Uradni list

Številka 11
Uradni list RS, št. 11/2009 z dne 13. 2. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 11/2009 z dne 13. 2. 2009

Kazalo

340. Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 v letih 2009–2010, stran 1078.

Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 v letih 2009–2010
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta uredba določa plačila za kmetijsko okoljske ukrepe (v nadaljnjem besedilu: ukrepi SKOP-a), ki se bodo v letih 2009–2010 izvajali kot ukrepi razvoja podeželja v skladu z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08; v nadaljnjem besedilu: zakon) in Programom razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 (Uradni list RS, št. 116/04, 45/06, 70/07, 124/07 in 107/08; v nadaljnjem besedilu: PRP 2004–2006) za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L št. 160 z dne 26. 6. 1999, str. 80), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 2223/2004 z dne 22. decembra 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (UL L št. 379 z dne 24. 12. 2004, str. 1),
– Uredbe Komisije (ES) št. 817/2004 z dne 29. aprila 2004 o podrobnejših pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (UL L št. 153 z dne 30. 4. 2004, str. 30), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 817/2004/ES),
– Uredbe Komisije (ES) št. 1320/2006 z dne 5. septembra 2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 243 z dne 6. 9. 2006, str. 6),
– Odločbe Komisije z dne 24. 8. 2004 o potrditvi programskega dokumenta za razvoj podeželja za Republiko Slovenijo za programsko obdobje 2004–2006, št. CCI 2004 SI 06 GDO 00.
2. člen
(upravičenci)
(1) Upravičenci za pridobitev plačil iz 6. člena te uredbe so kmetijska gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG), ki so določena z zakonom, PRP-jem 2004–2006 in to uredbo ter izpolnjujejo zahteve dobre kmetijske prakse in druge predpisane pogoje iz PRP-ja 2004–2006.
(2) Nosilci KMG-jev, določeni z zakonom, so nosilci pravic in obveznosti upravičencev po tej uredbi.
3. člen
(sredstva)
(1) Ukrepi SKOP-a se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije v višini vsaj 20 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 80 odstotkov.
(2) Za programsko obdobje 2007–2013 je skupno namenjenih do 305.252.156 eurov za:
– ukrepe SKOP-a iz 6. člena te uredbe,
– obveznosti za kmetijsko okoljske ukrepe, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 v letih 2007–2010,
– ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz predpisa, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2009–2013 (v nadaljnjem besedilu: predpis za ukrepe osi 2 v letih 2009–2013),
– obveznosti za ukrep kmetijsko okoljskih plačil, prevzete v letih 2007 in 2008 v skladu s predpisom, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2007–2013, in
– pozitivno rešene pritožbe za vse navedene ukrepe.
(3) Za ukrepe SKOP-a iz 6. člena te uredbe in ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz predpisa za ukrepe osi 2 v letih 2009–2013 se namenja do:
– 41 milijonov eurov za obveznosti, prevzete v letu 2009,
– 42.063.039 eurov za obveznosti, prevzete v letu 2010.
(4) V tekočem letu se, v primeru pozitivno rešenih pritožb za obveznosti iz prve do četrte alinee drugega odstavka tega člena, višina sredstev iz tretjega odstavka tega člena zniža za znesek pozitivno rešenih pritožb za te ukrepe.
(5) Če v tekočem letu vsota zahtevkov za ukrepe iz drugega odstavka tega člena in pozitivno rešene pritožbe za te ukrepe preseže višino sredstev iz tretjega odstavka tega člena, se ciljna vrednost plačila v okviru posameznega ukrepa SKOP-a za tekoče leto sorazmerno zniža.
(6) Plačila za izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka tega člena se za posamezno leto izplačajo najkasneje v obdobju tekočega leta in dveh naslednjih let (obdobje n + 2).
(7) Sredstva, določena v drugem odstavku tega člena, ne smejo biti presežena, pri čemer je treba upoštevati tudi prevzete obveznosti iz druge do pete alinee drugega odstavka tega člena.
(8) Sredstva iz tretjega odstavka tega člena se za ukrepe SKOP-a iz 6. člena te uredbe dodelijo v skladu s predpisom za ukrepe osi 2 v letih 2009–2013, na podlagi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, ki ga je potrdila Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) z odločbo št. CCI 2007 SI 06 RPO 001 z dne 10. 9. 2007, zadnjič spremenjenega s potrditvijo Komisije št. D(2008)31419 z dne 27. 10. 2008, ki je dostopen na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ter izpostavah kmetijske svetovalne službe.
II. UKREPI SKOP-a
4. člen
(namen ukrepov)
Namen ukrepov SKOP-a je popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov ter omogoča zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij.
5. člen
(obveznosti)
(1) Upravičenci, ki so se v letih 2005 oziroma 2006 vključili v petletno izvajanje ukrepov SKOP-a, lahko do izteka petletne obveznosti v tekočem letu pridobijo plačila za te ukrepe na način, kot ga določata predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in ta uredba, ter pod pogoji, ki so določeni v PRP-ju 2004–2006 v poglavju 9.3.2 Kmetijsko okoljski ukrepi.
