Uradni list

Številka 5
Uradni list RS, št. 5/2010 z dne 25. 1. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 5/2010 z dne 25. 1. 2010

Kazalo

192. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Tišina, stran 521.

Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B), sklepa ministra za okolje in prostor št. 35016-49/2007/59 z dne 30. 9. 2009 ter 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 38/07) je Občinski svet Občine Tišina na 19. redni seji dne 2. 11. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Tišina
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za prostorski načrt)
S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Tišina (v nadaljevanju: prostorski načrt).
2. člen
(vsebina prostorskega načrta)
(1) Prostorski načrt je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela.
(2) V strateškem delu prostorskega načrta se za celotno območje Občine Tišina določijo:
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;
– zasnova prostorskega razvoja občine;
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
– usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo;
– usmeritve za razvoj v krajini;
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3) V izvedbenem delu prostorskega načrta se določijo:
– enote urejanja prostora;
– območja namenske rabe prostora;
– prostorski izvedbeni pogoji;
– območja, za katere se pripravijo občinski podrobnejši prostorski načrti.
(4) Sestavni deli prostorskega načrta so:
– besedilo prostorskega načrta: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne določbe;
– grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela in grafični prikazi izvedbenega dela;
– priloge prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice in mnenja, obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta in povzetek za javnost.
II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
3. člen
(stanje, značilnosti in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
(1) Območje Občine Tišina zavzema nižino severno od Mure, ki jo imenujemo zahodno Ravensko. Območje je izrazito kmetijsko, s kvalitetnimi njivskimi površinami, vendar kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga. Prebivalstvo v povprečju v občini upada, le v Murskih Črncih in Tropovcih v zadnjih letih rahlo narašča. Nadpovprečno narašča v romskem naselju pri Vanča vasi. Prisotno je pomanjkanje delovnih mest, ki jih želijo zagotoviti v naseljih bivanja.
(2) V občini je 12 naselij in en večji zaselek, sedež občine je naselje Tišina, ki skupaj z delom naselja Tropovci zadovoljuje potrebe na lokalnem nivoju. Družbene funkcije so razporejene v centralnem delu, kjer je občinska zgradba, šola, cerkev, trgovina osnovne preskrbe in servisi. Vsa naselja v Občini Tišina so nižinska obcestna naselja, glede na tipologijo in tudi po funkciji imajo vsa še pretežno kmečki značaj. Območja družbene infrastrukture so le v Tišini v centralnem delu naselja. Javne površine so omejene na rekreacijske in športne površine. V vseh naseljih so še prosta nezazidana stavbna zemljišča, ki se pojavljajo kot vrzeli ob cestah.
(3) Območje občine je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije, zaradi komunalno opremljenih naselij in dobre povezave z bližnjimi regijskimi centri, kvalitetno bivalno okolje. V zadnjih letih je bilo izboljšanje kvalitete bivalnih območij usmerjeno v gradnjo infrastrukture, predvsem je to zbiranje in čiščenje odpadnih voda. Pomanjkljivo je urejen le odvod meteornih voda. Ostala infrastruktura (prometna infrastruktura, vodooskrba in telekomunikacije) je bila izvedena pred časom na celotnem območju Občine Tišina. Urejen je pretežni del lokalnih cest, saj so vse lokalne ceste in poti asfaltirane. To omogoča mobilnost in neposredno povezavo vseh naselij in zaselkov z lokalnim centrom in drugimi občinskimi središči ter višje kategoriziranimi cestami, ki vodijo v večje centre (M. Soboto in Maribor). K boljši povezanosti s širšim zaledjem in tujino pa prispeva tudi avtocesta, na katero se občina navezuje preko državne ceste.
(4) Občina je že v preteklosti želela zagotoviti ustrezna zemljišča za dejavnosti, ki bi zagotavljale delovna mesta v domačem kraju. Ker ni bilo drugih površin, je bila rezervirana poslovno-obrtna cona v naselju Tišina, ki je v neposredni bližini centralnega dela naselja in zato neprimerna za agresivne dejavnosti, sicer pa v občini ni večjih prostih površin. Zato je težnja zagotoviti ustrezna zemljišča za razvoj gospodarskih dejavnosti v občini.
(5) V Občini Tišina so posebna območja poplavna območja in območja varstva narave, ki predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti. Zato občina med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven naravovarstvenih območij in izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče. Dejavnosti se usmerja izven območij, ki so ali bodo ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč. Celotno območje občine sodi v območje raziskovalnega prostora za geotermični energetski vir in v območje raziskovalnega prostora za ogljikovodike.
4. člen
(možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)
(1) Občinski prostorski načrt Občine Tišina temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerja na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšuje s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. V občini, predvsem pa v občinskem središču Tišina, se vzpodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije.
(2) Naselja morajo biti varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena. Kvaliteta bivalnega okolja se zagotavlja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne vodooskrbe in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče.
(3) Prostorski razvoj naselij se usmerja na proste površine znotraj naselij in zagotovitev dodatne komunalne opreme. V večini naselij so širitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijske dejavnosti načrtovane le na robovih kot zaokrožitev območja naselja. Nove površine se zagotovi za razvoj gospodarskih dejavnosti v obrtni coni v Gederovcih. Zagotovi se dodatne površine za razvoj romskega zaselka v Borejcih.
(4) V naseljih, kjer še ni meteorne kanalizacije, se poiščejo tehnične in prostorske rešitve za odvod in čiščenje, vključno z meteornimi odpadnimi vodami. Meteorna kanalizacija mora biti ločena. Izpust v površinske odvodnike bo obogatil vodno mrežo in posredno podtalnico.
(5) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Ob finančni pomoči države se pripravlja dokumentacija za oskrbo celotnega Pomurja, ki predvideva, da se večina potrebne pitne vode načrpa iz prodnatih vodonosnikov ravninskega dela ob Muri. Povezali se bodo vsi vodovodni sistemi na območju upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer
(6) Razvoj kmetijstva sloni na obstoječih večjih posestnikih (bivša državna kmetijska gospodarstva) in na posameznikih, ki svoja gospodarstva šele razvijajo. V kmetijstvu so podani pogoji za intenzivno poljedelsko pridelavo in pridelavo v rastlinjakih z uporabo geotermalne vode.
(7) Na območju občine so nahajališča proda in peska. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(8) Del Občine Tišina ob Muri je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem. Del obravnavanega območja je predlagan za zavarovanje kot regijski park Mura. Širše območje je definirano kot ekološko pomembno območje s številnimi lokalnimi naravnimi vrednotami in kot posebno varstveno območje Natura 2000. V območju se biotska raznovrstnost in habitatni tipi rastlinskih in živalskih vrst ohranjajo z rabo prostora, ki omogoča vzpostavitev in vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst. Območja varstva narave so obvezujoča za občino in vpeta v vse razvojne pobude, sočasno pa se območja varstva narave ob Muri izkoristi kot razvojni potencial na področju turizma in rekreacije ob upoštevanju pogojev za varstvo narave.
5. člen
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
(1) Občina Tišina je povezana s sosednjimi občinami Radenci, Cankovo, Puconci in Mestno občino Murska Sobota ter sosednjo Avstrijo z dobro urejeno cestno mrežo. Javni potniški promet je omejen na avtobusne povezave, ki pa so minimalne in se opuščajo. Delno so s sosednjimi občinami vzpostavljene rekreacijske kolesarske poti, večinoma ob javnih cestah in na območju regijskega parka ob Muri.
(2) Z Mestno občino Murska Sobota je Občina Tišina povezana predvsem zaradi zadovoljevanja nekaterih družbenih funkcij (npr. srednje šole, zdravstvena oskrba, kultura, šport itd), kar omogoča neposredna cestna povezava.
6. člen
(cilji skladnega prostorskega razvoja občine)
Cilji prostorskega razvoja občine so:
– zagotovi se delovna mesta v občini,
– ustvari se kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo ustreznih bivalnih površin in dograditvijo komunalne infrastrukture,
– utrdi se vlogo vodilne občine v zahodnem delu pomurske regije z razvojem družbene infrastrukture in gospodarskih dejavnosti,
– zagotovi se prostorski razvoj romskega naselja,
– ohranja se prostorsko identiteto naselij,
– vzpodbuja se dopolnilno gradnjo v območjih individualne stanovanjske gradnje,
– zagotovi se kvaliteto bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene infrastrukture,
– zagotovi se oskrbo z naravnimi viri, mineralnimi surovinami,
– vzpodbuja se rabo obnovljivih virov energije ter racionalno ravnanje z odpadki,
– ohranja se biotska raznovrstnost in ugodno stanje habitatnih tipov v vseh območjih varstva narave,
– celostno se ohranja in varuje objekte in območja kulturne dediščine,
– v lokalnem središču Tišina se dopolnjuje funkcijo lokalnega središče z razvojem dopolnjujočih dejavnosti, ki zagotavljajo naselju Tišina, občini in širšemu območju ustrezno osnovno oskrbo, sanira in vzpostavi se zeleni sistem v naselju, ohranja se kulturno dediščino in identiteto krajevnega središča.
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
7. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Poselitev se prioritetno usmerja v proste površine znotraj naselij, zaradi racionalne izrabe javne gospodarske infrastrukture pa tudi v nova območja na robovih naselij, ki pomenijo zaokrožitev meje naselij. Razvoj naselij se usmerja v zgostitev ob upoštevanju morfologije naselij in obstoječe grajene strukture. Zaradi ohranitve morfološke strukture obcestnih naselij in delov naselij se onemogoči gradnja stanovanjskih objektov v liniji gospodarskih objektov tako, da se vrtovi in sadovnjaki opredelijo kot zelene površine. Degradiranih ali nezadostno izkoriščenih zemljišč v občini ni. Uredijo in razširijo se rekreacijska območja v vseh naseljih.
(2) Razvoj romskega zaselka v Borejcih je usmerjen v širitev, saj znotraj obstoječega naselja ni možno zagotoviti potreb po stanovanjih.
