Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2000 z dne 23. 8. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2000 z dne 23. 8. 2000

Kazalo

3508. Odlok o statusnem preoblikovanju javnega komunalnega podjetja Hydrovod Kočevje-Ribnica, p.o. v Hydrovod, d.o.o., družbo za komunalno dejavnost, stran 9358.

Na podlagi 25., 28. in 75. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), četrtega odstavka 1. člena, 578., 580., 408. in 409. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94 in 20/98) ter 10. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kočevje (Uradni list RS, št. 37/95) je Občinski svet občine Kočevje na 14. redni seji dne 5. 6. 2000 sprejel
O D L O K
o statusnem preoblikovanju javnega komunalnega podjetja Hydrovod Kočevje–Ribnica p.o. v Hydrovod d.o.o., Družbo za komunalno dejavnost
I. UVODNI DOLOČBI
1. člen
S tem odlokom se obstoječe Komunalno podjetje Hydrovod Kočevje–Ribnica p.o., ki je vpisano v sodni register pri Okrožnem sodišču, enota v Ljubljani, pod vl. št. 786/00, statusno in upravljalsko preoblikuje v javno komunalno podjetje Hydrovod, d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje). Ta odlok predstavlja akt o ustanovitvi javnega podjetja, družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).
2. člen
Javno podjetje, ki se organizira kot družba z omejeno odgovornostjo, se ustanovi s celotnim premoženjem Komunalnega podjetja Hydrovod Kočevje–Ribnica p.o., ki je na podlagi sprejetih sklepov postal lastnina prejšnjih občin Kočevje (sklep z dne, 21. 1. 1994) in Ribnica (sklep z dne, 21. 12. 1993).
II. USTANOVITELJI DRUŽBE
3. člen
Ustanoviteljice javnega podjetja so:
– Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje,
– Občina Loški Potok, Hrib 102, 1318 Loški Potok in
– Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica.
III. FIRMA IN SEDEŽ DRUŽBE
4. člen
Firma javnega podjetja je: Hydrovod d.o.o., družba za komunalno dejavnost. Skrajšana firma je: Hydrovod, d.o.o.
Javno podjetje ima žig pravokotne oblike z napisom: Hydrovod, d.o.o.
5. člen
Sedež javnega podjetja je: Kočevje, Ljubljanska cesta 38.
IV. DEJAVNOST DRUŽBE
6. člen
Javno podjetje opravlja v občinah ustanoviteljicah obvezno gospodarsko javno službo oskrbo s pitno vodo:
E 41.00 - zbiranje, čiščenje in distribucija vode
Zaradi racionalnejšega in gospodarnejšega izvajanja obvezne gospodarske javne službe oziroma v interesu nemotenega zagotavljanja javne dobrine družba opravlja še naslednje dejavnosti po standardni klasifikaciji:
F 45.11       - rušenje objektov in zemeljska dela
F 45.21       - splošna gradbena dela
F 45.23       - gradnja cest, železniških prog, letališč in
              športnih objektov
F 45.25       - druga gradbena dela, tudi dela specialnih
              strok
F 45.31       - električne inštalacije
F 45.33       - vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije
F 45.34       - druge inštalacije pri gradnjah
F 45.45       - druga zaključna gradbena dela
F 45.50       - dajanje strojev in naprav za gradnjo
              in rušenje  v najem, skupaj z upravljalci
              strojev
G 50.20       - vzdrževanje in popravila motornih vozil
G 51.54       - trgovina na debelo s kovinskimi proizvodi,
              inštalacijskim materialom, napravami
              za ogrevanje
I 60.24       - cestni tovorni promet
K 70.32       - upravljanje z nepremičninami za plačilo
              ali po pogodbi
K 72.30       - obdelava podatkov
K 72.40       - dejavnosti povezane s podatkovnimi
              bazami
K 74.20       - projektiranje in tehnično svetovanje
K 74.30       - tehnično preizkušanje in analiziranje.
7. člen
Javno podjetje opravlja kot javna pooblastila tudi naslednje dejavnosti v skladu z 12. členom zakona o gospodarskih javnih službah:
– strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge,
– izdajanje soglasij oziroma dovoljenj za priključitev na javno vodovodno omrežje,
– določanje pogojev in izdajanje soglasij k dovoljenjem za poseg v prostor, če le-ti zadevajo komunalno infrastrukturo.
8. člen
Javno podjetje izvaja dejavnosti iz 6. in 7. člena tega odloka na način in pod pogoji, ki jih določajo zakoni, odloki ustanoviteljev in drugi predpisi.