(2) Petletna obveznost se za upravičence, ki so se v izvajanje ukrepov SKOP-a vključili v letu 2005, zaključi v letu 2009 in za upravičence, ki so se v izvajanje ukrepov SKOP-a vključili v letu 2006, v letu 2010.
(3) Upravičenci morajo v letih 2009–2010, do izteka petletnih obveznosti, nadaljevati z izvajanjem istih ukrepov SKOP-a na istih lokacijah in v enakem obsegu površin, kot znaša v posamezen ukrep SKOP-a vključena površina v letu 2006, razen v primerih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 7. člena te uredbe.
(4) V letih 2009–2010 upravičenci iz prvega odstavka tega člena ne morejo prevzemati novih petletnih obveznosti za izvajanje ukrepov SKOP-a.
(5) Upravičenci iz prvega odstavka tega člena se ne morejo istočasno vključiti v ukrep kmetijsko okoljskih plačil iz predpisa za ukrepe osi 2 v letih 2009–2013.
6. člen
(ukrepi SKOP-a in plačila)
(1) V letih 2009–2010 ciljne vrednosti plačil za izvajanje naslednjih ukrepov SKOP-a znašajo do:
1. zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje:
I. zmanjševanje erozije v sadjarstvu in vinogradništvu: 139,2 eura/hektar (v nadaljnjem besedilu: eura/ha) letno;
II. ohranjanje kolobarja: 88,2 eura/hektar letno;
III. ozelenitev njivskih površin: 126,6 eura/ha letno;
IV. integrirano poljedelstvo: 151,8 eura/ha letno;
V. integrirano sadjarstvo: 265,2 eura/ha letno;
VI. integrirano vinogradništvo: 265,2 eura/ha letno;
VII. integrirano vrtnarstvo (na prostem in v zavarovanih prostorih): 241,2 eura/ha letno;
VIII. ekološko kmetovanje:
– njive-poljščine: 277,8 eura/ha letno,
– vrtnine na prostem: 328,8 eura/ha letno,
– vrtnine v zavarovanih prostorih: 354,0 eurov/ha letno,
– oljčniki z gostoto najmanj 150 dreves/ha, nasadi sadovnjakov z gostoto najmanj 120 dreves/ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves/ha pri ostalih sadnih vrstah: 480,0 eurov/ha letno,
– travniški visokodebelni sadovnjaki z gostoto 50–200 dreves/ha: 177,0 eurov/ha letno,
– vinogradi, hmeljišča, drevesnice: 480,0 eurov/ha letno,
– travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 139,2 eura/ha letno;
2. ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine:
IX. planinska paša:
– brez pastirja: 36,6 eura/ha letno,
– s pastirjem: 36,6 eura/ha letno in 12,6 eura/ha letno kot dodatek za pastirja;
X. košnja strmih travnikov:
– nagib 35–50 odstotkov: 100,8 eura/ha letno,
– nagib nad 50 odstotkov: 151,8 eura/ha letno;
XI. košnja grbinastih travnikov: 151,8 eura/ha letno;
XII. travniški sadovnjaki: 114,0 eurov/ha letno;
XIII. reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali:
– govedo: 72,0 eurov/žival letno,
– konji: 72,0 eurov/žival letno,
– prašiči: 28,8 eura/žival letno,
– ovce: 10,8 eura/žival letno,
– koze: 10,8 eura/žival letno,
– perutnina: 100,8 eura/100 odraslih živali letno;
XIV. pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin: 75,6 eura/ha letno;
XV. sonaravna reja domačih živali: 50,4 eura/ha letno;
XVI. ohranjanje ekstenzivnega travinja: 50,4 eura/ha letno;
3. varovanje zavarovanih območij:
XVII. ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih: podpora znaša dodatnih 20 odstotkov letno na območjih narodnih parkov, 15 odstotkov letno na območjih regijskih parkov in 10 odstotkov letno na ostalih zavarovanih območjih in se obračuna na skupno vrednost plačil za ukrepe II. do XVI. in XVIII.;
XVIII. reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri: 18,6 eura/ha letno;
XIX. ohranjanje posebnih traviščnih habitatov: 88,2 eura/ha letno;
XX. pokritost tal na vodovarstvenem območju:
– njive: 202,2 eura/ha letno,
– trajni nasadi: 151,8 eura/ha letno,
– travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 126,6 eura/ha letno;
XXI. zatravljanje in zelena praha: 151,8 eura/ha letno.
(2) Upravičenci lahko pridobijo tudi sredstva za delno kritje stroškov kontrole, določena v PRP-ju 2004–2006, če izpolnjujejo pogoje za ukrepe integrirane pridelave ali ekološkega kmetovanja iz PRP-ja 2004–2006. Ciljne vrednosti plačil za te namene v letih 2009–2010 znašajo do:
– 37,8 eura/KMG letno za ukrepe IV., V., VI. in VII. iz prejšnjega odstavka,
– 66 eurov/KMG letno za ukrep VIII. iz prejšnjega odstavka.
