Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/1995 z dne 22. 6. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/1995 z dne 22. 6. 1995

Kazalo

1661. Statut Občine Šentjur pri Celju, stran 2490.

Občinski svet občine Šentjur pri Celju je na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, št. 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94) ter 13. člena začasnega statutarnega sklepa Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 8/95) na seji dne 24. aprila 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Šentjur pri Celju
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Območje Občine Šentjur pri Celju obsega območja naslednjih naselij: Bezovje pri Šentjurju, Bobovo pri Ponikvi, Boletina, Botričnica, Brdo, Brezje ob Slomu, Brezje pri Dobjem, Bukovje pri Slivnici, Cerovec, Črnolica, Dobje pri Lesičnem, Dobje pri Planini, Dobovec pri Ponikvi, Dobrina, Dole, Dolga gora, Doropolje, Dramlje, Drobinsko, Golobnjek pri Planini, Gorica pri Dobjem, Gorica pri Slivnici, Goričica, Grobelno – del, Grušce, Hotunje, Hrastje, Hruševec, Hrušovje, Jakob pri Šentjurju, Jarmovec, Javorje, Jazbin vrh, Jazbine, Jelce, Jezerce pri Dobjem, Kalobje, Kameno, Kostrivnica, Košnica, Krajnčica, Krivica, Laze pri Dramljah, Lažiše, Loka pri Žusmu, Lokarje, Loke pri Planini, Lopaca, Luterje, Marija Dobje, Okrog, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi – del, Paridol, Planina pri Sevnici, Planinca, Planinski vas, Planinski vrh, Pletovarje, Podgaj, Podgrad, Podlešje, Podlog pod Bohorjem, Podpeč nad Marofom, Podpeč pri Šentvidu, Podvine, Ponikva, Ponkvica, Prapretno, Presečno, Primož pri Šentjurju, Proseniško, Rakitovec, Ravno, Razbor, Repno, Repuš, Rifnik, Sele, Slatina pri Dobjem, Slatina pri Ponikvi, Slivnica pri Celju, Sotensko pod Kalobjem, Spodnje Slemene, Srževica, Stopče, Straža na Gori, Straška gorca, Suho, Svetelka, Šedina, Šentjur, Šentvid pri Planini, Šibenik, Škarnice, Tajhte, Tratna ob Voglajni, Tratna pri Grobelnem, Trno, Trnovec pri Dramljah, Trška gorca, Turno, Uniše, Vejice, Vezovje, Večje Brdo, Visoče, Vodice pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Vodruž, Voduce, Vodule, Voglajna, Vrbno, Zagaj pri Ponikvi, Zalog pod Uršulo, Završe pri Dobjem, Zgornje Selce, Zgornje Slemene, Zlateče pri Šentjurju, Žegar.
2. člen
Občina varuje koristi občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se lahko pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi skupnostmi.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba.
Sedež Občine Šentjur pri Celju je v Šentjurju, Mestni trg 10.
Pečat Občine Šentjur pri Celju je v obliki kroga, ki ima v zgornji krožnici napis OBČINA, v spodnjem delu krožnice napis ŠENTJUR PRI CELJU, v sredini pa simbol – grb občine.
Občina ima naslednje simbole:
– grb je v obliki ščita, podlage cinober rdeče barve, na katerem je stiliziran lik konjenika, ki s sulico prebada zmaja. Konjenik je kadmijevo rumenozlate barve, konj belosrebrne, zmaj pa kromoksid zelene barve;
– zastava je pravokotne oblike, razdeljena na štiri enako velike dele, od katerih je zgornji levi del cinober rdeče barve; spodnji desni del kromoksid zelene barve; ostala dva dela pa sta bela. V sredini je grb v barvah in oblikah navedenih v prejšnjem odstavku;
– himna občine je B. Ipavca “Domovini”.
Praznik občine je 24. september. To je dan, ko je Šentjur leta 1639 dobil trške pravice.
6. člen
Občinski svet podeljuje posameznikom, društvom in ustanovam plakete in priznanja “Občine Šentjur pri Celju”.