(3) Na področju kmetijstva se vzpodbuja preusmeritve dela kmetijske pridelave v kulture za izkoriščanje biomase kot alternativni vir energije (bioplin, biodizel). Vzpodbuja se tudi intenzivna pridelava pod rastlinjaki ter namakanje kmetijskih zemljišč. Za vsa kmetijska zemljišča, razen v območjih narave ob Muri, se načrtujejo agrooperacije in komasacije ter namakanje s koriščenjem vode iz reke Mure. Za razvoj živinoreje se v občini zagotovi možnost gradnje večjih proizvodnih objektov (hlevov) tudi izven poselitvenih območij. Širitev kmetij v naseljih je možna le, če so zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.
(4) Za razvoj gospodarskih dejavnosti v naseljih ni prostorskih možnosti, zato se zagotovi dodatne površine ob državni meji v Gederovcih.
(5) Razvoj turizma je usmerjen v zavarovana območja ob Muri, kjer se načrtujejo pohodniške in kolesarske poti brez večjih posegov. Nastanitvene turistične kapacitete so možne kot dopolnilna dejavnost na kmetijah.
(6) Za razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se poveča obstoječa igrišča, na krajevnih travnatih rekreacijskih območjih se uredi potrebno infrastrukturo.
8. člen
(vloga in funkcija naselij)
Občinsko središče Tišina je lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Ostala naselja v območju obdelave so funkcijsko manj pomembna. So podeželska naselja z bivalno funkcijo, z vmesnimi kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo in rekreacijo.
9. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
(1) Prometno je Občina Tišina navezana na sosednje občine in pomembnejša lokalna središča (Maribor, Murska Sobota) preko državnih cest. Glavne prometne smeri so speljane do Mestne občine Murska Sobota na vzhodu in do Občine Radenci na zahodu. Obe smeri povezujeta občino s širšim območjem regije in s Slovenijo. Z izgradnjo dela avtoceste se je tranzitni promet na glavni cesti močno zmanjšal, tako da se po njej odvija le lokalni medkrajevni promet. Neposredno je po regionalni cesti Občina Tišina povezana tudi z Avstrijo.
(2) Načrtovana je tudi železniška povezava med Mursko Soboto in Avstrijo. Del trase poteka po območju Občine Tišina, vendar povezava ni strateška odločitev Občine Tišina, zato jo vključuje zgolj informativno.
10. člen
(druga pomembna območja)
(1) V Občino Tišina segajo območja varstva narave na južnem delu ob Muri, kjer so izključene dejavnosti, ki bi kakorkoli ogrozile biotsko raznovrstnost območja, vključno s kmetijskimi operacijami. Na teh območjih se melioracije, komasacije in namakanje ne bodo izvajale.
(2) Poselitev in gradnja gospodarske javne infrastrukture se načrtuje izven območij naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih. Nove posege se praviloma načrtuje tudi izven znanih arheoloških najdišč in izven območij zavarovane kulturne dediščine.
(3) Na območju Občine Tišina trenutno ni pridobivalnega prostora, za katerega bi bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. Južni del občinskega ozemlja sodi v območje v območje raziskovalnega prostora za geotermično energijo, severni del občine pa v območje raziskovalnega prostora za ogljikovodike – nafta in zemeljski plin. Na perspektivnem nahajališču v Rankovcih bo izkoriščanje dopustno, ko se bo območja z osnovno namensko rabo prostora opredelilo kot območje mineralnih surovin in ko bo za namen izkoriščanja mineralnih surovin sprejet prostorski izvedbeni načrt (OPPN). Opuščene gramoznice so sanirane v rekreacijska območja. Sanacija nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov.
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
11. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Po območju občine potekata v smeri vzhod–zahod glavna cesta Murska Sobota–Maribor in regionalna cesta M. Sobota–Gederovci, povezuje ju regionalna cesta med Gederovci–Petanjci. Novih prometnih povezav občina ne načrtuje, razvoj cestne infrastrukture bo usmerjala v posodobitev lokalnih cest in poti s sanacijo cestišč, napravo pločnikov v naseljih in kolesarskih poti med naselji ter ureditev turističnih poti ob Muri.
(2) Po območju občine je načrtovana železniška povezava med M. Soboto in Avstrijo. Trasa je še v načrtovanju, v postopku priprave dokumentacije bo sodelovala tudi Občina Tišina.
(3) Javni potniški promet je v upadanju. Občina novih povezav znotraj občine ne načrtuje.
12. člen
(telekomunikacije)
Občina bo na svojem območju vzpodbujala razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Vzpodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij.
13. člen
(energetika)
(1) Ob povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih zgrajene nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Potrebe bodo preverjene pred izdelavo dokumentacije in na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč.
(2) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije (geotermalno energijo, sončno energijo in energijo biomase). Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva.
(3) Plinovodno omrežje je v občini načrtovano dolgoročno v povezavi z ostalimi viri energije glede na interes občanov.
(4) Toplotna energija pridobljena s črpanjem geotermalne vode se bo uporabljala predvsem v kmetijstvu. Dodatno se izkoriščanje toplotne energije za ogrevanje usmerja v proizvodnjo na bioplinarnah.
14. člen
(vodooskrba)
(1) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in vzpodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.
(2) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(3) Vzpodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen tudi Občina Tišina sodeluje pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja.
15. člen
(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)
(1) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno s predpisi s področja varstva in urejanja voda in predpisi s področja varstva okolja.
(2) Občina zagotavlja odvajanje in čiščenje fekalnih voda z izgrajenim kanalizacijskim sistemom in čiščenjem na čistilnih napravah. Zaradi povečanih potreb po čiščenju komunalnih odplak se ustrezno povečajo obstoječe čistilne naprave.
(3) Padavinske vode se zbirajo ločeno in se čim dalj zadržijo na mestu, kamor so padle. Odvajajo se ločeno in se prioritetno speljejo v tla na ožji lokaciji ali v površinske odvodnike (Mokoš, Dobel).
16. člen
(odpadki)
Občina že zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru, razvoj na tem področju pa usmerja v recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki iz kmetijstva, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
17. člen
(vodno gospodarstvo)
(1) V Občini Tišina so vodotoki reka Mura in potok Ledava, ki sta vodotoka 1. reda in ostali manjši potoki. Vodne površine so še opuščene gramoznice. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(2) Na področju vodnega gospodarstva občina načrtuje čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih odvodnikov, ki niso v pristojnosti države zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih voda iz naselij.
4. Določitev okvirnih območij naselij
18. člen
(določitev območij naselij)
(1) Območja naselij so definirana z mejami, povzetimi iz prostorskih sestavin planov Občine Tišina, ki se mestoma spremenijo zaradi vključitve robnih parcel. Vsa naselja v občini so strnjena obcestna naselja, večji zaselek je le romski zaselek v Borejcih, ki bo postal samostojno naselje.
(2) Razpršena gradnja je v Občini Tišina območje romskega zaselka v Borejcih, ki postane samostojno naselje. Posamične domačije izven strnjenih naselij, ki so zgrajene pred letom 1967, pa se v namenski rabi prikaže kot stavbišče s pripadajočo parcelo kot del razpršene poselitve.
5. Usmeritve za prostorski razvoj občine
19. člen
(usmeritve za razvoj poselitve)
(1) Razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih zemljišč v vrzelih ob krajevnih cestah. Gradnja stanovanjskih objektov v liniji gospodarskih objektov ni možna. Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, razen v Tišini v centralnem delu naselja, kjer je možna tudi gradnja centralnih in večstanovanjskih objektov.
(2) Prenova v naseljih je omejena le na prenovo javne gospodarske infrastrukture, saj v naseljih ni degradiranih površin. Nezadostno izrabljena zemljišča v nekaterih naseljih ter površine ob vodotokih se spremeni v prvotno, to je kmetijsko rabo.
(3) Širitev naselij za stanovanjsko gradnjo je omejena na posamične parcele v zasebni lasti na robu naselij ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna infrastruktura in da ima parcela urejen dostop z javne ceste. Širitev ne sme rušiti značilne morfologije naselja (gradnja stanovanjskih objektov ob cesti, gospodarski objekti v notranjosti, zaporedni odmik od parcelne meje). Večja širitev izven sedanjih meja je načrtovana v romskem zaselku v Borejcih.
(4) Za razvoj dejavnosti občina načrtuje novo poslovno-obrtno cono v Gederovcih, v kateri bo možen razvoj različnih dejavnosti. V območjih naselij je predvidena le stanovanjska gradnja in servisne ter poslovne dejavnosti, ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo. V kmetijski coni je predviden razvoj dejavnosti, ki dopolnjuje kmetijsko proizvodnjo.
(5) Gradnja izven poselitvenih območij je možna s spremembo občinskega prostorskega načrta, kadar gre za gradnjo objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, za upravljanja voda, za potrebe športa in rekreacije, pridobivanja energije in izkoriščanje drugih naravnih virov, za varnost državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in za potrebe javne gospodarske infrastrukture. Pri tem je treba upoštevati javno korist in možnost komunalne opreme brez večjih stroškov. Gradnja izven poselitvenih območjih ne sme povzročiti škodljivih vplivov na okolje in ne sme ogrožati biotske raznovrstnosti ter kakovosti naravnih virov. Gradnja prav tako ne sme ovirati osnovne rabe namenskih površin.
20. člen
(prostorski razvoj naselja Tišina)
(1) Prostorski razvoj naselja Tišina je usmerjen v izboljšavo obstoječih in urejanje novih stanovanjskih območij, v razvoj urbanega centra naselja in v razvoj poslovno stanovanjske cone v centralnem delu. V centralnem delu naselja med občinsko zgradbo in območjem za kmetijsko dejavnost se rezervirajo zemljišča za centralne dejavnosti (npr. za dom starejših občanov), formira se urbani center. V centralnem delu se gradnja stanovanjskih objektov kombinira z javnimi funkcijami.
(2) Stanovanjsko gradnjo se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljišč in zgostitev obstoječih stanovanjskih območij. Nova stanovanjska območja se bo urejalo v skladu s potrebami. Iz dela naselja, ki je vključeno v urbanistični načrt se postopoma seli kmetijska dejavnost, širitve obstoječih kmetij ne bodo možne.