(3) Zahtevkov za plačila iz prejšnjega odstavka upravičenci ne vlagajo posebej, ampak se jim plačila za delno kritje stroškov kontrole izplačajo skupaj z odobrenim zahtevkom za ukrepe IV., V., VI., VII. in VIII. iz prvega odstavka tega člena.
7. člen
(pogoji)
(1) Plačila za ukrep I. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za celotno površino grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) ali pa za del GERK-a z nagibom nad 20 odstotkov. Plačila je možno uveljavljati na podlagi dejanskega nagiba zemljišča.
(2) Za površine, ki so jih upravičenci v preteklem letu vključili v ukrep III. iz prvega odstavka prejšnjega člena, lahko v tekočem letu uveljavljajo plačila za ukrep II. iz prvega odstavka prejšnjega člena. Če upravičenci na teh površinah v tekočem letu ne uveljavljajo plačil za ukrep II. oziroma III. iz prvega odstavka prejšnjega člena, morajo na teh površinah izvajati najmanj enostaven kolobar, ki vključuje vsaj tri poljščine.
(3) Za površine, ki so jih upravičenci v preteklem letu vključili v ukrep IV. iz prvega odstavka prejšnjega člena, lahko v tekočem letu uveljavljajo plačila za ukrep VII. iz prvega odstavka prejšnjega člena in obratno.
(4) Za površine, na katerih so upravičenci v preteklem letu pridelovali jagode in so jih vključili v ukrep V. iz prvega odstavka prejšnjega člena, lahko v tekočem letu uveljavljajo plačila za ukrep IV. ali VII. iz prvega odstavka prejšnjega člena in obratno.
(5) Upravičenci do plačil za izvajanje ukrepov IV., V., VI. in VII. iz prvega odstavka prejšnjega člena ne morejo zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave v okviru tekočega leta, lahko pa jo zamenjajo med posameznimi leti. Zamenjavo je možno opraviti do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
(6) Če se upravičenci do plačil za izvajanje ukrepov IV., V., VI. in VII. iz prvega odstavka prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave, morajo za pridobitev plačil za te ukrepe pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjujejo pogojev za te ukrepe iz PRP-ja 2004–2006.
(7) Če se upravičenci do plačil za izvajanje ukrepa VIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave, morajo za pridobitev plačil za ta ukrep pridobiti certifikate o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil ali potrdila o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil v obdobju preusmerjanja od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjujejo pogojev za ta ukrep iz PRP-ja 2004–2006.
(8) Pri ukrepu IX. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo plačilo za planinsko pašo brez dodatka za pastirja ali pa plačilo za planinsko pašo z dodatkom za pastirja, pri čemer je ta dodatek možno uveljavljati samo za enega pastirja na planini. Upravičenci morajo fotokopijo pogodbe s pastirjem posredovati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(9) KMG planina lahko uveljavlja plačila za ukrepa IX. in XVII. iz prvega odstavka prejšnjega člena. Če KMG planina izpolnjuje pogoje za ekološko kmetovanje, upravičenci lahko pridobijo tudi plačila iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(10) Plačila za ukrep X. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za celotno površino GERK-a ali pa za del GERK-a z nagibom 35–50 odstotkov ali nad 50 odstotkov z vrsto dejanske rabe trajni travnik oziroma ekstenziven sadovnjak, kot je to določeno v triindvajsetem odstavku tega člena. Plačila je možno uveljavljati na podlagi dejanskega nagiba zemljišča, ki se kosi. Meritev nagiba mora biti opravljena v skladu s predpisom, ki ureja postopek in način merjenja nagiba strmih travnikov. Dokumentacijo o meritvi nagiba morajo upravičenci hraniti na KMG-ju, skladno z določili PRP-ja 2004–2006 o hrambi dokumentacije za ukrepe SKOP-a.
(11) Plačila za ukrep XI. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na območjih, ki so določena v prilogi 15 PRP-ja 2004–2006.
(12) Plačila za ukrep XIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za najmanj 1 GVŽ za avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali, navedene v prilogi 16 PRP-ja 2004–2006. Število živali posamezne vrste avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali mora biti v reji pet let od vstopa v ukrep, pri čemer se te živali lahko nadomestijo z živalmi druge avtohtone ali tradicionalne pasme te vrste. Glede na število živali posamezne vrste avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, ki ga je KMG vključil v ukrep XIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena v preteklem letu, se število v ta ukrep vključenih živali te vrste v tekočem letu lahko zmanjša za največ 10 odstotkov, vendar po zmanjšanju stalež avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali ne sme biti manjši od 1 GVŽ-ja. Če ena žival posamezne vrste predstavlja več kot 10 odstotkov vseh živali te vrste, vključenih v ukrep XIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena, se vključeno število živali te vrste v tekočem letu, glede na preteklo leto, lahko zmanjša za eno žival. Za število živali posamezne vrste, ki je v tekočem letu vključeno v ukrep XIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena, se šteje število živali te vrste, ki je na KMG-ju za tekoče leto ugotovljeno z administrativno kontrolo števila živali te vrste oziroma s kontrolo števila živali te vrste na kraju samem.