Način evidentiranja, predlaganja dobitnikov ter kriterije in druga vprašanja v tej zvezi se določijo s splošnim aktom občine.
7. člen
V občini so ustanovljene krajevne skupnosti:
Blagovna, Dobje pri Planini, Dramlje, Slivnica pri Celju, Kalobje, Loka pri Žusmu, Planina pri Sevnici, Ponikva, Prevorje, Šentjur – mesto in Šentjur – okolica.
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost.
Odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci na referendumu z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volivcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
8. člen
Občinski svet lahko z odlokom, ki se sprejema z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevne skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
Odgovornost krajevne skupnosti v pravnem prometu je popolna.
9. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti soglasje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
10. člen
Občina Šentjur pri Celju sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti.
II. NALOGE OBČINE
11. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte
– sprejema občinski proračun in zaključni račun
– sprejema načrt razvoja občine
– sprejema prostorske plane
– predpisuje lokalne davke
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine
– ureja javni red v občini
– ureja delovanje občinske uprave
– ureja občinske javne službe
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– določi organizacijo in način dela v vojni
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost
– razvoj športa in rekreacije
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje blažitev posledic naravnih in drugih nesreč;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje
– upravlja lokalne javne službe
– vodi javna in druga podjetja, ki jih je ustanovila občina
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč;
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost
– gradi komunalne objekte in naprave
– gradi stanovanja za socialno ogrožene
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobražavanja, izobraževanje odraslih in mladine, raziskovalne dejavnosti, kulture, športna, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti)
– zagotavlja sredstva za požarno varnost in civilno zaščito
– zagotavlja sredstva za financiranje svojih nalog zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami
– zagotavlja sredstva za vzdrževanje javnih zaklonišč v občini
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč
– organizira požarno stražo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju ter izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom
– organizira sistem alarmiranja
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev
– zagotavlja sredstva za delovanje krajevnih skupnosti
– zagotavlja razširitev telefonskega omrežja po celi občini enakomerno
– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine
– vodovodne in energetske komunalne objekte
– sredstva za zaščito, reševanje in pomoč;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine
– pospešuje razvoj športa in rekreacije
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov
– razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
7. zagotavlja in organizira:
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih
– zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči
– zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah
– usposabljanje prebivalcev in pripadnikov civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito oziroma reševanje in pomoč
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami
– izvensodno poravnavo sporov;
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine
– pomaga pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije
– pomaga pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni;
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah
– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalo zaščite, reševanja in pomoči.
12. člen
Občina opravlja tudi druge zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice
– razgrinjanje volilnih imenikov
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni zbor
– občinsko upravno nadzorstvo
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine
– določanje pogojev za porabo stavbnih zemljišč
– odločanje o rabi prostora
– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja
– varstvo naravne in kulturne dediščine
– ukrepe za zaščito okolja
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov
– odločanje o namembnosti urbanega prostora
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost
– mrliško ogledno službo
– določanje komunalnih dejavnosti javnega pomena
– organizacijo dimnikarske službe
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov
– vzdrževanje gozdnih cest
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom
– urejanje lokalnega prometa
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma
– predpisovanje prometnih ureditev in parkirnih površin
– urejanje lokalnega potniškega prometa
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov
– ostale dejavnosti gospodarskih javnih služb.
13. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja
– davek na dediščine in darila
– davek na dobitke od iger na srečo
– davek na promet nepremičnin
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokalne in druge občinske objekte
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja
– in druge lokalne davke.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
14. člen
Organi občine so občinski svet, župan ter nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poveljnike in štabe civilne zaščite sektorjev oziroma krajevnih skupnosti.
15. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
16. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
17. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov.
2. Občinski svet
18. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja in šteje 27 članov in s pristojnostjo, kot jo določa zakon in ta statut.