(3) V urbanem centru bo dana možnost gradnje objektov z višjimi gabariti. Pri gradnji novih objektov in pri rekonstrukciji obstoječih se upošteva namembnost območja in izhodišča za oblikovanje objektov. Stanovanjske objekte se kombinira z javnimi funkcijami (lokali), možni ali obvezni so višji gabariti. Edino v centralnem delu bo možna tudi blokovska gradnja.
21. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Razvoj v krajini se usmerja na razvoj naravnih potencialov. V Občini Tišina so to predvsem kmetijska zemljišča. Na kmetijskih zemljiščih se vzpodbuja intenzivna pridelava vrtnin in poljščin z uporabo geotermalne vode za ogrevanje in namakanje. Na celotnem območju občine, razen na območjih varstva narave je predvidena zložba kmetijskih zemljišč (agrooperacije in namakanje).
(2) Na področju gozdarstva se ohranja gospodarska in ekološka funkcija gozda. Ohranja se tudi funkcija zaraščenih površin ob potokih in na robovih naselij ter ob opuščenih gramoznicah.
(3) Posebnih pogojev za razvoj turizma v občini ni. Turistična območja so območja varstva narave, ki pa jih občina ne namenja za turistični razvoj v minimalni obliki, le z ureditvijo poti. Sanirane gramoznice, ki so urejene v ribnike, se bodo z izgradnjo pripadajočih turističnih in gostinskih objektov razvijale v lokalna turistična območja.
(4) V vseh naseljih so že urejena rekreacijska območja kot zelena igrišča s pripadajočimi objekti. Načrtovana je dodatna komunalna oprema.
(5) Z načrtovanjem prostorskih ureditev v krajini in pri izvajanju kmetijske dejavnosti se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst. Vzpodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin, ohranja in ponovno se vzpostavi omejke, živice in gozdne otoke. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov, ohranja se gozdne površine na kmetijskih območjih. Ohranja se priobalni pas vodotokov in vodnih površin.
(6) Pri zasnovi krajine se ohranja kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila. Dejavnosti se usmerja tako, da se ohranja kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto.
22. člen
(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)
(1) Poplavna območja so v Občini Tišina v južnem delu ob Muri, ki so omejena z visokovodnim nasipom, ob Ledavi, ki je mejni potok na severni strani občine in ob potoku Dobel. Območje ob Muri je po namenski rabi kmetijsko in gozdno zemljišče in zanj ni predvidena sprememba rabe. Torej v območju niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje predstavljalo nevarnost. Poplavno območje ob Doblu sega tudi v območja naselij, zato se gradnja usmerja izven teh območij. Dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Glede na stopnjo ogroženosti so lahko dopustni posegi, ki izhajajo iz podrobnejše namenske rabe ter posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje retenzijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(2) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine in sicer na območju gospodarske cone na Tišini. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju čistilne naprave v Murskih Črncih, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak (oddaljenost cca 10 km). Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so ob šoli na Tišini.
(3) V Občini Tišina ni posebnih požarno ogroženih območij. V vseh naseljih delujejo gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov. Upoštevajo se ukrepi varstva pred požarom, ki jih določa Zakon o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevajo se tudi požarna tveganja.
(4) V občini ni erozijskih območij ali območij, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda, tudi industrijskih območij, ki so potencialna območja tveganj industrijskih nesreč, ni.
(5) V Občini Tišina ni območij za potrebe obrambe.
23. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planov Občine Tišina, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča in vodna zemljišča.
(2) Stavbna zemljišča so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah ter zelene površine izven naselij (pokopališča, igrišča). Stavbna zemljišča se delijo na zazidana in nezazidana zemljišča, na prometne površine in zelene površine, v izvedbenem delu prostorskega načrta pa bo določena podrobna namenska raba glede na pretežnost rabe.
(3) Območja za stanovanja so vsa naselja v občini, v pretežni meri so to podeželska naselja, ki so namenjena bivanju in kmetovanju ter spremljajočim servisnim in obrtnim dejavnostim.
(4) Območij za poslovne, obrtne in proizvodne dejavnosti v občini ni, zato bodo zagotovljene nove površine v Gederovcih.
(5) Območja za centralne dejavnosti so v osrednjem delu naselja Tišina, ki se po namenski rabi opredeli kot urbano središče, ki je namenjeno dopolnitvi manjkajočih centralnih dejavnosti.
24. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja glede na osnovno in podrobnejšo namensko rabo. Enote urejanja se določi glede na značilnosti prostora.
(2) Pri določanju pogojev za oblikovanje objektov se upošteva značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi individualnih stanovanjskih objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na stavbnih zemljiščih – stanovanjski del ob cesti, gospodarski del in pritikline v notranjosti parcele.
(3) Pri določanju pogojev za posege v prostor se upošteva objekte in območja kulturne dediščine in območja varstva narave.
III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Enote urejanja prostora
25. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Enote urejanja so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote urejanja so naselja, zaselki, deli naselij in ostala območja stavbnih zemljišč ter območja krajine, določene glede na prevladujočo podrobno namensko rabo. V prostorski enoti so za posamezne površine podrobne namenske rabe določeni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Pregled enot urejanja prostora v Občini Tišina:
2. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju posameznih enot urejanja v naseljih
26. člen
(prostorski izvedbeni pogoji)
(1) Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območjih naselij določajo:
– namembnost in vrsto posegov v prostor,
– lego, velikost in oblikovanje objektov,
– parcelacijo,
– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,
– varovanje zdravja ljudi,
– drugo.
(2) V vseh enotah urejanja naselij so na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, SS, CD, CU, BC, IG in IK, razen če za posamezno območje podrobne namenske rabe ni drugače določeno, dopustni naslednji posegi:
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti objekta,
– vzdrževanje objekta in
– gradnja in postavitev pomožnih objektov, ki so:
– objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico),
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec velikosti do 150 m2, kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik velikosti do 150 m2, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, betonsko korito, čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za namakanje, krmišče, hlevski izpust, rastlinjak, namenjen gojenju rastlin, kašča),
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče, bazne postaje, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja do velikosti 30 m2, pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, vrtina ali vodnjak za raziskave,
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna za gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi),
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje,
– objekt za telekomunikacijsko opremo,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza),
– urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave).
27. člen
(prostorski izvedbeni pogoji v območjih podeželskih naselij)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK v enotah urejanja z oznakami: KR-1, GE-1, SO-1, MP-1, RA-1, BO-4, PE-4, PE-4a, PE-4b, PE-5, TI-1, TR-2, GR-1 in MČ-1, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za te objekte:
– eno- ali dvostanovanjske stavbe,
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske, družbene, gostinske in druge stavbe za storitvene dejavnosti in dopolnilne kmetijske dejavnosti,
– gradbeno inženirske objekte (regionalne, lokalne in nekategorizirane ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– kmetijske objekte za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov.
(2) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, kulturni dom) z oznako podrobnejše namenske rabe CD v enotah urejanja iz 1. točke tega člena, so dopustni posegi za:
– upravne in pisarniške stavbe,
– stavbe za družbene, kulturne, vzgojno varstvene in storitvene dejavnosti,
– gradbeno inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi). V območjih ni dopustna gradnja kmetijsko-gozdarskih pomožnih objektov.
(3) Na območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, v vseh enotah urejanja iz 1. točke tega člena, je dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev pomožnih objektov (objekti za lastne potrebe, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti). V območjih zelenih površin, ki mejijo na potoke, gradnje ni dopustna.
(4) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC v enotah urejanja iz 1. točke tega člena, so dopustna tekoča vzdrževalna dela, gradnja avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(5) Na območjih vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo z oznako podrobnejše namenske rabe VC v enotah urejanja: GE-1, SO-1, RA-1, PE-5, TI-1, TR-2, GR-1 in MČ-1, so poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je še gradnja:
– objektov javne infrastrukture in objektov potrebnih za rabo in varstvo voda,
– objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– objektov, namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani tudi posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.
(6) Na območju bencinskega servisa z oznako podrobnejše namenske rabe CD v enoti urejanja GE-1, je dopustna le rekonstrukcija obstoječih objektov in gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev pomožnih objektov (objekti za lastne potrebe).
(7) Na območjih vodnih črpališč, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo in označena s šifro podrobne namenske rabe O v enotah urejanja KR-1, GR-1, SO-1, BO-4 in RA-1, so dopustni le posegi, ki so določeni v občinskem odloku o zaščiti vodnih virov na območju Občine Tišina.
(8) Na območjih kmetijskih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in K2 v enotah urejanja: GE-1, RA-1 in SO-1, je dopustna gradnja:
– gradbeno inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– pomožnih infrastrukturnih objektov (objekt za odvodnjavanje ceste, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključni plinovod, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, vrtina ali vodnjak za raziskave),
– pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (kozolec do dolžine 30 m, rastlinjak, namenjen gojenju rastlin neposredno na kmetijskem zemljišču, senik do velikosti 30 m2, čebelnjak, poljska pot, vrtina ali vodnjak za namakanje, krmišče, ograje za pašo živine).
(9) Na območjih gozdnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe G v enotah urejanja GE-1, RA-1, PE-5 in SO-1 je dopustna postavitev enostavnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (čebelnjak) in pomožnih infrastrukturnih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi).
(10) Na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji v naravi z oznako podrobnejše namenske rabe ZS v enoti urejanja GE-1 je dopustna gradnja ograje ob igrišču, gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, začasna tribuna).
(11) V podenoti z oznako RA-1a niso dopustni nobeni gradbeni posegi, dopustno je le vzdrževanje obstoječih objektov ter ukrepi in gradnje, ki jih dopušča zakonodaja s področja voda. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne pogoje iz 51. člena tega odloka.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe) se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte na samostojnih parcelah. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcel lahko gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski objekti in če je do parcele urejena javna dovozna pot.
(2) Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. Ob cestah, kjer ni obstoječih objektov, se nove objekte locira ob gradbeno linijo, ki je razvidna iz grafičnih prikazov. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico.