(13) Ukrep XIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko kombinira z ukrepom XVII. iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri čemer mora biti vsaj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na KMG-ju na zavarovanih območjih iz priloge 18 PRP-ja 2004–2006.
(14) Za izračun plačil za ukrep XIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena se za preračun števila živali v GVŽ-je upoštevajo naslednji koeficienti:
– govedo: 1,0,
– ovce: 0,15,
– koze: 0,15,
– konji: 1,0,
– prašiči: 0,4,
– perutnina: 0,014.
(15) Koeficienti iz prejšnjega odstavka se upoštevajo tako, da se pri dejanskem izračunu števila GVŽ-jev za posamezno vrsto živali upoštevajo podatki za posamezne živalske vrste, navedeni na obrazcu staleža rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(16) Plačila za ukrep XIV. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin, navedene v prilogi 17 PRP-ja 2004–2006. Na isti površini GERK-a lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo samo za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek.
(17) Plačila za ukrep XVII. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na zavarovanih območjih, ki so določena v prilogi 18 PRP-ja 2004–2006 in izvajajo enega od ukrepov II. do XVI. in XVIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(18) Plačila za ukrep XVIII. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za trajno travinje, če so njihovi GERK-i v katastrskih občinah, navedenih v prilogi 19 PRP-ja 2004–2006.
(19) Plačila za ukrep XIX. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na ekološko pomembnih območjih, ki so določena v prilogi 20 PRP-ja 2004–2006.
(20) Plačila za ukrepa XX. in XXI. iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na najožjih vodovarstvenih območjih, ki so določena v prilogi 21 PRP-ja 2004–2006.
(21) Plačila za ukrep XXI. iz prvega odstavka prejšnjega člena upravičenci lahko uveljavljajo samo za tiste površine, ki so bile v letu 2003 njivske površine.
(22) Za travniški sadovnjak upravičenci plačilo lahko uveljavljajo, če je v travniškem sadovnjaku prisotna vsaj ena od naslednjih sadnih vrst: jablana, hruška, češnja, višnja, breskev, nektarina, sliva, češplja, ringlo, kaki, kutina, marelica, citrusi, oreh, mandelj, leska, kostanj, bezeg, smokva, oljka, nešplja, skorš, žižula, murva. V travniškem sadovnjaku so lahko prisotna tudi posamična drevesa in grmičevje drugih vrst, mejice ter drevesa in grmovje, ki predstavljajo obvodno vegetacijo. Visokodebelna sadna drevesa oziroma druge plodonosne sadne vrste morajo biti zasajene na ustreznih podlagah. Seznam podlag je objavljen na spletnih straneh ministrstva.
(23) Upravičenci, ki so v letih 2005 oziroma 2006 uveljavljali ukrepe SKOP-a za travinje na zemljiščih z vrsto dejanske rabe »1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak«, lahko na teh površinah tudi v letih 2009–2010 uveljavljajo naslednje ukrepe za travinje iz prvega odstavka prejšnjega člena: VIII., X., XV., XVI., XVIII., XIX. in XX.
(24) Če pri izvajanju ukrepov SKOP-a iz prejšnjega člena upravičenci ne uporabljajo gnojil, izdelava letnega gnojilnega načrta ter izvajanje kontrole rodovitnosti tal in gnojenja nista potrebna.
(25) Najmanjša površina kmetijskega zemljišča znotraj GERK-a, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en ukrep SKOP-a iz prvega odstavka prejšnjega člena, je določena v PRP-ju 2004–2006 v poglavju 9.3.2.1 Zahteve, ki se nanašajo na vse ali posamezne kmetijsko okoljske ukrepe (B. Druge informacije, Velikost kmetijskih zemljišč).
(26) Do izteka petletne obveznosti se vključene površine v posamezne ukrepe SKOP-a v letu 2006 ne morejo povečati.
(27) Ne glede na določbe tretjega odstavka 5. člena te uredbe se do izteka petletne obveznosti vključene površine v posamezne ukrepe SKOP-a v letu 2006 lahko v tekočem letu zmanjšajo za največ 10 odstotkov glede na vključeno površino iz preteklega leta oziroma kot to določa PRP 2004–2006 v poglavju 9.3.2.1 Zahteve, ki se nanašajo na vse ali posamezne kmetijsko okoljske ukrepe (B. Druge informacije, Trajanje obveznosti).
(28) Sprememba lokacije površine zemljišča, ki je vključena v ukrep SKOP-a v tekočem letu, glede na lokacijo površine zemljišča, ki je bila vključena v ukrep SKOP-a v preteklem letu, pomeni zmanjšanje površine zemljišča, ki je bila vključena v ukrep SKOP-a v preteklem letu, in hkratno povečanje površine zemljišča, ki je vključena v ukrep SKOP-a v tekočem letu, razen v primerih, določenih v PRP-ju 2004–2006. Zamik lokacije zemljišča v uradnih evidencah iz 11. člena te uredbe in drugih uradnih evidencah se ne upošteva kot sprememba lokacije površine zemljišča.