19. člen
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine
– sprejema odloke in druge občinske akte
– sprejema poslovnik za svoje delo
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine
– potrjuje začasne nujne ukrepe
– sprejema občinski proračun in zaključni račun
– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora
– imenuje in razrešuje volilne odbore za občinske volitve in občinsko volilno komisijo
– imenuje in razrešuje podžupana na predlog župana
– imenuje in razrešuje občinskega tajnika na predlog župana
– nadzoruje delo odborov, župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja nalog
– sprejema organizacijo delovnega področja občinske uprave na predlog župana
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan
– odloča o najemu občinskega dolgoročnega posojila
– razpisuje referendum
– daje pobudo za sklic zborov občanov, določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe
– daje koncesije
– določa cene komunalnih storitev
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut
– daje soglasje k cenam storitev podjetij, katerih je ustanovitelj občina
– daje soglasja k imenovanjem ravnateljem osnovnih šol, VVO ter direktorjev javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote
– imenuje in razrešuje predstavnike v sosvetu načelnika upravne enote
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote.
20. člen
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
21. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v Občini Šentjur pri Celju stalno prebivališče.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določa odlok občinskega sveta.
22. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta.
Do izvolitve predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
23. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet ima lahko sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnike in opravlja druge administrativne zadeve za občinski svet, odbore in komisije.
Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi.
24. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj pet članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj petih članov sveta, na utemeljen predlog. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta in sekretar.
25. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo; mora pa ga sklicati na zahtevo najmanj petih članov občinskega sveta ali nadzornega odbora.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik sklicuje redne seje praviloma vsak mesec, vendar pa najmanj enkrat na tri mesece.
Dnevni red sveta predlaga kolegij predsednika občinskega sveta, na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta.
Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, rezerviran za pisna vprašanja in pobude svetnikov, ki jih dajejo člani sveta predstavnikom občinskih odborov oziroma županu in vsem voljenim in imenovanim funkcionarjem ter višjim upravnim delavcem.
26. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko občinski svet sklene, da se javnost izključi.
Župan, podžupan, tajnik in višji upravni delavci imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeleževati seje in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
27. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je praviloma javno.
O zadevi, o kateri se na seji odloča z glasovanjem lahko najmanj devet svetnikov zahteva tajno glasovanje.
Volitve, imenovanje ter razrešitev predsednika občinskega sveta, podpredsednika občinskega sveta, podžupana, sekretarja občinskega sveta in tajnika občine, občinski svet odloča s tajnim glasovanjem.
28. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Občinski odbori in komisije
29. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
– za gospodarske dejavnosti in občinsko premoženje
– za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo
– za družbene dejavnosti
– za kmetijstvo
– za kulturo
– in druge v skladu s sklepom
– poleg občinskih odborov ima občinski svet upravne odbore skladov, ki so pravne osebe in imajo pristojnosti in sestavo odborov določeno z ustreznimi zakoni, statuti skladov in pravilniki skladov.
30. člen
Občinski svet ima naslednje občinske komisije:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter odlikovanja
– komisijo za pripravo statuta, poslovnika in normativnih aktov
– komisijo za vloge in pritožbe
– in druge v skladu s sklepom sveta.
31. člen
Občinske odbore in komisije sestavlja najmanj pet članov. Vsaka politična stranka zastopana v občinskem svetu ima v sestavu najmanj enega člana odbora ali komisije.
Odbor ali komisija lahko povabi k sodelovanju tudi zunanje strokovnjake, ki pa nimajo pravice glasovanja.
Za odbore in komisije, ki imajo v skladu z drugimi pravnimi akti višje število članov, se člani določijo v skladu z proporcionalno zastopanostjo strank v občinskem svetu.
Proporcionalna zastopanost svetnikov izvoljenih na listah posameznih političnih strank se upošteva tudi pri vseh imenovanjih predstavnikov občinskega sveta v razne zunanje organe.
32. člen
Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja:
– predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti
– obravnava pravilnike in druge akte ter jih predlaga občinskemu svetu v sprejem
– daje mnenje in predloge občinskemu svetu, v skladu s statutom občine in poslovnikom sveta v okviru dane pristojnosti.
Občinski odbor lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje občinskemu odboru z dvetretjinsko večino navzočih članov.
33. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru ali komisiji.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor.