(3) Najmanjši odmik zunanje stene objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 5,0 m, od gozdnih površin ob naselju za eno drevesno višino. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če gre za gradnjo nadomestnega objekta in če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Pri odmikih od sosednjih parcelnih mej se upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo se lahko locira le manjše pomožne objekte, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov. Obstoječi objekti, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, se lahko rekonstruirajo in nadzidajo v obstoječih odmikih, pri čemer ni potrebno soglasje soseda.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele) znaša 0,2 pri domačijah in 0,4 pri parcelah s stanovanjskimi, družbenimi in drugimi javnimi objekti.
(2) Višina stanovanjskih objektov je dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, višina družbenih, obrtnih in ostalih objektov je do tri stanovanjske etaže nad terenom (do 8,5 m), vključno z urejenim podstrešjem. Za kmetijske objekte (hleve) omejitve v višini ni. Kota pritličja mora biti do 0,30 m nad urejenim terenom
(3) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov v vseh enotah, mora biti podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2, lahko je lomljena v L ali U. S prizidavo objektov se mora ohraniti navedeno razmerje. Tlorisna oblika in javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolgovata.
(2) Strehe na vseh objektih morajo biti enakostranične dvokapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne na kmetijskih objektih in na manjših pomožnih objektih.
(3) Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo).
(4) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega dveh etaž nad osnovnim terenom in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(5) Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(6) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele pa 1,50 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(7) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v notranjih območjih so lahko poljubne. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti, za samostojne stanovanjske objekte širina ne sme biti manjša od 14 m. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:
+------------------------+-------------------------------------+
|Dejavnost               |Število parkirnih mest (PM) na enoto |
+------------------------+-------------------------------------+
|Stanovanjski objekti    |1,5 PM na stanovanje                 |
+------------------------+-------------------------------------+
|Poslovni prostori       |1 PM na 30 m2 neto površine          |
|(pisarne)               |                                     |
+------------------------+-------------------------------------+
|Prodajni prostori       |1 PM na 30 m2 koristne površine      |
+------------------------+-------------------------------------+
|Obrt, servisi           |1 PM na 2 zaposlena                  |
+------------------------+-------------------------------------+
|Gostinski objekti       |1 PM na 10 sedežev                   |
+------------------------+-------------------------------------+
|Gostišča s prenočišči   |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže    |
+------------------------+-------------------------------------+
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v enotah urejanja KR-1, GE-1, SO-1, RA-1, PE-5, TI-1, TR-2, GR-1 in MČ-1 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe. V navedenih enotah urejanja veljajo še splošni pogoji iz 48. člena tega odloka.
(2) V enotah urejanja TI-1, PE-4a in PE-4b se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravne vrednote Tišina-mlaka (evid. št. 7289), ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Tišina (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine. V območju naravne vrednote ni dopustna gradnja objektov in odlaganje kakršnega koli materiala.
(3) Na poplavnem območju v enoti urejanja RA-1a se za vsak poseg preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 48., 49., 50., 51. in 52. člena tega odloka.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
(2) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(3) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov v enotah urejanja KR-1, SO-1, RA-1, BO-4, MP-1, PE-4, PE-5, TI-1, GR-1 in MČ-1 se pri vseh posegih upošteva še določila občinskih predpisov o zaščiti vodnih virov vodnih črpališč (Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Tišina – Uradni list RS, št. 105/99). Pri posegih na območja varstvenih pasov v enotah urejanja KR-1 in BO-4 se upošteva še določila Odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). Pri izvajanju posegov na tem območju je treba upoštevati določila navedenih odlokov ter določila Pravilnika gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju Občine Tišina (Uradni list RS, št. 105/99).
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55., 56. in 57. člena tega odloka.
28. člen
(prostorski izvedbeni pogoji v območjih stanovanjskih naselij)
(2) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje in spremljajočim dejavnostim, z oznako podrobnejše namenske rabe SS v enotah urejanja z oznakami: BO-1, TR-1, MČ-2 in MČ-3, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za te objekte:
– eno- ali večstanovanjske stavbe,
– upravne in pisarniške stavbe,
– gradbeno inženirski objekti (ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi).
V enotah ni dopustna postavitev pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov.
(2) Na območju vodnega črpališča, ki je namenjeno za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo in označena s šifro podrobne namenske rabe O v enoti urejanja BO-1 so dopustni le posegi, ki so določeni v občinskem odloku o zašćiti vodnih virov na območju Občine Tišina.
(3) Na območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, v enoti urejanja TR-1, je dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev pomožnih objektov (objekti za lastne potrebe). V območjih zelenih površin, ki mejijo na potoke, gradnje ni dopustna.
(4) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC v enoti urejanja TR-1, so dopustna tekoča vzdrževalna dela, gradnja avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
a) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju objektov se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti.
(2) Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. Ob cestah, kjer ni obstoječih objektov, se nove objekte locira ob gradbeno linijo, ki je razvidna iz grafičnih prikazov.
(3) Najmanjši odmik zunanje stene objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 5,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če gre za gradnjo nadomestnega objekta in če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Pri odmikih od sosednjih parcelnih mej se upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo se lahko locira le manjše pomožne objekte, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov. Obstoječi objekti, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, se lahko rekonstruirajo in nadzidajo v obstoječih odmikih, pri čemer ni potrebno soglasje soseda.
b) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele) znaša 0,4. Za zazidano površino se šteje tudi površina pomožnih objektov.
(2) Višina stanovanjskih objektov je dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom. Kota pritličja mora biti do 0,30 m nad urejenim terenom
(3) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
c) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov je poljubna.
(2) Strehe na vseh objektih so lahko enakostranične dvokapnice ali štirikapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s poljubno smerjo slemena, priporoča se opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne le na manjših pomožnih objektih.
(3) Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo).
(4) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da višina objekta ne presega dveh etaž nad osnovnim terenom in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(5) Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(6) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele pa 1,50 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(7) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
č) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v notranjih območjih so lahko poljubne. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti, za samostojne stanovanjske objekte širina ne sme biti manjša od 14 m. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:
+--------------------------------+-----------------------------+
|Dejavnost                       |Število parkirnih mest (PM)  |
|                                |na enoto                     |
+--------------------------------+-----------------------------+
|Stanovanjski objekti            |1,5 PM na stanovanje         |
+--------------------------------+-----------------------------+
|Poslovni prostori (pisarne)     |1 PM na 30 m2 neto površine  |
+--------------------------------+-----------------------------+
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem poslovnem objektu se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
(2) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(3) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov v enotah urejanja BO-1 in TR-1, se pri vseh posegih upošteva še določila občinskih predpisov o zaščiti vodnih virov vodnih črpališč (Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Tišina – Uradni list RS, št. 105/99). Pri posegih na območja varstvenih pasov v enoti urejanja BO-1 se upošteva še določila Odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). Pri izvajanju posegov na tem območju je treba upoštevati določila navedenih odlokov ter določila Pravilnika gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju Občine Tišina (Uradni list RS, št. 105/99).
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55., 56. in 57. člena tega odloka.
29. člen
(centralni del naselja Tišina)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanje z oznako podrobne namenske rabe CU v enoti urejanja TI-2 so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za te objekte:
– eno- in večstanovanjske stavbe,
– gostinske in nastanitvene stavbe,
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, izobraževanje, knjižnica, muzej, športne dvorane ipd).
– gradbeno inženirski objekti (lokalne ceste in poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
V enoti urejanja ni možna gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov.
(2) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih so dopustni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč,
– gradnja kolesarskih in peš površin,
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij.
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(3) Na območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, je dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov.
(4) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, so dopustna tekoča vzdrževalna dela, gradnja avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če gre za gradnjo nadomestnega objekta in če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Obstoječi objekti, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, se lahko rekonstruirajo in nadzidajo v obstoječih odmikih, pri čemer ni potrebno soglasje soseda.
(2) Ob ulicah se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike z daljšo stranico vzporedno s cesto. Velikost objektov na posamezni parceli ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele), ki znaša od 0,4 pri stanovanjskih objektih in 0,6 pri družbenih objektih.
Možna so odstopanja od velikosti objektov (zmanjšanje faktorja zazidanosti do 0,8), če je zagotovljena normalna uporaba in vzdrževanje objekta.
(2) Višina objektov je največ štiri stanovanjske etaže nad urejenim terenom, vključno z izkoriščenim podstrešjem. Kota tal pritličja je na višini do 0,30 m nad urejenim terenom.
(3) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika objektov je poljubna. Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice ali štirikapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Na objektih, katerih širina presega 12 m in na objektih, ki so v območju, kjer so že drugače oblikovane strehe, so strehe lahko tudi ravne ali z nižjimi nakloni. Enokapne in ravne strehe so možne tudi na pomožnih objektih. Fasade so opleskane.
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno.
(3) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje se prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5m za dva ali več objektov.
(2) Posamezna gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:
+----------------------------+---------------------------------+
|Dejavnost                   |Število parkirnih mest (PM) na   |
|                            |enoto                            |
+----------------------------+---------------------------------+
|Večstanovanjski objekti     |1,5 PM na stanovanje             |
+----------------------------+---------------------------------+
|Poslovni in javni prostori  |1 PM na 30 m2 neto površine      |
+----------------------------+---------------------------------+
|Prodajni prostori           |1 PM na 30 m2 koristne površine  |
+----------------------------+---------------------------------+
|Gostišča s prenočišči       |1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže|
+----------------------------+---------------------------------+
|Obrt, servisi               |1 PM na 2 zaposlena              |
+----------------------------+---------------------------------+
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v enoti urejanja se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnega spomenika Cerkev Marijinega rojstva se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika.
V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe. Dovoljeni so le posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je območje enote uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 56. člena tega odloka.
30. člen
(območja centralnih dejavnosti)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območju obstoječe trgovine, ki je namenjena za družbene dejavnosti z oznako podrobnejše namenske rabe CD v enoti urejanja SO-4 so dopustni posegi iz 26. člena za te objekte:
– trgovine osnovne ali specializirane preskrbe,
– gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe,
– stavbe za storitvene dejavnosti s stanovanji,
– gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi).