V. LASTNIŠTVO IN USTANOVITELJSKE PRAVICE
9. člen
Osnovni kapital javnega podjetja, ki je hkrati osnovni vložek ustanoviteljev v javno podjetje, na dan 31. 12. 1994, znaša 139,713.861,85 SIT (na dan 31. 12. 1998 znaša 194,144.013,53 SIT) in ga predstavljajo premične in nepremične stvari ter poslovna sredstva, ki so navedena v prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
Osnovni kapital javnega podjetja sestavlja celotno premoženje Komunalnega podjetja Hydrovod Kočevje-Ribnica, p.o., ki je s tem aktom postalo lastnina ustanoviteljev.
Objekti in naprave, namenjene opravljanju gospodarske javne službe (infrastrukturni objekti in naprave), ki so na podlagi 76. člena zakona o gospodarskih javnih službah postali lastnina ustanoviteljev in niso vključeni v osnovni kapital javnega podjetja, na dan 31. 12. 1994 znašajo 686,816.676 SIT (na dan 31. 12. 1998 znašajo 974,143.784,50 SIT).
Javno podjetje na podlagi posebne pogodbe z občinami ustanoviteljicami uporablja, upravlja, izkorišča in vzdržuje infrastrukturne objekte in naprave, namenjene izvajanju javne službe.
Vpisi nepremičnih stvari, ki predstavljajo osnovni kapital družbe v zemljiški knjigi, se opravijo v šestih mesecih po vpisu javnega podjetja v sodni register.
10. člen
Osnovni vložki posameznih družbenikov v osnovnem kapitalu javnega podjetja znašajo na dan 31. 12. 1994:
osnovni vložek Občine Kočevje znaša 88,185.228,23 SIT oziroma 63,12 %,
a) osnovni vložek Občine Loški Potok znaša 8.704.686,35 SIT oziroma 6,23 % in
b) osnovni vložek Občine Ribnica znaša 42,823.947,27 SIT oziroma 30,65 %.
Osnovni vložek daje družbeniku pravico do sorazmernega poslovnega deleža.
11. člen
Poslovni delež daje imetnikom naslednja upravičenja:
– pravico do udeležbe pri upravljanju,
– pravico do udeležbe na dobičku v sorazmerju z višino poslovnega deleža,
– pravico do ustreznega dela preostalega premoženja v primeru stečaja ali likvidacije družbe.
12. člen
Poslovni deleži se lahko odsvojijo, če zakon to dopušča. Družbeniki imajo pod enakimi pogoji prednost pri nakupu poslovnega deleža.
V primeru, da želi družbenik svoj(e) poslovn(e) delež(e) odstopiti drugemu družbeniku, vrednost deleža določi sam. Predkupno pogodbo naslovi družbenik na skupščino družbe. Predsednik skupščine družbe jo posreduje ostalima dvema družbenikoma s priporočenim pismom s povratnico, z navedbo cene, načina odtujitve in roka plačila. Vsak od ostalih dveh družbenikov ima predkupno pravico do ponujenega poslovnega deleža v sorazmerju njegovega poslovnega deleža glede na celotni kapital družbe. Predkupna pravica velja trideset dni od dneva, ko je bila namera odtujitve sporočena skupščini.
V primeru, da eden od družbenikov ne izkoristi predkupne pravice v predvidenem roku, sme celotni ponujeni delež prevzeti drugi družbenik. V primeru, da nobeden od družbenikov ne odkupi oziroma prevzame ponujenega poslovnega deleža, lahko družbenik izstopi iz družbe.
Družbeniki so soglasni, da poslovni delež(i) posameznega družbenika v družbi v primeru nadaljnje delitve poslovnih deležev ali zaradi dokapitalizacije družbe ne more(jo) biti manjši kot 5% glede na celotni kapital družbe, ob zagotovitvi sorazmernega deleža s strani družbenika.
VI. UPRAVLJANJE DRUŽBE
13. člen
Z javnim podjetjem upravljajo družbeniki v sorazmerju z višino svojih poslovnih deležev.
Javno podjetje ima naslednje organe upravljanja:
– skupščino,
– direktorja.
Skupščina
14. člen
Najvišji organ odločanja v javnem podjetju je skupščina vseh družbenikov.
Vsakih dopolnjenih 14.000 SIT poslovnega deleža daje družbeniku v skupščini en glas.
Vsako občino ustanoviteljico zastopa v skupščini župan ali po pooblastilu župana druga oseba.
