Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/1995 z dne 22. 6. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/1995 z dne 22. 6. 1995

Kazalo

1659. Statut Občine Slovenska Bistrica, stran 2474.

Na podlagi 138. člena ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91) in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 3. redni seji dne 30. 3. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Slovenska Bistrica
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
S tem statutom so določena temeljna načela za delovanje in organizacijo občine, oblikovanje ter pristojnosti občinskih organov, organizacija občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini.
2. člen
Območje Občine Slovenska Bistrica obsega območja naslednjih naselij: Bojtina, Božje, Brezje, Brezje pri Poljčanah, Brezje pri Slovenski Bistrici, Bukovec, Cezlak, Cigonca, Čadram, Čadramska vas, Črešnjevec, Devina, Dežno pri Makolah, Dobriška vas, Dobrova, Dolgi Vrh, Drumlažno, Farovec, Fošt, Frajhajm, Gabrnik, Gaj, Gladomes, Globoko, Gorica, Hošnica, Hrastovec, Jelovec, Ješovec, Jurišna vas, Kalše, Kebelj, Klopce, Koritno, Korplje, Kostanjevec, Kot, Kovaški Vrh, Kovača vas, Kočno ob Ložnici, Kočno pri Polskavi, Krasna, Križeča vas, Križni Vrh, Laporje, Lačna Gora, Leskovec, Levič, Ljubično, Lokanja vas, Lovnik, Ložnica, Lukanja, Lušečka vas, Makole, Malahorna, Malo Tinje, Markečica, Modraže, Modrič, Mostečno, Nadgrad, Novake, Ogljenšak, Okoška Gora, Oplotnica, Ošelj, Pečke, Planina pod Šumikom, Pobrež, Podboč, Podgrad, Pokoše, Poljčane, Pragersko, Preloge, Prepuž, Pretrež, Prihova, Raskovec, Razgor, Rep, Ritoznoj, Savinsko, Sele pri Polskavi, Sevec, Slovenska Bistrica, Smrečno, Spodnja Brežnica, Spodnja Ložnica, Spodnja Nova vas, Spodnja Polskava, Spodnje Poljčane, Spodnje Prebukovje, Stanovsko, Stari Grad, Stari Log, Stopno, Stranske Makole, Straža, Strug, Studenice, Šentovec, Šmartno na Pohorju, Štatenberg, Tinjska Gora, Trnovec, Turiška vas na Pohorju, Ugovec, Urh, Varož, Veliko Tinje, Videž, Vinarje, Visole, Vrhloga, Vrhole pri Laporju, Vrhole pri Slovenskih Konjicah, Zgornja Bistrica, Zgornja Brežnica, Zgornja Ložnica, Zgornja Nova vas, Zgornja Polskava, Zgornje Grušovje, Zgornje Poljčane, Zgornje Prebukovje, Zlogona Gora, Zlogona vas, Žabljek.
Občina Slovenska Bistrica je organizirana na manjše lokalne skupnosti, dele naselij, naselja ali več naselij.
3. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
4. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno, preko organov občine in preko organov krajevnih skupnosti.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi skupnostmi.
5. člen
Občina je pravna oseba.
Sedež Občine Slovenska Bistrica je v Slovenski Bistrici, Kolodvorska ulica št. 10.
Žig občine je okrogle oblike z napisom Občina Slovenska Bistrica. V sredini žiga je grb občine, kot je določen z odlokom o grbu in zastavi Občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 23/84).
Občina ima svoj grb in zastavo, ki sta določena z odlokom.
Občinski svet lahko z odlokom določi tudi občinski praznik.
II. NALOGE OBČINE
6. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in upravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene z zakoni in s tem statutom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja lokalne javne ceste in javne poti;
3. na ostalih področjih pa so naloge občine še:
– sprejema prostorske izvedbene akte in odloča o namembnosti urbanega prostora;
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in poti, komunalne objekte in naprave, rekreacijske in druge javne površine, vodovodne in energetske komunalne objekte, stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe;
– zagotavlja sredstva za gradnjo solidarnostnih stanovanj;
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost ter razvoj športa in rekreacije;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– zagotavlja sredstva za požarno varnost, pokopališko, pogrebno in mrliško ogledno službo;
– organizira civilno zaščito in obrambno načrtovanje;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom in za urejeno zbiranje odpadkov;
– pomoč in reševanje v primeru elementarnih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, občinske uprave in lokalnih javnih služb;
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
– sklepa pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin ter o koncesijah.
7. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice, razgrinjanje volilnih imenikov, volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet, občinsko upravno nadzorstvo;
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev;
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
– odločanje o rabi prostora;
– varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti države;
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo;
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– mrliško ogledno službo;
– določanje komunalnih dejavnosti;
– organizacijo dimnikarske službe;
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;
– vzdrževanje gozdnih cest;
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
– urejanje lokalnega prometa;
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma ter gospodarskih dejavnosti;
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, način parkiranja, prepovedi parkiranja;
– predpisovanje prometne ureditve;
– urejanje lokalnega potniškega prometa;
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;
– opravljanje statistične, evidenčne in analitične funkcije za svoje potrebe;
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
III. ORGANI OBČINE
Skupne določbe
8. člen
Organi občine so občinski svet, župan, nadzorni odbor in občinska volilna komisija.
Občinski svet in župan se volita na tajnih volitvah, nadzorni odbor in komisijo pa imenuje občinski svet.
Organi občine se volijo oziroma imenujejo za štiri leta.
Člani občinskega sveta, nadzornega odbora in občinske volilne komisije opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno.
9. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
1. Občinski svet
10. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
– potrjuje začasne nujne ukrepe, ki jih uvede župan iz pristojnosti občinskega sveta;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– imenuje člane nadzornega odbora;
– imenuje volilne komisije za občinske volitve;
– voli in razrešuje podžupana na predlog župana;
– voli in razrešuje tajnika občine na predlog župana;
– voli in razrešuje predsednika in podpredsednika sveta;
– nadzoruje delo župana, podžupanov in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– imenuje svoja delovna telesa (odbore, komisije);
– določa organizacijo in delovna področja občinske uprave na predlog župana;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan;
– odloča o najemu občinskega posojila;
– razpisuje referendum;
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta in nadzornega odbora;
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe;
– daje koncesije;
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev;
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog;
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
11. člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
12. člen
Občinski svet ima 35 članov.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi občinski svet z odlokom.
13. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta.
Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki ga najstarejši član pooblasti.
14. člen
Občinski svet ima:
– statutarno pravno komisijo,
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisijo za pritožbe in ugovore občanov,
– komisijo za priznanja in odlikovanja.
15. člen
Občinski svet ima predsednika in dva podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednika sveta pomagata predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravljata posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika.
Sekretarja imenuje občinski svet.
16. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj pet članov sveta.
Predlog kandidature se vloži v pisni obliki s podpisi predlagatelja in s pisnim soglasjem kandidata.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta.
Če pri prvem glasovaju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
V primeru, da pri ponovnem glasovanju nobeden od kandidatov ni dobil potrebne večine glasov, se v naslednjem krogu glasuje le o kandidatu, ki je dobil v poprejšnjem krogu največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj petih članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se volita in razrešujeta tudi podpredsednika sveta.
17. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo župana, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj petih članov občinskega sveta.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
18. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določata drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut ali kadar takšno odločitev sprejme svet z večino prisotnih članov sveta.
19. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Občinski svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
2. Župan
20. člen
Občina ima župana, ki je izvoljen na neposrednih volitvah.
Občina ima podžupana, ki ga na predlog župana voli občinski svet z večino glasov vseh članov občinskega sveta.
21. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino;
– predlaga v sprejem občinski proračun, zaključni račun, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta;
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta;
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;
– predlaga svetu izvolitev podžupanov;
– predlaga občinskemu svetu sprejem odločitev iz pristojnosti občinskega sveta;
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi;
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine;
– opravlja druge zadeve, ki jih določata zakon in ta statut.
Župan opravlja tudi naloge iz pristojnosti občinskega sveta, ki jih občinski svet prenese nanj.
V odsotnosti nadomešča župana podžupan.
22. člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta.