(29) Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v ukrep SKOP-a iz prvega odstavka prejšnjega člena, je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem.
(30) Upravičenci do plačil za ukrepe SKOP-a iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo imeti do izteka petletne obveznosti iz drugega odstavka 5. člena te uredbe opravljen najmanj 15-urni izobraževalni program ter poleg tega sodelovati vsaj na enem demonstracijskem prikazu oziroma prireditvi. Skupni obseg zahtevanega izobraževalnega programa je določen v prilogi 1, ki je kot priloga sestavni del te uredbe. Kot izpolnitev obveznosti za tekoče leto se upošteva, če je v času od 26. februarja 2004 do 31. avgusta tekočega leta izobraževanje opravil upravičenec do plačil za ukrepe SKOP-a, katerikoli član kmetije oziroma oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo na zadevnem KMG-ju (v nadaljnjem besedilu: udeleženec izobraževanja). Prisotnost na istem izobraževalnem programu se za posamezen KMG prizna le enkrat.
(31) V primeru KMG-ja planina se kot opravljena obveznost upošteva tudi izobraževanje, ki je bilo opravljeno za osnovni KMG, pri čemer se mora udeleženec izobraževanja ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo tako na osnovnem KMG-ju kot tudi na KMG-ju planina.
(32) Postopek in način merjenja nagiba strmih travnikov iz desetega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za kmetijstvo.
8. člen
(dokazila)
(1) Za namene izvajanja te uredbe je za v nadaljevanju navedene ukrepe SKOP-a potrebno posebna dokazila oziroma izpolnjevanje pogojev za posamezen ukrep SKOP-a vpisati v ustrezno evidenco, in sicer za:
– ukrep IV. iz prvega odstavka 6. člena te uredbe – organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave poljščin, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo poljščine v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo poljščin za tekoče leto;
– ukrep V. iz prvega odstavka 6. člena te uredbe – organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave sadja, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo sadje v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo sadja, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo sadja za tekoče leto;
– ukrep VI. iz prvega odstavka 6. člena te uredbe – organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave grozdja in vina, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo grozdje in vino v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo grozdja za tekoče leto;
– ukrep VII. iz prvega odstavka 6. člena te uredbe – organizacije, ki opravljajo kontrolo in certificiranje integrirane pridelave zelenjave, morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu pridelujejo zelenjavo v skladu s predpisom, ki ureja integrirano pridelavo zelenjave, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo zelenjave za tekoče leto;
– ukrep VIII. iz prvega odstavka 6. člena te uredbe – organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov in živil morajo za upravičence, ki so se prijavili v kontrolo najkasneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu kmetujejo v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil vpisati: najkasneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih ali potrdilih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, le-tej posreduje ministrstvo najkasneje do 31. oktobra tekočega leta.
(3) Izvajalci izobraževalnih programov morajo za udeležence izobraževanja, ki v obdobju od 26. februarja 2004 do 31. avgusta tekočega leta v skladu s prilogo 1 te uredbe opravijo izobraževalne tečaje za potrebe ukrepov SKOP-a, najkasneje do 30. septembra tekočega leta v evidenco izobraževanj vpisati podatke o izpolnjevanju pogojev in izdanih potrdilih.
(4) Agencija za udeležence izobraževanja iz tridesetega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanj 1. oktobra tekočega leta povzame naslednje podatke o opravljenem izobraževanju za zadevni KMG: številko KMG-MID, skupno število opravljenih ur izobraževanja ter podatek o udeležbi na demonstracijskem prikazu oziroma prireditvi.
9. člen
(izvajanje in kombinacije ukrepov SKOP-a)
(1) Na istih površinah upravičenci lahko izvajajo več ukrepov SKOP-a iz prvega odstavka 6. člena te uredbe, na način in pod pogoji, kot jih za posamezen ukrep določata PRP 2004–2006 in ta uredba.
(2) Najvišji zneski plačil na hektar (v nadaljnjem besedilu: ha) zemljišč upravičenca, ki jih je možno pridobiti s kombinacijo ukrepov SKOP-a, v letih 2009–2010 znašajo:
– njivske površine: 600 eurov/ha letno,
– trajni nasadi: 900 eurov/ha letno,
– travinje (trave in travno deteljne mešanice na njivah, trajno travinje): 450 eurov/ha letno.
10. člen
(zamenjave ukrepov SKOP-a)
(1) Do izteka petletnih obveznosti iz 5. člena te uredbe zamenjave ukrepov SKOP-a niso možne.
(2) Med trajanjem petletne obveznosti se pri ukrepu XIII. iz prvega odstavka 6. člena te uredbe pasme znotraj posamezne vrste domačih živali iz dvanajstega odstavka 7. člena te uredbe in pri ukrepu XIV. iz 6. člena te uredbe vrste in sorte kmetijskih rastlin iz šestnajstega odstavka 7. člena te uredbe lahko zamenjajo.