15. člen
Skupščina se opravi praviloma na sedežu družbe. Sklicatelj lahko skliče skupščino tudi v drugem kraju, če to po njegovi oceni ne otežuje udeležbe na skupščini. Sklic skupščine lahko zahteva vsak družbenik, čigar vsota vseh poslovnih deležev, ki jih ima, dosega 10% osnovnega kapitala družbe. Skupščino se skliče s priporočenim pisnim vabilom, ki ga morajo družbeniki sprejeti vsaj osem dni pred zasedanjem skupščine, v njem pa mora biti naveden tudi dnevni red skupščine. Na sejo skupščine se brez pravice glasovanja vabi direktorja družbe.
Družbeniki, ki imajo vsaj 10% vseh glasov na skupščini, lahko na dnevni red predlagajo uvrstitev dodatne točke dnevnega reda, ki je v skladu s pristojnostmi skupščine.
Če skupščina ni pravilno sklicana, lahko veljavno sprejema sklepe le, če so navzoči vsi družbeniki.
16. člen
Pooblaščenci družbenikov izkažejo svojo identiteto z identifikacijskim dokumentom (osebno izkaznico), in s pisnim pooblastilom, razen, če njihova identiteta ni sporna.
17. člen
Sejo vodi predsednik skupščine, ki ga voli skupščina družbe.
Predsednika skupščine se voli za dobo enega leta, in sicer na predlog občinskega sveta občine, ki ji pripada mandat za predlaganje predsednika. Predsednik skupščine predlaga za prvi mandat Občinski svet občine Kočevje, kasneje pa se bo pri predlaganju predsednika skupščine upošteval abecedni red družbenikov. Predsednik mora odgovoriti na vprašanja družbenikov oziroma pooblaščencev, ki se tičejo dnevnega reda.
18. člen
Skupščina družbe je sklepčna, če se je udeležijo družbeniki oziroma pooblaščenci, ki imajo skupaj večino glasov. Če ni z zakonom ali pogodbo določeno drugače, odločajo družbeniki na skupščini s 2/3 večino oddanih glasov.
Skupščina odloča le o vprašanjih, ki so uvrščena na dnevni red. Izjemoma odloča skupščina o sklicu nove seje, o sestavi zapisnika, vpisih v zapisnik ter seznamu prisotnosti ne glede na dnevni red.
Praviloma odloča skupščina z javnim glasovanjem. V primerih, ko to zahtevajo družbeniki oziroma njihovi pooblaščenci, ki imajo skupaj najmanj 10 % vseh glasov, glasuje skupščina tajno.
K odločitvi skupščine družbe je potrebno pridobiti tudi soglasje vseh občinskih svetov družbenikov v naslednjih primerih:
– v primeru odtujitve in obremenitve premoženja družbe,
– v primeru statusnih sprememb in prenehanja družbe,
– v primeru prenosa poslovnega deleža,
– v primeru kritja izgube družbe.
O načinu delovanja in morebitnih spremembah delovanja regionalnega vodovodnega sistema Kočevje-Ribnica-Sodražica (Podstenski studenec) se odločitve na skupščini sprejemajo s konsenzom vseh ustanoviteljic, ki imajo oskrbo s pitno vodo vezano na ta regionalni sistem.
19. člen
Skupščina zaseda na rednih sejah, ki so praviloma dvakrat letno, in na izrednih sejah, kadar to zahteva nemoteno delo družbe ali je potreben sklep skupščine.
V primeru izredne seje se za njen sklic ne uporabljajo roki, predvideni za redno zasedanje skupščine.
20. člen
Skupščina odloča:
– o sprejemu poslovnega poročila, obračunu in zaključnem računu,
– o razdelitvi dobička oziroma kritju izgube,
– o delitvi in prenehanju poslovnih deležev,
– o povečanju in zmanjšanju osnovnega kapitala,
– o imenovanju in razrešitvi direktorja,
– o predlogih za spremembo tega odloka,
– o poslovni politiki,
– o sprejemu splošnih aktov družbe oziroma pravilnikov, razen tistih, ki jih sprejema direktor,
– o drugih zadevah, za katere tako določa zakon in ta odlok.
Poleg odločitev iz prvega ostavka tega člena, skupščina:
– pregleduje in preverja poslovanje družbe,
– daje smernice za delo direktorju javnega podjetja,
– spremlja rentabilnost javnega podjetja, gospodarska gibanja in druge zadeve, ki se nanašajo na poslovanje družbe.
21. člen
Vsaka ustanoviteljica za svoje območje poleg imenovanja svojega člana v skupščino družbe neposredno:
– določi posebne pogoje za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin,
– določi pravice in obveznosti uporabnikov javnih dobrin, ki jih zagotavlja javno podjetje.