(2) Na območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, je dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Novi objekt se locira na mestu obstoječega oziroma na ustrezni prosti površini, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele (to je razmerje med zazidano površino in površino parcele), ki znaša 0,6. Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu ali ravna, kritina poljubna. Etažnost objekta ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad urejenim terenom. Kota tal pritličja je na višini 0,30 m nad urejenim dvoriščem.
(2) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava pomožnih objektov se podredi osnovnemu objektu.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
(4) Gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvedejo podzemno.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi listavce.
(2) Ob objektu mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest in sicer 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine prodajnega prostora, 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine poslovnega prostora in 1 parkirno mesto na 4 sedeže v gostinskem lokalu.
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka.
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 50., 51. in 52. člena tega odloka.
f) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 56. člena tega odloka.
31. člen
(območje ob meji v Gederovcih)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območju nekdanjega mejnega prehoda, ki je namenjeno za gospodarsko cono (obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne) dejavnosti z oznako podrobnejše namenske rabe IG v enoti urejanja GE-3 so dopustni posegi iz 26. člena za te objekte:
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe,
– stavbe za promet (garaže),
– manjše obrtne in industrijske stavbe in skladišča,
– gradbeno inženirske objekte (ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi).
(2) Na območju prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjene za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, so dopustna tekoča vzdrževalna dela, gradnja avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele (to je razmerje med zazidano površino in površino parcele), ki znaša 0,8 Oblika objektov je poljubna, strehe v naklonu ali ravne, kritina poljubna. Etažnost objektov ne sme presegati treh stanovanjskih etaž nad urejenim terenom. Kota tal pritličja je na višini 0,30 m nad urejenim dvoriščem.
(2) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava pomožnih objektov se podredi osnovnemu objektu.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
(4) Gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvedejo podzemno.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi listavce.
(2) Ob objektu mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest in sicer 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine prodajnega prostora, 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine poslovnega prostora in 1 parkirno mesto na 4 sedeže v gostinskem lokalu.
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka.
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 50., 51. in 52. člena tega odloka.
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 56. člena tega odloka.
g) Posebni pogoji
Območje enote se lahko priključi k enoti urejanja z oznako GE-4 in se zanj izdela občinski podroben prostorski načrt.
32. člen
(opuščena karavla)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območju nekdanjega mejne karavle, ki je namenjeno za centralne in mešane dejavnosti z oznako podrobne namenske rabe CD v enoti urejanja PE-1, je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, spremembo namembnosti, vzdrževanje in odstranitev objektov za:
– turistične nastanitvene in gostinske stavbe ter upravne in pisarniške stavbe,
– gradbeno inženirske objekte (ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– ter gradnja in postavitev pomožnih objektov.
V območju ni dopustna postavitev kmetijsko-gozdarskih pomožnih objektov.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Dopolnilne objekte se locira na ustrezni prosti površini, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele (to je razmerje med zazidano površino in površino parcele), ki znaša 0,6. Oblika objektov je podolžna, strehe v naklonu, kritina opečna. Etažnost objektov ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad urejenim terenom. Kota tal pritličja je na višini 0,30 m nad urejenim dvoriščem.
(2) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava pomožnih objektov se podredi osnovnemu objektu.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
(4) Gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvedejo podzemno.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi listavce.
(2) Ob objektu mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest in sicer 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine prodajnega prostora, 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine poslovnega prostora, 1 parkirno mesto na 5 sob v gostišču in 1 parkirno mesto na 4 sedeže v gostinskem lokalu.
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka.
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 50., 51. in 52. člena tega odloka.
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je območje enote uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 56. člena tega odloka.
33. člen
(drevesnica)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območju drevesnice, ki je namenjeno za kmetijsko proizvodnjo (intenzivna pridelava rastlin) z oznako podrobnejše namenske rabe IK v enoti urejanja TI-6 je dopustna le gradnja gradbeno inženirskih objektov (ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) in postavitev pomožnih objektov za vzgojo rastlin.
b) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka.
c) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je območje enote uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 56. člena tega odloka.
34. člen
(kmetijsko gospodarstvo Tišina)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območju kmetijskega gospodarstva, ki je namenjeno za gospodarsko cono (obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne) dejavnosti z oznako podrobnejše namenske rabe IG v enoti urejanja TI-8 so dopustni posegi iz 26. člena za te objekte:
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– stavbe za promet (garaže),
– manjše obrtne in industrijske stavbe in skladišča,
– gradbeno inženirske objekte (ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Oblika objektov je poljubna, strehe v naklonu ali ravne, kritina poljubna. Etažnost objektov ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad urejenim terenom. Kota tal pritličja je na višini do 0,30 m nad urejenim dvoriščem.
(2) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava pomožnih objektov se podredi osnovnemu objektu.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
(4) Gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvedejo podzemno.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi listavce.
(2) Ob objektu mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest in sicer 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine prodajnega prostora, 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine poslovnega prostora.
d) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka.
e) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 50., 51. in 52. člena tega odloka.
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je območje enote uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(2) Na območju varstvenih pasov vodnih se pri vseh posegih upošteva še določila občinskih predpisov o zaščiti vodnih virov vodnih črpališč (Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Tišina – Uradni list RS, št. 105/99).
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 56. člena tega odloka.
g) Posebni pogoji
Za območje se lahko izdela tudi podroben prostorski načrt s priključitvijo k enoti urejanja TI-7.
35. člen
(čistilne naprave)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
Na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske službe s področja čiščenja odpadnih voda z oznako podrobne namenske rabe O v enotah urejanja PE-8 in MČ-9, so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje komunalnih čistilnih naprav, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje in poveča kapaciteta naprave. Dopustna je tudi gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
Objekte v območju čistilne naprave se prilagodi namenu. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
c) Ureditev parcele
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami. Pri zasaditvi se uporabijo listavci.
(2) Gradbeno inženirske objekte se izvede podzemno.
(3) Ograjo ob čistilni napravi se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je 2,0 m.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja MČ-9 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta za Občino Tišina (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 50. in 51. člena tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 65dBA ponoči in 75dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54. in 55. člena tega odloka.
36. člen
(vodarna Črnske meje)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
Na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske službe s področja oskrbe z vodo z oznako podrobne namenske rabe O v enoti urejanja MČ-8, so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje naprav v črpališču, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje vodarne. Dopustna je tudi gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov. Na območju veljajo tudi pogoji iz občinskih predpisov o zaščiti vodnih virov na območju Občine Tišina in predpisov o zaščiti vodnih virov na območju Mestne občine Murska Sobota.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
Objekte v območju vodarne se prilagodi namenu. Locira se jih nizvodno od vodnjakov. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
c) Ureditev parcele
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami. Pri zasaditvi se uporabijo listavci. Pri vzdrževanju površin je prepovedana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Gradbeno inženirske objekte se izvede podzemno.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
d) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja MČ-8 je gomilno grobišče EŠD 1241, ki je arheološka dediščina. V območju niso dovoljena zemeljska dela, v izjemnih primerih pa le v soglasju pristojne kulturnovarstvene službe na podlagi predhodnih podrobnejših kulturnovarstvenih pogojih.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 48., 50. in 51. člena tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je območje enote uvrščeno v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 65dBA ponoči in 75dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 56. člena tega odloka.
37. člen
(območja pokopališč)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu za umrle s oznako podrobnejše namenske rabe ZK in CD v enotah urejanja KR-3, GE-6, SO-2, BO-5, BO-7, MP-2, PE-9, TI-4, TI-9, GR-2 in MČ-7 je na zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe ZK možna postavitev spomenikov, spominskih obeležij in pomožnih infrastrukturnih objektov ter ureditev parkirišč.
(2) Na zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo CD je dopustna gradnja, rekonstrukcija in odstranitev mrliške vežice, gradbeno inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) in pomožnih objektov (nadstrešek, utrjeno dvorišče, ograja) pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, spomenikov in spominskih obeležij in urbane opreme (transparent, skulptura, obešanka).
(3) Na območjih prometnih površin, ki so namenjene za ureditev parkirišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC v enoti urejanja MČ-7, so dopustna tekoča vzdrževalna dela, ureditev kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove mrliške vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu, kritina je opečna.
(2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
c) Ureditev parcele
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi za pokopališča značilne vrste drevja in grmičevja (ciprese, pušpan). Nadomestna ograja mora biti ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m.
(2) Pomožne infrastrukturne objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
V enotah urejanja veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
V enotah urejanja PE-9 in MČ-7 sta enoti kulturne dediščine (EŠD 24775: Petanjci – nagrobna kapela družine Vogler in EŠD 24604: Murski Črnci – kamniti križ). Preko enote urejanja GR-2 poteka rimska cesta (EŠD 1249). V območju enote in v vplivnem območju so prepovedane ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se na območju pokopališč upošteva omejitve za območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(2) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov v enotah urejanja KR-3, BO-5 in BO-7, se pri vseh posegih upošteva določila Odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00).
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še pogoji iz 57. člena tega odloka.
38. člen
(opuščene gramoznice – rekreacijska območja)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih opuščenih gramoznic, ki so namenjena površinam za rekreacijo z oznako podrobne namenske rabe ZS in VC v enotah urejanja KR-4, GE-5, SO-3, RA-5, RA-6, PE-2, PE-3, PE-11, PE-12, PE-13, PE-14, PE-15, TR-4, MČ-4 in MČ-10 je na zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe ZS dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov (objekt javne razsvetljave, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, priključek na kanalizacijo) ter postavitev začasnih objektov (odprt sezonski gostinski vrt, šotor, oder z nadstreškom).
(2) Na območjih vodnih površin z oznako podrobne namenske rabe VC, je dopustna naprava lesenih pomolov ter objektov:
– potrebnih za rabo in varstvo voda,
– namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Dopustni so še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda.
(3) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(4) Na območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, v enoti urejanja GE-5, je dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov.