11. člen
(uradne evidence)
(1) Za namene izvajanja te uredbe se v digitalni grafični obliki skladno s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, uporabljajo:
– uradne evidence območij grbinastih travnikov (GRB_06), zavarovanih območij (KZO-10_06, KZO-15_06, KZO-20_06), ekološko pomembnih območij (HAB_06) in najožjih vodovarstvenih območij (VVO-1-PRP_06), ki jih ministrstvu posreduje ministrstvo, pristojno za okolje, in
– uradna evidenca osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (ZVE_06), ki jo ministrstvu posreduje Zavod za gozdove Slovenije.
(2) Natančnejši vpogled v seznam območij iz prejšnjega odstavka je dostopen na spletnih straneh ministrstva.
III. MONITORING
12. člen
(monitoring)
(1) Izvajanje monitoringa o stanju okolja, habitatih in biotski raznovrstnosti zagotavlja ministrstvo, pristojno za okolje, podatke o monitoringu rjavega medveda pa Zavod za gozdove Slovenije. Sistem monitoringa mora biti prilagojen potrebam izvajanja te uredbe in PRP-ja 2004–2006.
(2) Agencija stalno spremlja izvajanje posameznih ukrepov PRP-ja 2004–2006 in mesečno poročilo posreduje ministrstvu najkasneje do zadnjega delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec.
(3) Mesečno poročilo iz prejšnjega odstavka obsega predvsem:
– podatke za kazalnike učinka za posamezne ukrepe PRP-ja 2004–2006,
– podatke za kazalnike rezultata za posamezne ukrepe PRP-ja 2004–2006,
– število prispelih zahtevkov za posamezne ukrepe PRP-ja 2004–2006,
– število in znesek odobrenih zahtevkov za posamezne ukrepe PRP-ja 2004–2006, vključno s podatki o živalih in površinah, na katere se zahtevki nanašajo,
– število in znesek izplačanih zahtevkov za posamezne ukrepe PRP-ja 2004–2006, vključno s podatki o živalih in površinah, na katere se zahtevki nanašajo,
– rezultate administrativnih kontrol: število vlog, obseg in vrsto ugotovljenih nepravilnosti ter delež znižanj in izključitev za posamezne ukrepe PRP-ja 2004–2006, ki so posledica teh kontrol,
– rezultate kontrol na kraju samem: število vlog, obseg in vrsto ugotovljenih nepravilnosti ter delež znižanj in izključitev za posamezne ukrepe PRP-ja 2004–2006, ki so posledica teh kontrol.
(4) Podatke za poročilo o izvajanju ukrepov PRP-ja 2004–2006 za preteklo leto agencija posreduje ministrstvu najkasneje do 15. maja tekočega leta.
(5) Strukturo zahtevanih podatkov za poročilo iz prejšnjega odstavka ministrstvo posreduje agenciji najkasneje do 15. marca tekočega leta.
IV. SKUPNE DOLOČBE
13. člen
(dobra kmetijska praksa)
Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe SKOP-a iz prvega odstavka 6. člena te uredbe, morajo kmetovati v skladu z načeli dobre kmetijske prakse, določenimi v PRP-ju 2004–2006 v poglavju 9.2.1 Dobra kmetijska praksa.
14. člen
(vlaganje zahtevkov)
(1) Postopek in roki za uveljavljanje zahtevkov za dodelitev plačil za ukrepe SKOP-a iz prvega odstavka 6. člena te uredbe so določeni s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(2) Upravičenci, ki v času trajanja petletne obveznosti za tekoče leto za določene ukrepe SKOP-a iz 6. člena te uredbe ne uveljavljajo plačil, morajo izpolnjevati vse zahteve za izvajanje ukrepov SKOP-a in na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(3) Agencija upravičence iz prejšnjega odstavka, ki ne vložijo obveznih sestavin zbirne vloge, sankcionira v skladu s to uredbo in Katalogom kršitev in sankcij, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.
15. člen
(odločanje o zahtevkih)
O zahtevkih za dodelitev plačil se odloča v skladu s PRP-jem 2004–2006, s to uredbo in s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
16. člen
(sistem sankcij)
(1) Sistem sankcij je opredeljen z Integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in se uporablja za vse nepravilnosti, ki se nanašajo na izplačila na podlagi površin in živali.
(2) Vlagatelja zahtevka za plačila za ukrepe SKOP-a iz prvega in drugega odstavka 6. člena te uredbe, ki zaradi velike malomarnosti oziroma namerno vloži napačne podatke oziroma navedbe, agencija sankcionira v skladu z 72. členom Uredbe 817/2004/ES.
(3) Vse ostale ugotovljene nepravilnosti (kršenje načel dobre kmetijske prakse in neizpolnjevanje drugih splošnih in specifičnih pogojev za ukrepe SKOP-a) v postopku izvajanja kontrol pred izplačili in po njih agencija sankcionira v skladu s to uredbo in prilogo 2 te uredbe.