22. člen
Občina ustanoviteljica je dolžna zagotoviti javnemu podjetju finančno nadomestilo, če:
– ne dopusti oblikovanja cen komunalne storitve na raven, ki zagotavlja pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije, ali
– določi posebne pogoje za izvajanje javne službe (21. člen) na tak način, da se povečajo stroški poslovanja javnega podjetja.
Finančno nadomestilo se obračuna glede na dejansko povečanje stroškov. V primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka se nadomestilo obračuna v višini izpada dohodka.
Direktor
23. člen
Javno podjetje ima direktorja, ki vodi posle javnega podjetja in ga zastopa. Direktorja imenuje skupščina na podlagi javnega razpisa. Direktor sklene pogodbo o zaposlitvi s predsednikom skupščine.
Direktor je lahko vsaka neomejeno poslovno sposobna fizična oseba, razen osebe, ki po zakonu ne more biti direktor, in izpolnjuje naslednje pogoje: ima visoko ali univerzitetno izobrazbo tehnične smeri in pet let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj štiri leta na vodilnih delovnih mestih.
Mandat direktorja traja štiri leta, ista oseba pa je lahko po preteku mandata ponovno imenovana. V primeru razrešitve (odpoklica) brez utemeljenega razloga gre direktorju pravica do odpravnine v skladu z zakonom.
24. člen
Direktor družbe:
– organizira in vodi delovni proces,
– predlaga temelje razvojne in poslovne politike, delovni načrt in program razvoja ter določa notranjo organizacijo družbe,
– sprejema ukrepe za izvajanje delovnega načrta in programa razvoja,
– izvršuje sklepe skupščine družbe,
– daje poročilo o rezultatih poslovanja po letnem in periodičnem obračunu,
– zagotavlja zakonitost dela družbe s pravico zadržanja sklepov sveta delavcev, če je z njimi kršen zakon ali splošni akt,
– izdaja posamične akte in pravilnike, ki urejajo delo in poslovanje družbe,
– določa notranjo organizacijo ter odloča o razporeditvi in zaposlitvi delavcev,
– odloča o nagradah in pohvalah delavcem,
– predlaga uvedbo disciplinskega postopka ter izreka disciplinske ukrepe v skladu z zakonskimi pooblastili,
– sklepa pogodbe, podpisuje poslovne akte, listine ter druge dokumente, ki se nanašajo na poslovanje družbe,
– na predlog strokovnih služb določa cene za opravljanje dopolnilnih dejavnosti,
– pripravlja predloge za statusne spremembe družbe in prenehanje družbe, spremembe v tehnično tehnoloških postopkih,
– odgovarja za zakonitost dela družbe,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom, tem odlokom in drugimi akti družbe ter sklepi skupščine.
25. člen
Direktor je dolžan upoštevati omejitve pooblastil, ki mu jih s posebnim poslovnikom ali posamičnimi akti lahko določi družba, ter je za spoštovanje navedenih omejitev osebno odgovoren.
26. člen
Direktor je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je bil imenovan:
– na lastno zahtevo,
– če skupščina ne sprejme poročila o poslovnih izidih podjetja po letnem obračunu in ob tem ugotovi, da je direktor odgovoren za neizvajanje planskih dokumentov oziroma nepravilno poslovno politiko,
– v drugih utemeljenih primerih, določenih z zakonom.
Postopek razrešitve direktorja se podrobneje uredi s splošnimi akti družbe.
Do imenovanja novega direktorja razrešeni direktor oziroma direktor, ki mu je potekel mandat, še naprej opravlja svojo funkcijo ali pa skupščina določi vršilca dolžnosti, vendar najdlje za dobo enega leta.
VII. FINANCIRANJE DEJAVNOSTI DRUŽBE
27. člen
Viri financiranja javnega podjetja so:
– viri, ki se zagotavljajo v okviru sistema financiranja javne porabe,
– sredstva, ki jih za uporabo javnih dobrin in javnih storitev plačujejo uporabniki (cene storitev),
– drugi viri.
Za druge dejavnosti javnega podjetja, ki se izvajajo kot dopolnitev k osnovni dejavnosti, velja tržni princip poslovanja.
VIII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DRUŽBE V PRAVNEM PROMETU
28. člen
Družba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, ki je v pravnem prometu.
Družba sme brez soglasja skupščine sklepati posle ali sprejemati odločitve, ki se nanašajo na pridobivanje nepremičnin, najemati posojila in kredite ter sklepati kooperacijske pogodbe s trajanjem več kot eno leto, ki ne presegajo 10% osnovnega kapitala družbe. Družba ne sme brez soglasja skupščine dajati posojil ali poroštev; sklepati zakupnih pogodb glede lastnih ali tujih sredstev; podeljevati prokure in neomejenih pooblastil.
