Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2012 z dne 26. 6. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2012 z dne 26. 6. 2012

Kazalo

2019. Odločba o ugotovitvi, da je bil drugi odstavek 33. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v neskladju z Ustavo, stran 4913.

Številka: U-I-285/10-13
Datum: 7. 6. 2012
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Višjega sodišča v Mariboru, na seji 7. junija 2012
o d l o č i l o:
Drugi odstavek 33. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 40/09) je bil, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v neskladju z Ustavo.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Višje sodišče v Mariboru predlaga oceno ustavnosti drugega odstavka 33. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-A), ki določa, da se spremenjeni šesti in sedmi odstavek 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju uporabljata za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Meni, da takšna ureditev pomeni retroaktivno veljavnost spremenjenega šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP za tistega družbenika, ki je iz družbe, izbrisane iz sodnega registra po uveljavitvi ZFPPIPP-A, izstopil pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A. Do uveljavitve ZFPPIPP-A tak družbenik z izstopom iz družbe ni bil več aktivni družbenik in v trenutku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije ni odgovarjal za obveznosti izbrisane družbe. Po mnenju predlagatelja naj bi bil drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A v neskladju s 155. členom Ustave, kolikor se nanaša na družbenika, ki je iz družbe izstopil pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A.
2. Državni zbor na zahtevo ni odgovoril.
3. Vlada v svojem mnenju navaja, da je novelo ZFPPIPP-A predlagala z namenom, da se prepreči izigravanje pravil o odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisane družbe. V praksi naj bi se namreč pojavljali primeri, ko je aktivni družbenik, da bi se izognil odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe, svoj delež prenesel na osebo brez premoženja. Praviloma naj bi pri novih družbenikih šlo za državljane tretjih držav (zunaj EU) brez prebivališča v Republiki Sloveniji, ki naj bi bili nedosegljivi slovenskim sodiščem in upravnim organom, pogosto pa naj bi šlo tudi za t. i. družbe poštne nabiralnike. Vlada dodaja, da namen novele ZFPPIPP-A ni bil, da bi spremenjeni režim odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisane družbe zajel tudi družbenike, ki so iz družbe izstopili pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A. Meni, da je mogoče drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A razlagati na ustavnoskladen način tako, da spremenjeno pravilo o odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisane družbe ne bi vplivalo na pravni položaj aktivnih družbenikov, ki so iz izbrisane družbe izstopili pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A.
B. – I.
4. Šesti in sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP, na katera se nanaša izpodbijani drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A, sta bila razveljavljena z 18. členom Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (Uradni list RS, št. 87/11 – v nadaljevanju ZPUOOD). V skladu z drugim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče odloči o ustavnosti zakona, ki je med postopkom prenehal veljati, le v primeru, če predlagatelj ali pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice neustavnosti. Vlagatelj je prekinil postopek odločanja o pritožbi v pravdni zadevi opr. št. I P 707/2008 (ki jo vodi Okrajno sodišče v Mariboru). Iz zahteve izhaja, da je bilo v tej pravdni zadevi predlagano nadaljevanje postopka zoper družbenika gospodarske družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije (v nadaljevanju izbrisana družba). S prvim odstavkom 1. člena ZPUOOD so bili prekinjeni vsi postopki, ki so se vodili zoper družbenike izbrisanih družb. Z odločbo št. U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 (Uradni list RS, št. 36/12) je Ustavno sodišče razveljavilo 1. do. 17. člen ZPUOOD. Razveljavitev pomeni, da se vsi prekinjeni postopki iz prvega odstavka 1. člena ZPUOOD nadaljujejo po določbah zakona, po katerih so bili začeti. To pomeni, da bo tudi predlagatelj, kot pritožbeno sodišče, moral pri odločanju uporabiti izpodbijano določbo. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji iz 47. člena ZUstS za oceno njene ustavnosti.
B. – II.
5. Predlagatelj izpodbijani določbi ZFPPIPP-A očita, da retroaktivno posega v položaj aktivnih družbenikov, ki so iz gospodarske družbe, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije, izstopili pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A.