34. člen
Občinske odbore in komisije izvoli občinski svet izmed svojih članov ali občanov.
Predsednika občinskega odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora. Predsednik odbora ali komisije mora biti član občinskega sveta.
35. člen
Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora.
36. člen
Predsednik sveta, podpredsednik sveta, predsedniki odborov in komisij ter člani občinskih organov lahko odstopijo. Odstop mora biti posredovan v pismeni obliki.
V primeru odstopa se izvedejo nadomestne volitve, v skladu z določili tega statuta ali v skladu z zakonom.
4. Nadzorni odbor
37. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
38. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
Vsaka politična stranka, ki je zastopana v občinskem svetu predlaga enega člana.
Nazorni odbor vodi predsednik, ki ga imenuje občinski svet.
Člani nadzornga odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Župan
39. člen
Občina ima župana in podžupana.
Župan opravlja svoje delo načeloma poklicno.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje občinski svet z večino glasov vseh članov, na predlog župana.
40. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine, sektorjev in krajevnih skupnosti ter poverjenike za civilno zaščito
– sprejme načrte zaščite in reševanja
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči
– vodi zaščito, reševanje in pomoč
– določi ostale gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju in območju občine
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v civilni zaščiti ter uresničevanje materialnih dolžnosti
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta lahko predloži tudi vsak posamezni član občinskega sveta
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine
– če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
41. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta ali sklepa občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni sklep ali akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
42. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
43. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti.
Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog.
Županu preneha mandat v primeru smrti, izgube opravilne sposobnosti, odstopa ali v primeru nezdružljivosti funkcij. Če županu preneha mandat pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija naknadne volitve.
Župan lahko pred potekom mandatne dobe odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pismeni obliki in posredovana predsedniku občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta je dolžan v roku sedem dni sklicati sejo občinskega sveta in o tem sprejeti ugotovitveni sklep ter ga posredovati predsedniku občinske volilne komisije, da razpiše naknadne volitve za župana.
Kadar nastopijo razlogi, da župan ne more opravljati svoje naloge, opravlja naloge župana, podžupan.
43.a člen
Operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab civilne zaščite občine, poveljniki in štabi civilne zaščite sektorjev oziroma krajevnih skupnosti ter poverjeniki za civilno zaščito, v ta namen pripravljajo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
Poveljniki in poverjeniki za civilno zaščito iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom civilne zaščite. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.
6. Organi krajevnih skupnosti
44. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Sestavljen je teritorialno.
Svet KS volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti.
45. člen
Svet KS odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Glede načina dela sveta KS se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet KS podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
46. člen
Svet KS izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.
7. Neposredne oblike odločanja občanov
47. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
48. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
49. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti
– razpravlja o lokalni problematiki
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu
– razpravlja o spremembah območja občine
– daje mnenja in pobude o zadevah iz prejšnjih alinej.
50. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o spremembah statuta KS
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti
– daje mnenja in pobude o zadevah iz prejšnjih alinej.
51. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
52. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum. Mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
53. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
54. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena iz občinske pristojnosti, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
55. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
56. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi določa župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
57. člen
Občinsko upravo vodi tajnik občine, ki ga imenuje občinski svet na predlog župana.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu. Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
58. člen
Občinska uprava opravlja na delovnih področjih, določenih s tem odlokom vse upravne naloge iz pristojnosti občine in prenesene naloge s strani države.
Upravne naloge so naslednje:
– izdajanje občinskih predpisov za izvrševanje statuta, odlokov ter drugih splošnih aktov in odločitev občinskega sveta ter občinskih odborov in komisij
– izdajanje posamičnih upravnih aktov
– priprava splošnih aktov, proračuna in zaključnega računa ter drugih aktov, poročil in drugih gradiv za občinske odbore in občinski svet
– upravljanje z občinskim premoženjem
– zagotavljanje izvajanja javnih služb in nadzor nad njihovim izvajanjem
– pospeševanje razvoja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Urad župana opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem področju.