IX. RAČUNOVODSKI IZKAZI IN POSLOVNA POROČILA
29. člen
Družba mora voditi vse tiste poslovne knjige ter izdelati poročila, ki jih določa zakon.
Družba sestavlja računovodske izkaze in poslovna poročila za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.
30. člen
Družba mora voditi poslovne knjige v skladu z zakonom in na podlagi verodostojnih listin.
X. IZGUBA IN DOBIČEK DRUŽBE
31. člen
Morebitno izgubo družbe pokrivajo ustanovitelji v skladu z zakonom.
O razporejanju morebitnega dobička družbe odločajo ustanovitelji v skladu z zakonom.
32. člen
Skupščina družbe na predlog direktorja družbe sprejme sklep o razporeditvi dobička, ki se lahko nameni:
– delno ali v celoti za oblikovanje zakonskih rezerv,
– delno ali v celoti za izplačilo družbenikom v skladu s tem odlokom,
– ali se delno ali v celoti dobička ne razporedi.
33. člen
Dobiček se deli med družbenike v razmerju deležev in se izplača praviloma do 15. 4. za preteklo poslovno leto.
34. člen
Izguba se ugotavlja in krije v skladu z zakonom. O načinu pokrivanja izgube odloči skupščina družbe.
Izguba se krije:
– iz sredstev rezerv družbe,
– z znižanjem osnovnega kapitala družbe v breme osnovnih vložkov družbenikov.
Zaradi pokrivanja izgube se osnovni kapital družbe ne sme zmanjšati pod zakonski minimum.
XI. AKTI DRUŽBE
35. člen
Vsa vprašanja, pomembna za organizacijo, položaj in poslovanje družbe, se uredijo s splošnimi akti in pravilniki družbe.
XII. DRUGE PRAVICE IN OBVEZNOSTI
36. člen
Vsak družbenik ima pravico biti seznanjen s poslovanjem družbe. Direktor mu je dolžan dati med dvema zasedanjema skupščine pojasnilo o poslovanju družbe ter mu omogočiti vpogled v poslovne knjige in dokumentacijo.
Direktor družbe sme zavrniti zahtevo po informaciji ali vpogledu, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo.
37. člen
Družbenik lahko iz družbe izstopi. Družbenik, ki izstopa, mora posredovati pisno izstopno izjavo poslovodstvu družbe najkasneje 6 mesecev pred datumom izstopa. Izstop je mogoč samo na dan 31. 12. vsakega leta.
Med družbeniki je vedno mogoč dogovor o sporazumnem izstopu iz družbe. V takem primeru je potrebno vsa razmerja med družbenikom, ki izstopa, in družbo urediti v sporazumu, ki ima moč izvršilnega naslova.
38. člen
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Družba lahko preneha:
– v primerih, določenih z zakonom,
– z združitvijo, pripojitvijo ali razdelitvijo,
– na podlagi sklepa skupščine.
39. člen
Družbi se lahko spremeni status ali se statusno povezuje:
– z združitvijo z drugo družbo,
– s pripojitvijo k drugi družbi,
– z razdelitvijo,
– s preoblikovanjem v drugo obliko družbe,
– s sklepanjem podjetniških pogodb.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Hydrovod d.o.o., družba za komunalno dejavnost je pravni naslednik Komunalnega podjetja Hydrovod Kočevje–Ribnica p.o.
41. člen
Občine ustanoviteljice sklenejo pogodbo o ustanovitvi javnega podjetja, ki ima smiselno enako vsebino kot ta odlok.
42. člen
Občine ustanoviteljice javnega podjetja imenujejo člane skupščine družbe v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.
43. člen
Pravice zaposlenih v družbi se podrobneje uredijo z notranjimi akti družbe skladno z določbami zakona o sodelovanju sodelavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/93) in skladno s sklenjenimi kolektivnimi pogodbami.
44. člen
Direktor javnega podjetja mora poskrbeti za normalno delo in poslovanje podjetja v prehodnem obdobju ter poskrbeti za vsa potrebna dejanja za pripravo in sprejem statuta ter vpis v sodni register.
45. člen
Skupščina družbe uskladi splošne akte družbe s tem odlokom v roku 6 mesecev po vpisu javnega podjetja v sodni register.
Splošni akti družbe se objavijo na oglasni deski družbe in začnejo veljati osmi dan po objavi.
46. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 301-3/96-130
Kočevje, dne 6. julija 2000.
Župan
Občine Kočevje
Janko Veber, univ. dipl. inž. grad. l. r.