6. Do uveljavitve ZFPPIPP-A je veljala ureditev, po kateri je t. i. aktivni družbenik odgovarjal za obveznosti družbe, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije, če je imel ob prenehanju pravne osebe položaj njenega družbenika (1. točka sedmega odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 31/07 – ZFPPIPP).(1) ZFPPIPP-A je to določbo spremenil tako, da je določil odgovornost tistih aktivnih družbenikov, ki so imeli tak položaj v zadnjih dveh letih pred prenehanjem pravne osebe, čeprav tega položaja v trenutku prenehanja nimajo več. V izpodbijanem drugem odstavku 33. člena ZFPPIPP-A je zakonodajalec določil, da se spremenjena ureditev pravnih posledic izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A.
7. Iz navedenega izhaja, da se je z ureditvijo po ZFPPIPP-A položaj aktivnih družbenikov, ki jim je prenehalo članstvo v izbrisani družbi pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A, poslabšal, kar priznava tudi Vlada v svojem mnenju: spremenjena ureditev se je namreč raztezala tudi na aktivne družbenike, ki v trenutku uveljavitve ZFPPIPP-A niso imeli več tega položaja, če jim je članstvo v družbi prenehalo v manj kot dveh letih pred prenehanjem družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A.
8. Ustava v 155. členu zagotavlja varstvo, razen pod pogoji iz drugega odstavka, pred povratnimi učinki pravnih aktov. Zakon povratno učinkuje le tedaj, kadar kot trenutek začetka uporabe določa trenutek pred uveljavitvijo zakona oziroma kadar posega v pravne situacije ali pravna dejstva, ki so bila zaključena v času veljavnosti prejšnje pravne norme (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-112/95 z dne 8. 5. 1997, Uradni list RS, št. 34/97, in OdlUS VI, 57). Pravni predpisi ne samo, da praviloma ne smejo retroaktivno jemati pravice, temveč tudi ne smejo za nazaj povečevati obveznosti oziroma jih na novo (na podlagi dejstev, ki so nastala v preteklosti) konstituirati in sploh naslovnikom pravnih norm oteževati pravnega položaja na podlagi dejstev, ki so se zgodila v preteklosti, ko ti niso mogli vedeti, da bodo (nekoč) pravno učinkovala – na podlagi predpisa, ki ga takrat, ko so nastopila, še ni bilo (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-65/08 z dne 25. 9. 2008, Uradni list RS, št. 96/08, in OdlUS XVII, 49). Za pravo retroaktivnost je značilno tudi, da prizadeti dejanskega stanja, ki se je zaključilo v preteklosti, s svojim kasnejšim ravnanjem ne more več spreminjati ali dopolnjevati ter si s tem olajšati ali izboljšati pravni položaj.
9. V tem primeru gre za tak primer: čeprav je drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A določal, da se spremenjeni šesti in sedmi odstavek 442. člena zakona uporabljata za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, se je časovno obdobje dveh let pred izbrisom družbe iz sodnega registra, za katerega odgovarjajo nekdanji družbeniki izbrisane družbe za njene obveznosti, nanašalo na čas pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A. To pomeni, da je zakonodajalec za nazaj določil posledice, izhajajoče iz dejanskega stanja, ki je nastopilo pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A, in te posledice povratno razglasil za pravno pomembne. Zato je izpodbijana določba učinkovala tako, da se je z njo posegalo v pravni položaj nekdanjih družbenikov izbrisanih družb, če jim članstvo v družbi ni prenehalo pred več kot dvema letoma od dneva izbrisa družbe iz sodnega registra. Zakonodajalec je s tem z učinkom za nazaj posegel v položaj tistih družbenikov, ki jim je članstvo v družbah, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, prenehalo pred manj kot dvema letoma od trenutka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, ki je bila izbrisana po uveljavitvi ZFPPIPP-A.
10. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da je prepoved retroaktivnega poseganja v pridobljene pravice tisti del vsake od (pridobljenih) pravic, ki ima ustavno naravo. Pridobljene pravice namreč niso nujno le ustavne pravice, temveč so lahko tudi druge z zakonom dane pravice. Prepoved retroaktivnega poseganja v take pravice pa je ustavne narave. V tem smislu tudi pridobljene pravice, ki same po sebi niso človekove pravice ali temeljne svoboščine, uživajo enako varstvo kot te (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-60/99 z dne 4. 10. 2001, Uradni list RS, št. 91/01, in OdlUS X, 168). Vendar to še ne pomeni, da bi bil vsak poseg v pridobljene pravice že sam po sebi protiustaven. Tudi ustavno jamstvo prepovedi posegov v že pridobljene pravice ni absolutno, saj je vanje mogoče posegati v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-60/98 z dne 16. 7. 1998, Uradni list RS, št. 56/98, in OdlUS VII, 150).
11. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se glede na tretji odstavek 15. člena Ustave človekove pravice in temeljne svoboščine lahko omejijo zaradi pravic drugih oziroma zaradi javne koristi. Ob tem, da lahko poseg v človekove pravice temelji le na ustavno dopustnem, stvarno upravičenem cilju, je treba po ustaljeni ustavnosodni presoji vselej oceniti še, ali je izpodbijana ureditev v skladu s splošnim načelom sorazmernosti (2. člen Ustave). Oceno, ali ne gre morda za prekomeren poseg, opravi Ustavno sodišče na podlagi t. i. strogega testa sorazmernosti v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo.(2)
12. Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da je presoja razlogov, ki naj bi upravičevali poseg v obstoječa pravna razmerja, ki so nastala po dotlej veljavnem pravu, strožja (tako v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-307/11). Pri tem razlogi, zaradi katerih zakonodajalec za naprej (za primere izbrisov družb po uveljavitvi ZFPPIPP-A) spremeni ureditev odgovornosti za obveznosti družbe in drugače določi, kdo so aktivni družbeniki izbrisanih družb, ne morejo biti že sami po sebi ustavno dopusten razlog za poseganje tudi v obstoječa pravna razmerja in položaje družbenikov v preteklosti (pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A) izbrisanih družb. Ta so ustavno varovana s 155. členom Ustave. Za opisano poseganje v navedene ustavno varovane položaje bi zakonodajalec moral imeti res posebej utemeljene ustavno dopustne razloge. Čeprav ima ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da zakonodajo spreminja, kadar to narekujejo spremenjena družbena razmerja (načelo prilagajanja družbenim razmeram je eno od načel pravne države – odločba Ustavnega sodišča št. U-I-69/03 z dne 20. 10. 2005, Uradni list RS, št. 100/05, in OdlUS XIV, 75), ga to samo po sebi še ne upravičuje posegati v že pridobljene pravice.
13. V obravnavanem primeru Ustavno sodišče ugotavlja, da ne obstaja ustavno dopusten cilj za retroaktivni poseg v pridobljene pravice tistih aktivnih družbenikov, ki so iz izbrisane družbe izstopili pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A. Iz zakonodajnega gradiva(3) sicer izhaja, da je zakonodajalec spremenil ureditev pravnih posledic izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije, ker je želel preprečiti izigravanje pravil o odgovornosti aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe. To bi lahko bil ustavno dopusten cilj za spremembo ureditve odgovornosti aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane gospodarske družbe za naprej, ne pa tudi uveljavitev te spremembe za nazaj. Drugih razlogov, ki bi lahko šteli za ustavno dopusten cilj za retroaktivni poseg v pridobljene pravice, iz zakonodajnega gradiva ni mogoče razbrati. Še več, Vlada v zvezi z retroaktivnostjo izpodbijane ureditve priznava, da namen ZFPPIPP-A ni bil, da bi se spremenjena pravila odgovornosti aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe raztezala tudi na tiste aktivne družbenike, ki so iz družbe izstopili pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A. To pomeni, da za retroaktivnost izpodbijane določbe ni obstajal ustavno dopusten cilj, ki bi upravičeval poseg v pridobljene pravice. Zato ni izpolnjen že prvi pogoj, ki ga za omejevanje človekovih oziroma pridobljenih pravic zahteva Ustava (tretji odstavek 15. člena oziroma drugi odstavek 155. člena Ustave), in Ustavnemu sodišču ni bilo treba presojati, ali je poseg nujen, primeren in sorazmeren v ožjem smislu (2. člen Ustave).
14. Glede na navedeno je bil drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave. Ugotovitev protiustavnosti pomeni, da se z ZFPPIPP-A spremenjeni šesti in sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP uporabljata samo za tiste aktivne družbenike gospodarskih družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, ki jim je članstvo v gospodarski družbi prenehalo po uveljavitvi ZFPPIPP-A.
C.
15. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 47. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.
dr. Ernest Petrič l.r.
Predsednik
(1) Enaka je bila ureditev tudi po prej veljavnem Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 31/07 – ZFPPod).
(2) Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-18/02 z dne 24. 10. 2003, Uradni list RS, št. 108/03, in OdlUS XII, 86; 25. točka obrazložitve.
(3) Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-A) – prva obravnava – EPA 240-V (Poročevalec DZ, št. 29/09).