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
23. člen
Župan se ima pravico odločiti, ali bo opravljal funkcijo župana profesionalno ali neprofesionalno.
3. Nadzorni odbor
24. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad upravljanjem in razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
25. člen
Nadzorni odbor šteje 5 članov.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Predsednika imenujejo člani odbora na prvi seji.
Kandidate lahko predlaga najmanj pet članov občinskega sveta, zainteresirane organizacije v občini in najmanj trideset občanov. Člani nadzornega odbora so imenovani na predlog mandatne komisije z večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupani, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
4. Občinska volilna komisija
26. člen
Občinska volilna komisija vodi in izvaja volitve v občinski svet in volitve župana.
Naloge občinske volilne komisije so:
– skrbi za zakonitost volitev,
– potrjuje posamične kandidature oziroma liste kandidatov in sestavlja sezname kandidatov oziroma list kandidatov,
– določa volišča,
– imenuje volilne odbore,
– ugotavlja rezultate glasovanja,
– razglasi izvoljene člane občinskega sveta in župana ter daje poročilo o izidu volitev,
– opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in tem statutom.
27. člen
Občinski svet določi volilne enote za izvedbo volitev ter imenuje volilno komisijo. Volilna komisija ima naslednje naloge:
– opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami,
– ugotavlja izid glasovanja v volilni enoti.
IV. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
28. člen
Organizacija občinske uprave se določa na podlagi določb tega statuta. Organizacijo in delovna področja občinske uprave na predlog župana določi občinski svet z odlokom.
29. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren občinskemu svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občine, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
30. člen
Naloge občinske uprave opravlja občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
31. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
32. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
33. člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
34. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
35. člen
Župan občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom ministrstva za notranje zadeve.
36. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
37. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oziroma njegov organ v sestavi.
38. člen
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski svet, o izločitvi tajnika pa župan.
O izločitvi uradne osebe v upravnem postopku odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
39. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
40. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
41. člen
Za izvajanje nalog splošnega javnega pomena ustanavlja občina javna podjetja, javne gospodarske zavode in druge javne zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave ter vlaga lasten kapital v dejavnost oseb zasebnega prava.
42. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
43. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi, obremenitvi in odtujitvi nepremičnin.
44. člen
Občina se financira iz lastnih virov, sredstev države in z zadolžitvami v skladu z zakonom.
45. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi odhodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
46. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
47. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
48. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva stalne proračunske rezerve občine ali najame posojilo največ 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O koriščenju stalne proračunske rezerve ali najetju posojila odloča občinski svet na predlog župana.
49. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračuna, vendar najmanj 0,5 % prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se opravi vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
50. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so suša, potres, večji požari, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalskih kužnih bolezni ter rastlinskih in živalskih škodljivcev;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
51. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
52. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
53. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občinski svet oziroma župan po pooblastilu občinskega sveta lahko da poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
54. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so določeni z zakonom, ostali prihodki občine za financiranje drugih nalog pa so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– najemnine,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov,
– prihodki uprave,
– prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
VII. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
55. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so:
– zbor občanov,
– referendum in
– ljudska iniciativa.
56. člen
Zbor občanov se lahko skliče za celotno območje občine po krajevnih skupnostih ali samo za posamezno krajevno skupnost.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Če se zbor občanov skliče samo za posamezno krajevno skupnost, pa 5 % volivcev v tej krajevni skupnosti.
57. člen
Zbor občanov v občini lahko razpravlja in daje mnenje:
– o spremembah statuta občine,
– o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– o lokalni problematiki,
– o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– o poročilih občinskih organov, o njihovem delu,
– o spremembah območja občine.
58. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti razpravlja in daje mnenja:
– o problematiki v svoji krajevni skupnosti,
– o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih skupnosti,
– o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti.
59. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10 % volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
60. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodi občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah oziroma odloka o referendumu, ki ga sprejme občinski svet.
61. člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
62. člen
Najmanj 5 % volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora to obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
63. člen
Splošni akti občine so statut, odloki, poslovnik, pravilniki, odredbe in navodila.
64. člen
Splošne akte lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog splošnega akta pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
Postopek za sprejem splošnih aktov in drugih aktov občine se uredi v poslovniku občinskega sveta.
65. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
66. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
67. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
68. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
69. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
70. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
71. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
72. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati osmi dan po objavi, kolikor ni v aktu drugače določeno.
2. Posamični akti občine
73. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
74. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji občinski svet.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil odloča državni organ, ki ga določa zakon.
O zakonitostih dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. KRAJEVNE SKUPNOSTI
75. člen
Občina je organizirana namanjše lokalne enote – krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti v občini so: Črešnjevec, Kebelj, Laporje, Leskovec–Stari Log, Makole, Oplotnica, Poljčane, Pragersko, Spodnja Polskava, Studenice, Šmartno na Pohorju, Tinje, Zgornja Ložnica, Zgornja Polskava, Impol, Alfonz Šarh, Pohorski odred, Dr. Jagodiča, Vrhole–Preloge.
Sredstva za delovanje krajevnih skupnosti se zagotavljajo v skladu z zakoni in sredstvi proračuna občine.
76. člen
Krajani naselja, dela naselja ali več naselij zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko ustanovijo krajevno skupnost.
77. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
78. člen
Postopek za ustanovitev ali preoblikovanje krajevne skupnosti se začne s pobudo, ki jo lahko dajo:
– zbor krajanov v krajevni skupnosti,
– svet krajevne skupnosti,
– občinski svet.
Pobudo sprejme občinski svet. O sprejeti pobudi se odloča na referendumu na tistem območju, na katerega se pobuda nanaša.
79. člen
Krajevna skupnost se ustanovi ali preoblikuje s sklepom občinskega sveta. Sklep o ustanovitvi oziroma preoblikovanju se sprejme na podlagi izvedenega referenduma v naseljih oziroma delih naselij, na katere se pobuda za ustanovitev ali preoblikovanje nanaša.
Referendum je veljaven, če je za predlagano pobudo glasovala večina tistih, ki so se referenduma udeležili.
80. člen
Krajevna skupnost opravlja naloge na način, kot je to določeno v statutu krajevne skupnosti.
Najvišji organ odločanja v krajevni skupnosti je svet krajevne skupnosti.
81. člen
Svet krajevne skupnosti ima predsednika in enega ali več podpredsednikov.
82. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi tudi ustrezna sredstva.
83. člen
Občinski svet mora predhodno zahtevati mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev te krajevne skupnosti.
84. člen
Skupne interese krajevnih skupnosti v občini usklajuje svet krajevnih skupnosti, ki ga sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
Svet krajevnih skupnosti se sestaja po potrebi na sklic župana ali predsednika občinskega sveta.
Obvezno se skliče svet, če to zahtevajo najmanj trije člani sveta krajevne skupnosti.
85. člen
Svet krajevnih skupnosti daje mnenja in predloge občinskemu svetu, županu, nadzornemu odboru, o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevne skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, razvoj občine in prostorsko ureditev občine.
86. člen
Organi občine lahko ustrezno ukrepajo v smislu ureditve razmer v krajevni skupnosti, kolikor organi krajevne skupnosti iz kakršnegakoli vzroka ne opravljajo nalog, ki so določene v zakonu, statutu krajevne skupnosti ali drugih aktih oziroma kolikor delujejo v nasprotju z navedenimi predpisi.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH
SKUPNOSTI
87. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
88. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
89. člen
Župan po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
90. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakonom.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
91. člen
Statut občine sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta, enako velja za spremembe in dopolnitve statuta.
92. člen
V aktih, za katere je pristojen občinski svet, se v roku šestih mesecev od dneva sprejema statuta opredeli status in delovanje krajevnih skupnosti in druge določbe, pomembne za delovanje krajevnih skupnosti.
93. člen
Do ureditve statusa krajevnih skupnosti obdržijo krajevne skupnosti enak status, kot so ga imele po veljavni zakonodaji doslej.
94. člen
Volitve v svete krajevnih skupnosti se izvedejo najkasneje do 31. decembra 1995.
95. člen
Statut prične veljati osem dni po objavi v uradnem glasilu.
Št. 1/1-003-1/95
Slovenska Bistrica, dne 30. marca 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Slovenska Bistrica
dr. Janko Čar l. r.