(5) Na območju komunikacijske infrastrukture, ki je namenjeno za prenos signalov z oznako podrobnejše namenske rabe T v enoti urejanja RA-5, so dopustna le vzdrževalna dela.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
Oblika začasnih objektov je poljubna, streha v naklonu ali ravna s poljubno kritino. Objekt morajo biti pritlični in so lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi. Odmik objektov od vodne površine znaša 5,0 m. Velikost, oblika in obdelava objektov se podredi namenu.
c) Ureditev parcele
Ob vodni površini se lahko uredi utrjeno gramozirano parkirišče. Ostali del območja izven vodne površine se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem. Gradbeno inženirske objekte in pomožne infrastrukturne objekte (cevovodi, energetski vodi) se izvede zemeljsko. Postavitev ograje ni dopustna.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
V območjih enot ni predvidenih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v enoti urejanja KR-4, se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe. V navedeni enoti urejanja veljajo še splošni pogoji iz 48. člena tega odloka
(2) V enotah urejanja RA-5, PE-13, PE-14 in PE-15 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Tišina (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 50. in 51. člena tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(2) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov v enotah urejanja KR-4, GE-5 in RA-6, se pri vseh posegih upošteva še določila Odloka o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00).
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 57. člena tega odloka.
39. člen
(konjušnica v Zatonu)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine posebnih območij za šport, rekreacijo in turizem z oznako podrobne namenske rabe CD v enoti urejanja PE-16, so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje:
– upravnih in pisarniških stavb za socialne in zdravstvene dejavnosti,
– gostinskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti in dopolnilne kmetijske dejavnosti,
– športnih in rekreacijskih objektov in površin,
– gradbeno inženirskih objektov (ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– kmetijskih objektov za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov.
– gradnja in postavitev pomožnih objektov, ki so:
– objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, zbiralnik za kapnico),
– ograje,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec velikosti do 150 m2, kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik velikosti do 150 m2, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, betonsko korito, čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za namakanje, krmišče, hlevski izpust, rastlinjak, namenjen gojenju rastlin, kašča),
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja do velikosti 30 m2, pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, vrtina ali vodnjak za raziskave,
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna za gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi),
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza),
– urbana oprema (transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave).
(2) Na območjih vodnih površin z oznako podrobne namenske rabe VC, je dopustna naprava lesenih pomolov ter objektov:
– potrebnih za rabo in varstvo voda,
– namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– namenjenih obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Dopustni so še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda.
(3) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(4) Na območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, je dopustna gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, postavitev pomožnih objektov iz točke (1) tega člena ter ureditev parkirnih, športnih in rekreacijskih površin.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Lega objektov je določena z obstoječimi objekti. Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2, lahko je lomljena v L ali U. S prizidavo objektov se mora ohraniti navedeno razmerje.
(2) Strehe na vseh objektih morajo biti enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne na kmetijskih objektih in na manjših pomožnih objektih.
(3) Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno ali v celoti obdelane v lesu, deske se položi navpično. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo- rjavo).
c) Ureditev parcele
(1) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu območja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Parkirne površine se izvede v gramozu v minimalni velikosti do 15 m2.
(2) Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(3) Območje se lahko ogradi, ograja je lahko lesena ali živa meja. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, v sporazumu z lastniki sosednjih zemljišč. Višina ograje se prilagodi namenu.
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na širše območje. Namestitev velikih reklamnih panojev v območju ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
(5) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev vseh namenskih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami. Pri zasaditvi se uporabi listavce.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Tišina (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 50. in 51. člena tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 65dBA ponoči in 75dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 57. člena tega odloka.
40. člen
(travnata igrišča)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji v naravi z oznako podrobnejše namenske rabe ZS v enotah urejanja KR-2, PE-7, RA-3, RA-4, BO-3, BO-6, TI-3, TR-3, GR-3, MČ-5 in MČ-6, je dopustna gradnja ograje ob igrišču, gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, začasna tribuna).
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe BC je v vseh enotah iz 1. točke tega člena, razen v enoti RA-3, dopustna gradnja novih objektov ter rekonstrukcija in odstranitev naslednjih vrst objektov:
– klubski objekti s sanitarijami, garderobami in skupnimi prostori,
– gradbeno inženirski objekti:
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– pomožni objekti:
– objekt za oglaševanje, ograja, začasni objekt (kiosk) za prireditve,
– pomožni energetski in komunalni infrastrukturni objekti,
– urbana oprema (transparent, večnamenski kiosk, montažna sanitarna enota, obešanka na drogu javne razsvetljave).
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Klubske objekte se locira ob igrišču v velikosti do 100 m2. Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu ali ravna s poljubno kritino. Objekt mora biti pritličen in je lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi.
(2) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava objektov in urbane opreme se podredi namenu.
c) Ureditev parcele
(1) Ob objektu se lahko uredi utrjeno parkirišče. Ostali del območja izven travnatega igrišča se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem.
(2) Gradbeno inženirske objekte in pomožne infrastrukturne objekte(cevovodi, energetski vodi) se izvede zemeljsko.
(3) Ograja na čelnih straneh igrišča je višine do 4 m, ob parcelni meji do 1,5 m.
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev v območju ni dopustna.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Vse nove in nadomestne priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko in pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
(2) Z utrjenih površin se uredi odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinski odvodnik.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Enote urejanja KR-2, RA-3, BO-3 in BO-6 so v širšem varstvenem pasu vodnega zajetja Črnske meje. V teh območjih je treba upoštevati še vse pogoje iz občinskih predpisov o zaščiti vodnih virov na območju Občine Tišina in predpisov o zavarovanju vodnega vira Črnske meje. Vse odpadne vode iz objektov in površin je treba priključiti na kanalizacijsko omrežje. Na kanalizacijsko omrežje se priključi tudi vse začasne objekte in vsa večja gradbišča.
(2) Enota urejanja RA-3 je delno v poplavnem območju. V enoti niso dopustni nobeni gradbeni posegi, dopustno je le vzdrževanje obstoječih objektov ter ukrepi in gradnje, ki jih dopušča zakonodaja s področja voda. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne pogoje iz 51. člena tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Vhodi v objekt, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje.
41. člen
(spominski park Petanjci)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih stavbnih zemljišč v spominskem parku dr. Šiftarja na Petanjcih, ki je površina za centralne dejavnosti z oznako podrobne namenske rabe CD v enoti urejanja PE-10, so dopustne rekonstrukcije, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov, na površini parka z oznako podrobne namenske rabe ZP pa tudi gradnja in postavitev pomožnih objektov, ki so:
– objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, nadstrešek, uta oziroma senčnica, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča),
– ograja,
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja do velikosti 30 m2, pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, vrtina ali vodnjak za raziskave,
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik velikosti do 30 m2, odprti sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna za gledalce na prostem, skladišče nenevarnih snovi),
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje,
– urbana oprema (transparent, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, montažna sanitarna enota, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave).
Dopustna je tudi dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturne ureditve ob predhodnem soglasju pristojne kulturno-varstvene službe.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Lega, oblika, velikost objektov je določena z obstoječimi objekti. Tlorisna oblika objektov mora ostati podolgovata. Oblikovno se objekte ne spreminja.
(2) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava pomožnih objektov se podredi osnovnemu objektu.
c) Ureditev parcele
(1) Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(2) Območje enote se lahko ogradi, ograja je lahko lesena ali živa meja. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, v sporazumu z lastniki sosednjih zemljišč. Višina ograje ne sme presegati višine 1,0 m.
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na območje. Namestitev velikih reklamnih panojev v območju ni dopustna.
(4) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev vseh namenskih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami. Pri zasaditvi se uporabi listavce.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz Smernic varstva kulturne dediščine za SPRO in PRO Občine Tišina (ZVKDS, OE Maribor, maj 2007), občinskega odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Občine Tišina ter splošni pogoji o varstvu kulturne dediščine iz 48. člena tega odloka.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 50. in 51. člena tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju je območje enote uvrščeno v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 57. člena tega odloka.
3. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih občinskih podrobnih prostorskih načrtov in državnih prostorskih načrtov
42. člen
(posegi na območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov)
a) pogoji glede namembnosti območja:
(1) V območjih enot urejanja GE-2, GE-4, GE-7, RA-2, BO-2, PE-6, TI-5 in TI-7, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, do izdelave le-teh niso dopustni nobeni posegi, razen postavitev začasnih objektov za prireditve (pokrit prireditveni prostor, cirkus).
(2) Pri izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih enotah urejanja upoštevajo naslednji pogoji glede namembnosti območja:
– v enotah urejanja GE-2, RA-2, BO-2, ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostmi z oznako podrobne namenske rabe SS so dopustne stanovanjske stavbe, upravne in pisarniške stavb, stavbe za storitvene dejavnosti, gradbeno inženirski objekti, pomožni objekti in urbana oprema;
– v enoti urejanja TI-7, ki je namenjena osrednjemu območju centralnih dejavnosti za trgovske, oskrbne, obrtne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje, je dopustna gradnja stanovanjskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti in stavb splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših ipd);
– v enotah urejanja GE-4 in PE-6, ki so gospodarske cone z oznako podrobne namenske rabe IG in namenjene za obrtne, skladiščne, prometne, trgovske in poslovne dejavnosti, so dopustne obrtne in proizvodne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za skladišča, gradbeno inženirski objekti, pomožni objekti in urbana oprema; agresivne industrijske dejavnosti, ki bi negativno vplivale na bližnja stanovanjska območja, niso dopustne;
– v enoti urejanja TI-5, ki je zavarovano območje kulturne dediščine in območje varstva narave in namenjeno za park in centralne dejavnosti z oznak podrobne namenske rabe CD in ZP je dopustna le rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječega objekta in vzdrževanje parka;
– v enoti urejanja GE-7, ki je namenjena za centralne dejavnosti z oznako podrobne namenske rabe CD in ZS je dopustna gradnja upravnih in pisarniških stavb, trgovskih, gostinskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti in stavb splošnega družbenega pomena. Dopustna je tudi ureditev športnih in rekreacijskih površin.
b) Pogoji glede velikosti in oblikovanja
(1) V vseh enotah urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnega prostorskega načrta se velikost objektov in ostalih ureditev prilagodi namenu območja. Parcelacija v enotah GE-2, RA-2, BO-2 in TI-7 mora biti pravokotna na nove ulice.