(4) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje pogoja za ukrep SKOP-a iz te uredbe oziroma PRP-ja 2004–2006, se zahtevek za ta ukrep SKOP-a za tekoče leto v neutemeljenem delu zavrne, razen v primerih, navedenih v prilogi 2 te uredbe.
17. člen
(znižanja in izključitve)
(1) Znižanja in izključitve v primeru čezmernih prijav površin in živali za ukrepe SKOP-a se obravnavajo v skladu s 70. členom Uredbe 817/2004/ES.
(2) Znižanja in izključitve iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na živali in niso zajete v drugem odstavku 70. člena Uredbe 817/2004/ES, se obravnavajo na način, ki je predviden za govedo v 57. in 59. členu Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 141 z dne 30. 4. 2004, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1266/2008 z dne 16. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 796/2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 338 z dne 17. 12. 2008, str. 34), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 796/2004/ES).
(3) V primeru naravne okoliščine, izločitve oziroma nadomestitve živali, ki vpliva na pogoje upravičenosti do plačil za ukrepe SKOP-a, se v primeru naravne okoliščine uporabljajo določbe 61. člena Uredbe 796/2004/ES, v primeru izločitve oziroma nadomestitve drobnice se uporablja četrti odstavek, za govedo in ostale vrste domačih živali pa se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek 58. člena Uredbe 796/2004/ES.
18. člen
(poročilo o zahtevkih in pritožbah)
(1) Poročilo o obsegu zahtevanih površin (število ha), zahtevanem številu živali in oceni potrebnih sredstev za plačila za posamezne ukrepe SKOP-a iz prvega in drugega odstavka 6. člena te uredbe za tekoče leto agencija posreduje ministrstvu najkasneje do 31. avgusta tekočega leta.
(2) Poročilo o obsegu odobrenih površin (število ha), odobrenem številu živali in dejanskih potrebnih sredstvih za plačila za posamezne ukrepe SKOP-a iz prvega in drugega odstavka 6. člena te uredbe za tekoče leto agencija posreduje ministrstvu najkasneje do 1. decembra tekočega leta.
(3) Poročilo o številu pozitivno rešenih pritožb za posamezne ukrepe SKOP-a in o potrebnih sredstvih za plačila teh pritožb agencija posreduje ministrstvu dvakrat letno, vendar najkasneje do 1. decembra tekočega leta.
19. člen
(pridobitev podatkov iz uradnih evidenc)
Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca.
20. člen
(spremembe uradnih evidenc)
Upravičenci iz 2. člena te uredbe so odvezani vseh prevzetih obveznosti za ukrepe SKOP-a brez vračila že prejetih sredstev, če zaradi sprememb uradnih evidenc iz prvega odstavka 11. člena te uredbe niso več upravičeni do plačil za navedene ukrepe.
V. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
21. člen
(prehodna določba)
Postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po do sedaj veljavnih predpisih.
22. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 v letih 2007–2010 (Uradni list RS, št. 19/07, 124/07, 21/08 in 45/08 – ZKme-1).
23. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-3/2009/4
Ljubljana, dne 5. februarja 2009
EVA 2008-2311-0177
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister
Priloga 1: Skupni obseg zahtevanega izobraževalnega programa

+----------+-------------+----+----+------+------+------+------+
|   Leto   | Leto izteka |2005|2006| 2007 | 2008 | 2009 | 2010 |
| vstopa v |   petletne  |    |    |      |      |      |      |
|  ukrep   |  obveznosti |    |    |      |      |      |      |
|  SKOP-a  |             |    |    |      |      |      |      |
+----------+-------------+----------------+------+------+------+
|   2005   |     2009    |      7 ur      | 11 ur|15 ur |      |
+----------+-------------+----+-----------+------+------+------+
|   2006   |     2010    |    |   3 ure   | 7 ur |11 ur |15 ur |
+----------+-------------+----+-----------+------+------+------+


   Upravičenec mora do izteka petletne obveznosti sodelovati
tudi vsaj na enem demonstracijskem prikazu oziroma prireditvi.
Priloga 2: Katalog kršitev in sankcij

   Kršitve in sankcije pri ukrepih SKOP-a so:

   (1) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje splošnega pogoja,
določenega v PRP-ju 2004–2006, ki se nanaša na:
   – vodenje evidence o delovnih opravilih pri posameznem
ukrepu SKOP-a, se plačilo za ta ukrep SKOP-a za tekoče leto
zniža za 20 odstotkov;
   – opravljen minimalni skupni obseg števila ur izobraževanja
oziroma sodelovanja pri demonstracijskem prikazu ali
prireditvi, se plačila za vse ukrepe SKOP-a za tekoče leto
znižajo za 20 odstotkov.
   (2) Če KMG za tekoče leto hkrati ne izpolnjuje obeh splošnih
pogojev iz prejšnjega odstavka, se plačila za vse ukrepe SKOP-a
za tekoče leto znižajo za 20 odstotkov.