Delavci in funkcionarji občinske uprave ne morejo opravljati posameznih del v državnem organu, podjetju, zasebnem delodajalcu ter osebnega samostojnega dela, če je to delo neposredno vezano z delom v občinski upravi in se to opredeli v odločbi o delovnem razmerju.
59. člen
Za delo urada je tajnik odgovoren županu.
60. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Naloge občinske uprave opravljajo zaposleni v upravi, v skladu z aktom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
Župan lahko pooblasti za odločanje v zvezi z delovnim razmerjem zaposlenih tajnika občine.
Akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave sprejme občinski svet na predlog župana.
61. člen
Za člana občinskega sveta, župana, podžupana in tajnika se uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93) in določbe zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94).
Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Pri tem se lahko za delovno mesto tajnika občinske uprave določi količnik za določitev osnovne plače največ v višini, ki ne dosega količnika delovnega mesta načelnika upravne enote.
62. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
63. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja župan, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
64. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
65. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov v upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
66. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
67. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
68. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
69. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje opravljanja nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
70. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonskimi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
71. člen
Občina Šentjur pri Celju organizira javne službe ali sklepa pogodbe in podeljuje koncesije, na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo
– varstvo pred požari
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
– ravnanje s komunalnimi odpadki
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov
– javna snaga in čiščenje javnih površin
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka
– organizira komunalno redarsko službo
– organizira delo na ostalih področjih določenih z ustreznimi občinskimi akti.
72. člen
Občina Šentjur pri Celju skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo
– plakatiranje in okraševanje naselij
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost
– urejanje lokalnih cest
– deratizacijo in dezinfekcijo.
73. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske službe, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate.
74. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
75. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice, razen premoženja krajevnih skupnosti, ki je zgrajeno s samoprispevkom ali prostovoljnim delom in ni zajeto v zbirni bilanci občine.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin z dvetretjinsko večino navzočih svetnikov.
76. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
77. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
78. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
79. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
80. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O najetju dolgoročnega posojila odloča občinski svet na predlog župana z večino vseh navzočih članov občinskega sveta.
81. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
82. člen
Rezerva se uporablja:
1. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
83. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
O zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključi proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
84. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
85. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne namene in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
86. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
87. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila
– davek na dobitke iger na srečo
– davek na promet nepremičnin
– upravne takse
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic
– dodeljena sredstva požarne takse
– in drugi davki določeni z zakonom.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
88. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
– krajevne takse
– komunalne takse
– pristojbine
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda
– prihodki uprave
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je lahko do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
89. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
90. člen
Finančno poslovanje izvršuje finančno-knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan ali tajnik in nadzorni odbor.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
91. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za delo.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
92. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
93. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
94. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
95. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
96. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
97. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
98. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
99. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Osnutek odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
100. člen
Osnutek odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
101. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
102. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu tudi kadar ni predlagatelj odloka, najmanj sedem dni pred dnem določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka po dvofaznem postopku.
103. člen
V obravnavi osnutka odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet o predlogu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o predlogu odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo.
104. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
105. člen
V drugi obravnavi odloka (predlog) lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
106. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovica članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.
l07. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
108. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
109. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, prenesene pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil.
110. člen
Organi občine in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča pristojni državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
111. člen
Očinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
112. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
113. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
114. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
115. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
116. člen
Občina Šentjur pri Celju se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost ali pokrajino, zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
117. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav
– gradnja in financiranje medobčinskih cest
– pospeševanje razvoja gospodarstva, obrti, kmetijstva in turizma
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
118. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov na tajnem glasovanju. Med predlaganimi kandidati je lahko tudi župan občine. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
119. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
120. člen
Odloki in drugi akti Občine Šentjur pri Celju morajo biti usklajeni s tem statutom v roku enega leta od pričetka veljavnosti statuta.
121. člen
Z dnem, ko prične veljati ta statut preneha veljati statut Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 22/91-I) in začasni statutarni sklep Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 8/95).
122. člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 012-4/95-1
Šentjur pri Celju, dne 24. aprila 1995.
Predsednica
Občinskega sveta
občine Šentjur pri Celju
Tatjana Oset, prof. l. r.

AAA Zlata odličnost