(2) Višina objektov v enotah urejanja GE-4 in PE-6 ne sme presegati štirih stanovanjskih etaž nad urejenim terenom. Velikosti objektov se omeji na 1000 m2,upošteva se faktor zazidanosti, ki znaša 0,8.
c) Ostali pogoji
(1) Širina parcel ob cesti za samostojne stanovanjske objekte v enotah urejanja GE-2, RA-2, BO-2 in TI-7 ne sme biti manjša od 18 m.
(2) Za enoto urejanja TI-4 se pred izdelavo podrobnega prostorskega načrta ali v njegovem sklopu pripravi tudi poseben konservatorski projekt.
43. člen
(državni prostorski načrti)
V enotah urejanja EU-11a-DPA in EU-11b-DPA so na območju visokovodnega nasipa, ki je območje vodne infrastrukture, dopustni le posegi, ki so določeni v Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri od Dokležovja do Kučnice (Uradni list RS, št. 73/04, 33/07 – ZPNačrt).
4. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih krajine
44. člen
(območja urejanja na območju krajine)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Enote urejanja EU-1, EU-2, EU-3, EU-4, EU-5, EU-6, EU-7 IN EU-8 so območja krajine, namenjena kmetijski in gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se delijo na najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K1, ostala kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe VC, na območje vodne infrastrukture (visoko-vodni nasip) z oznako podrobne namenske rabe VI, na površine cest z oznako podrobne namenske rabe PC, površine vodnih črpališč z oznako podrobnejše namenske rabe O, ostale zelene površine z oznako podrobnejše namenske rabe ZD in na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi z oznako podrobnejše namenske rabe A.
(2) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni:
– gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– pomožni infrastrukturni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključni plinovod, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, vrtina ali vodnjak za raziskave
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (čebelnjak, poljska pot, vrtina ali vodnjak za namakanje, ograje za pašo živine, rastlinjak (namenjen gojenju rastlin na tleh v obliki tunela s točkovnimi temelji), kozolec do velikosti 30 m2, senik do velikosti 30 m2).
– ostali posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo).
V vseh enotah urejanja je dopustno še izvajanje lokalnih kmetijskih operacij za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, in sicer:
– v enoti urejanja EU-1 osuševanje in komasacije,
– v enotah urejanja EU-2, EU-3 in EU-4 agrooperacije,
– v enotah urejanja EU-5 in EU-6 namakanje,
– v enoti urejanja EU-7 osuševanje, namakanje in komasacije,
– v enoti EU-8 agrooperacije in komasacije.
(3) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba
namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega prostorskega načrta.
(4) Gradbeno inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se lahko postavi le za določen čas, po preteku določenega časa se zemljišča vzpostavi v prvotno stanje.
(5) Na gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni:
– gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– pomožni infrastrukturni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, vrtina ali vodnjak za raziskave)
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (čebelnjak, gozdna pot).
– ostali posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine).
(6) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave in pod pogojem, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo v tem območju varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna, izjemoma pa le ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.
(7) V gozdovih, ki so opredeljeni kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom v enoti urejanja EU-4 se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.
(8) Na območjih celinskih vodnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe VC in na območjih vodne infrastrukture z oznako VI in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še:
– objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo in varstvo voda,
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
– objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(9) Na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve v enotah urejanja EU-1, EU-2, EU-4, EU-7 in EU-8, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi z oznako podrobnejše namenske rabe A, je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje za naslednje vrste objektov:
– stanovanjske stavbe,
– kmetijske objekte za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov,
– gostinske in druge stavbe za storitvene in dopolnilne kmetijske dejavnosti,
– gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– pomožne objekte, ki so:
– objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico),
– ograje,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec velikosti do 150 m2, kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik velikosti do 150 m2, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za namakanje, krmišče, hlevski izpust),
– pomožni infrastrukturni objekti (za spremljanje stanja okolja do velikosti 30 m2, pomožni cestni, energetski objekti in komunalni objekti, vrtina ali vodnjak za raziskave),
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče, sprehajalna pot, trimska steza),
– urbana oprema (skulptura in druga prostorska inštalacija, vodnjak oziroma okrasni bazen).
(10) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih so dopustna tekoča vzdrževalna dela, kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(11) Na območjih vodnih črpališč v enotah urejanja z oznako podrobne namenske rabe O, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo ter na pripadajočih varstvenih pasovih, ki so del osnovne namenske rabe v enotah urejanja EU-1, EU-2, EU-4 in EU-8 so dopustni le posegi, ki so določeni v občinskem odloku o odjemu in preskrbi s pitno vodo. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasov vodnih zajetij.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove objekte v območjih razpršene poselitve se locira v okviru funkcionalnega zemljišča, ki je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za obstoječe objekte. Odmiki objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od potokov in vodnih površin 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste.
(2) Velikost objektov na vseh stavbnih parcelah se pri ponovni gradnji lahko poveča največ za 20% obstoječe tlorisne velikosti. Višina se ne spreminja. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
(3) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Enokapne in ravne strehe so možne na kmetijskih in na pomožnih objektih.
(4) Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo). Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcel mora biti ozelenjen. Gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvede podzemno.
c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvaja v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(2) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 45. in 46. člena tega odloka.
č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v enotah urejanja EU-1 in EU-4 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe.
(2) V enoti urejanja EU-8 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Tišina (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine.
(3) Na poplavnem območju v enoti urejanja EU-1 se za vsak večji poseg preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Na območju varstvenih pasov vodnega črpališča, ki je del osnovne namenske rabe, so dopustni le posegi, ki so določeni v občinskem odloku o zaščiti vodnih virov na območju Občine Tišina in v predpisih o zaščiti vodnega vira v Črnskih mejah. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasov.
(5) Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 48., 49., 50. in 51. člena tega odloka.
d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 65dBA ponoči in 75dBA podnevi.
(2) Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55. in 57. člena tega odloka.
45. člen
(območja urejanja v enotah varstva narave)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Enoti urejanja EU-9 in EU-10 sta območji krajine, deljeni na podenote EU-9a, EU-9b, EU-9c, EU-9d, EU-10a in EU-10b, namenjene kmetijski in gozdni dejavnosti in se po namenski rabi delijo na najboljša kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K1, ostala kmetijska zemljišča z oznako podrobne namenske rabe K2, na gozdna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe G, na vodna zemljišča z oznako podrobne namenske rabe VC, na površine cest z oznako podrobne namenske rabe PC, površine vodnih črpališč z oznako podrobnejše namenske rabe O, športne površine z oznako podrobnejše namenske rabe ZS in na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi z oznako podrobnejše namenske rabe A.
(2) Območji enot sta tudi v območjih varstva narave. V enotah urejanja je na vseh namenskih površinah poleg osnovne namenske rabe dopustna ureditev turističnih, rekreacijskih in učnih poti ter kolesarskih stez in naprava opazovalnic za naravovarstvene vsebine.
(3) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni:
– gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– pomožni infrastrukturni objekti (nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, vrtina ali vodnjak za raziskave),
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (čebelnjak, poljska pot, ograje za pašo živine, kozolec do velikosti 30 m2, senik do velikosti 30 m2).
– ostali posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo).
Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega prostorskega načrta.
(4) Gradbeno inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede le izjemoma in v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se lahko postavi le za določen čas, po preteku določenega časa se zemljišča vzpostavi v prvotno stanje.
(5) Na gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni:
– gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– pomožni infrastrukturni objekti (nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, vrtina ali vodnjak za raziskave),
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (čebelnjak, gozdna pot),
– ostali posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine).
(6) Posegi so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave in pod pogojem, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo v tem območju varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.
(7) V gozdovih, ki so opredeljeni kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.
(8) Na območjih celinskih vodnih zemljišč v enotah urejanja EU-10a z oznako podrobne namenske rabe VC in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustni so še:
– objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo in varstvo voda,
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
– objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Dopustna je plovba po reki Muri v turistične namene. Prepovedana je vožnja s plovili na motorni pogon, razen za intervencijo.
(9) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(10) Na območjih vodnih črpališč v enoti urejanja EU-9a z oznako podrobne namenske rabe O, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo ter na pripadajočih varstvenih pasovih, ki so del osnovne namenske rabe v enotah urejanja EU-1, EU-2, EU-4 in EU-8 so dopustni le posegi, ki so določeni v občinskem odloku o odjemu in preskrbi s pitno vodo. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasov vodnih zajetij.
(11) Na območju stavbnega zemljišča, ki je namenjeno za športne dejavnosti v enoti urejanja EU-9b z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je dopustna izvedba športnih dejavnosti (paint-ball) brez širjenja na sosednje parcele. Gradnja objektov in urejanje utrjenih površin ni dopustna.
(12) Na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve v enotah urejanja EU-9a in EU-10b, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi z oznako podrobnejše namenske rabe A, je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje za naslednje vrste objektov:
– stanovanjske stavbe,
– kmetijske objekte za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov,
– gostinske in druge stavbe za storitvene in dopolnilne kmetijske dejavnosti,
– gradbeno inženirske objekte (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– pomožne objekte, ki so:
– objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti in utrjena dvorišča, enoetažni pritlični objekt, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico),
– ograje,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec velikosti do 150 m2, kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik velikosti do 150 m2, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, čebelnjak, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali vodnjak za namakanje, krmišče, hlevski izpust),
– pomožni infrastrukturni objekti (za spremljanje stanja okolja do velikosti 30 m2, pomožni cestni, energetski objekti in komunalni objekti, vrtina ali vodnjak za raziskave),
– spominska obeležja,
– objekt za oglaševanje,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče, sprehajalna pot, trimska steza),
– urbana oprema (skulptura in druga prostorska inštalacija, vodnjak oziroma okrasni bazen).
(13) Na območjih prometne infrastrukture v enoti urejanja EU-10a z oznako podrobnejše namenske rabe PC in pripadajočih varovalnih pasovih so dopustna tekoča vzdrževalna dela, kolesarskih in peš površin ter gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Stanovanjske in javne objekte se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte na samostojnih parcelah.
(2) Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico.
(3) Najmanjši odmik zunanje stene objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če gre za gradnjo nadomestnega objekta in če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(4) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele) znaša od 0,2 pri domačijah do 0,4 pri parcelah s stanovanjskimi objekti. Višina stanovanjskih objektov je dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, višina družbenih, obrtnih in ostalih objektov je do tri stanovanjske etaže nad terenom (do 8,5 m), vključno z urejenim podstrešjem. Kota pritličja mora biti do 0,30 m nad urejenim terenom. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
(5) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov mora biti podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2, lahko je lomljena v L ali U. S prizidavo objektov se mora ohraniti navedeno razmerje. Strehe na vseh objektih morajo biti enakostranične dvokapnice v naklonu od 30 – 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne le na manjših pomožnih objektih.
(6) Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo).
(7) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(8) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(9) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:
+------------------------------+-------------------------------+
|Dejavnost                     |Število parkirnih mest (PM) na |
|                              |enoto                          |
+------------------------------+-------------------------------+
|Stanovanjski objekti          |1,5 PM na stanovanje           |
+------------------------------+-------------------------------+
|Poslovni prostori (pisarne)   |1 PM na 30m2 neto površine     |
+------------------------------+-------------------------------+
|Prodajni prostori             |1 PM na 30 m2 koristne površine|
+------------------------------+-------------------------------+
|Obrt, servisi                 |1 PM na 2 zaposlena            |
+------------------------------+-------------------------------+
|Gostinski objekti             |1 PM na 10 sedežev             |
+------------------------------+-------------------------------+
(2) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Za vse enote urejanja veljajo splošni pogoji iz 46. in 47. člena tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo narave, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Tišina (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki se hranijo na sedežu občine.
(2) Pri vseh posegih na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih se upošteva varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin, ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih. Odstranjevanje omejkov, živic, dreves in gozdnih otokov med kmetijskimi površinami ni dopustno. V območju se vzpodbuja razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 50., 51. in 52. člena tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
(2) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju so območja enot iz točke 1 tega člena uvrščene v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer se upošteva mejne vrednosti 50dBA ponoči in 60dBA podnevi.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 53., 54., 55., 56. in 57. člena tega odloka.
5. Skupni in splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
46. člen
(območja opremljanja zemljišč in splošni pogoji za izgradnjo opreme)
(1) Gradbene posege v vseh prostorskih enotah naselja se lahko izvaja le na opremljenih zemljiščih z zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Ta se izvaja v skladu s prikazi v občinskem prostorskem načrtu in skladno z ustrezno projektno dokumentacijo. Opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljen dovoz na javno cesto in priključke za kanalizacijo, vodovod in elektriko ter tk omrežje.
(2) Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se v enotah urejanja naselij in drugih stavbnih zemljiščih izvede podzemno, v območju krajine pa tudi zračno. Vso predvideno gospodarsko javno infrastrukturo se izvede v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(3) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
(4) Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč se gospodarska javna infrastruktura načrtuje v skupnih koridorjih in tako, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč in da ni potrebna odstranitev drevja in grmičevja. Linijske infrastrukturne objekte se umesti vzporedno z obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja). Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako infrastrukturni vodi ne smejo ovirati rabe namenske rabe zemljišč pod (ali nad) katerimi potekajo.
47. člen
(pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno, se priključi na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(2) Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se obvezno priključi tudi na kanalizacijsko omrežje, razen objektov izven naselij, kjer je obremenitev odpadne vode nizka in je odvajanje možno le s prečrpavanjem. Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, se odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic. Vsebina greznic se obdela na eni od komunalnih čistilnih naprav. Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijo pod pogojem, da le- te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo. Podrobnejše pogoje o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ureja občinski odlok.
(3) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.
(4) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekte za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi. Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij.
(5) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
(6) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Nove in nadomestne električne vode in priključke se v odprtem prostoru izvede zračno, v naseljih pa tudi zemeljsko. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.
(7) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.
(8) Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih prostorskih enotah se uredi javna razsvetljava.
(9) Nove in nadomestne električne vode in priključke v odprtem prostoru se izvede zračno, v naseljih pa tudi zemeljsko. Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor, ki znaša 2x25 m za zračne vode oziroma 2x10 m za zemeljske vode pri daljnovodih nazivne napetosti 400 kV; 2x15 m za zračne vode oziroma 2x3 m za podzemne vode pri daljnovodih z nazivno napetostjo 110 kV in 35 kV; 2x10 m za zračne vode oziroma 2x1 m za podzemne vode pri daljnovodih nazivne napetosti od 1 do vključno 20 kV. V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje.
(10) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo in energijo biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi kmetijskih pridelkov in odpadkov iz kmetijstva.
(11) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m2 se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
(12) Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega tk omrežja. V primeru premestitve tk naprav je treba obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo tk omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavec tk omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja upravljavca tk naprav.
(13) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag.
6. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
48. člen
(celostno ohranjanje KD)
(1) V Občini Tišina je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Občine Tišina (Uradni list RS, št. 99/07) ter evidentirana v registru kulturne dediščina na območju Občine Tišina. Območja in objekti kulturne dediščine so razvidna iz javnih evidenc. Vse objekte in območja kulturne dediščine se ohranja v celoti. V območjih enot kulturne dediščine in njihovem vplivnem območju so dovoljeni posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine in zvišanju njene kakovosti, pri čemer se upošteva varstveni režim skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
(2) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
49. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju Občine Tišina je več območij varstva narave in sicer: območja naravnih vrednot, ekološko pomembno območje (EPO Mura), posebna varstvena območja (območja NATURA 2000) in območja habitatnih tipov. Vsa območja varstva narave, razen območij habitatnih tipov so razvidna iz javnih evidenc.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrt Občine Tišina (ZRSVN, OE Maribor, november 2008), ki so sestavni del Občinskega prostorskega načrta in se hranijo na sedežu Občine Tišina.
50. člen
(varstvo okolja in naravnih dobrin)
(1) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje.
(2) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva pogoje iz občinskih predpisov.
(3) Gozdove v Občini Tišina se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove.
(4) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega prostorskega načrta.
51. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri gradnji objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva ukrepe za zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih območjih ter ukrepe za zaklanjanje v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V kolikor predvidena območja poselitve posegajo na poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in pogojev v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).
(3) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za vzpodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu.
(4) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za preprečitev požara.
52. člen
(obrambne potrebe)
Na območju Občine Tišina ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato posebni pogoji za obrambo niso definirani.
7. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
53. člen
(varovanje zdravja)
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje.
54. člen
(varstvo zraka)
Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
55. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na podlagi predpisov o hrupu v okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se poselitvena območja uvrstijo v območje III. stopnje varstva pred hrupom, razen območij poslovnih con, ki se uvrstijo v območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom. V IV. stopnjo varstva pred hrupom se uvrstijo tudi območja kmetijskih zemljišč.
(2) Pri načrtovanju novih posegov se izdela oceno obremenjenosti okolja s hrupom ter zagotovi ustrezne ukrepe za zaščito varovanih prostorov in zemljišč pred hrupom ter virov hrupa z upoštevanjem predvidenih povečanj obremenite v 20-letnem planskem obdobju.
56. člen
(tehnični pogoji gradnje objektov)
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačano plošča nad pritličjem.
(3) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov.
57. člen
(neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam)
Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje.
8. Omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev prostora
58. člen
(pogoji nosilcev urejanja prostora)
(1) Varovalni pas državne ceste je 25 m na vsako stran ceste. V tem pasu je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju Direkcije za ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki:
– globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča,
– višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu,
– odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo.
(2) Varovalni pas pri lokalnih občinskih cestah je 8,0 m na vsako stran od cestnega sveta, pri javnih poteh 6,0 m, pri javnih poteh za kolesarje 4,0 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste. Pogoje o gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski odlok o občinskih cestah
(3) Vodovarstvena območja vodnih virov so zavarovana z občinskim Odlokom o zaščiti vodnih virov na območju Občine Tišina (Uradni list RS, št. 105/99). Območja obsegajo najožji varstveni pas z namensko rabo oskrbe z vodo in so ograjeni, ožji varstveni pas s sanitarnim režimom varstva in širši varstveni pas, ki določa prispevno območje. Na območje Občine Tišina sega vplivni pas vodnega zajetja Črnske meje, ki je zavarovan z Odlokom o zavarovanju vodnih virov Črnske meje, Krog in Fazanerija (Uradni list RS, št. 34/00). Pri izvajanju posegov na tem območju je treba upoštevati določila navedenih odlokov ter določila Pravilnika gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju Občine Tišina (Uradni list RS, št. 105/99).
(4) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri reki Muri in reki Ledavi, ki sta vodi 1. reda, sega 15,0 m od meje vodnega zemljišča, pri ostalih potokih (Mokoš, Dobel) pa 5,0 m. Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah.
(5) Del območja Občine Tišina je v vplivnem območju letališča Murska Sobota, preko območja občine potekajo tudi zračne poti, zato je pri načrtovanju objektov, instalacij in naprav, ki so višje od 100 m od okoliškega terena in so v koridorjih večji infrastrukturnih koridorjev, upošteva predpise s področja letalstva. Za vsak poseg, ki s svojo višino utegne vplivati na varnost zračnega prometa, se predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega organa za civilno letalstvo.
IV. KONČNE DOLOČBE
59. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:
1. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986–1990 za območje občine Tišina (Uradni list RS, št. 93/99),
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planov Občine Tišina (Uradni list RS, št. 13/03).
3. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ravninski del občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 23/91), v delu, ki se nanaša na območje Občine Tišina,
4. Odlok o uskladitvi prostorskih izvedbenih aktov s prostorskimi sestavinami planov Občine Tišina (Uradni list RS, št. 93/99),
5. Odlok o uskladitvi prostorskih izvedbenih aktov s prostorskimi sestavinami planov Občine Tišina (Uradni list RS, št. 13/03).
60. člen
(dokončanje postopkov)
Upravne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege v prostor, ki so se pričeli na podlagi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje Občine Tišina in na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev za nižinski del Občine Murska Sobota, se konča na podlagi navedenih aktov.
61. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
62. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0033/2009
Tišina, dne 14. januarja 2010
Župan
Občine Tišina
Jožef Poredoš l.r.