   (3) Če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje posamezne zahteve
dobre kmetijske prakse, kot je določena v PRP-ju 2004–2006 v
poglavju 9.2.1 Dobra kmetijska praksa oziroma v Preglednici 41:
Kriteriji za kontrolo ukrepov PRP, se plačila za vse ukrepe
SKOP-a za tekoče leto znižajo za 20 odstotkov. Izpolnjevanje
zahtev dobre kmetijske prakse se preverja pri kontroli na kraju
samem in v drugih uradnih postopkih. Kriteriji za kontrolo
izvajanja dobre kmetijske prakse pri kontroli na kraju samem
so:
   a) gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči:
   – po vizualni preveritvi na KMG-ju niso prisotna neobdelana
kmetijska zemljišča,
   – vsa kmetijska zemljišča so redno oskrbovana na krajevno
običajen način;
   b) ravnanje z organskimi odpadki:
   – po vizualni preveritvi se na KMG-ju ne uporablja odpadno
blato,
   – odpadno blato se uporablja na podlagi zahtev iz odločbe
(izdanega dovoljenja),
   – po vizualni preveritvi ima KMG urejene skladiščne
kapacitete za organske odpadke: gnoj, gnojnica, gnojevka,
komposti,
   – po vizualni preveritvi je velikost kapacitet glede na
dejansko število živali in obtežbo na hektar zadostna;
   c) rodovitnost tal, ohranjanje strukture, erozija zemlje:
   – po vizualni preveritvi ni prišlo do erozije tal zaradi
izvajanja neustreznih tehnoloških postopkov ali previsoke
obtežbe na hektar travinja;
   d) aplikacija gnojil – čas:
   – gnojilni načrt vsebuje omejitve glede uporabe gnojil,
   – gnojila se uporabljajo le v obdobju leta, ko je to
dovoljeno,
   – gnojnica ali gnojevka se na kmetijskih zemljiščih brez
zelenega pokrova ne uporabljata od 15. novembra do 15.
februarja,
   – gnojnica ali gnojevka se ne uporabljata na tleh, zasičenih
z vodo ali pokritih z 10 ali več centimetri debelo snežno
odejo;
   e) količina uporabljenih hranil:
   – gnojenje se izvaja na podlagi gnojilnega načrta,
   – gnojilni načrt je izdelan na podlagi analize tal iz
zadnjih petih let in je veljaven za leto vlaganja zahtevkov,
   – uporaba gnojil na vodovarstvenih območjih ne presega
mejnih količin;
   f) vodovarstvena območja:
   – po administrativni preveritvi s strani pooblaščene osebe,
pravila, ki veljajo za vodovarstveni režim, na KMG-ju niso
kršena,
   – po vizualni preveritvi s strani pooblaščene osebe so
velikost varovalnih pasov, gnojilni načrt in gospodarjenje z
varovalnimi pasovi na KMG-ju ustrezni;
   g) uporaba fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu:
   – naprava za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev
(škropilnica) je pregledana in opremljena z ustrezno nalepko,
razen ročne škropilnice, ki je ni potrebno testirati,
   – certifikat škropilnice je skladen s tehničnimi parametri
za nove škropilnice,
   – uporabnik fitofarmacevtskih sredstev je pridobil
certifikat iz fitomedicine,
   – na KMG-ju se uporabljajo in hranijo samo registrirana
fitofarmacevtska sredstva,
   – na KMG-ju je prostor za skladiščenje fitofarmacevtskih
sredstev ustrezen,
   – odpadna embalaža in odvečne količine fitofarmacevtskih
sredstev so ustrezno zbrane in shranjene oziroma uničene v
skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
   h) ohranjanje organske snovi:
   – na KMG-ju na prostem ni prisotno zažiganje organskih
materialov (slama, suha trava, grmičevje ipd.),
   – v času razglasitve splošne požarne nevarnosti zažiganje na
prostem ni prisotno;
   i) dobrobit živali:
   – bivalne razmere omogočajo dobro počutje rejnih živali,
   – živali imajo dostop do krme in vode,
   – živali so redno oskrbovane,
   – živali so v dobri kondiciji glede na način reje na KMG-ju,
   – kjer je to nujno in mogoče, so živali, ki niso v hlevu
(pašne živali), zaščitene pred neugodnimi vremenskimi razmerami
in drugimi nevarnostmi za njihovo zdravje,
   – svoboda gibanja ni omejena na tak način, da bi povzročala
nepotrebno trpljenje in poškodbe živali,
   – v primeru, ko so živali stalno privezane ali zaprte, je
zagotovljen prostor, ki ustreza njihovim fiziološkim in
etološkim zahtevam,
   – na KMG-ju ali med transportom (z ali na pašo) živali niso
podvržene trpljenju in poškodbam.
   (4) Če je v času trajanja obveznosti kršitev zahtev dobre
kmetijske prakse ugotovljena v drugih uradnih postopkih, se
plačila za vse ukrepe SKOP-a znižajo za 20 odstotkov ob
smiselnem upoštevanju zgoraj navedenih kriterijev, pri čemer se
plačila za navedeni odstotek znižajo od plačil za leto, v
katerem je kršitev nastala.
   (5) Če je za tekoče leto izračunana količina uporabljenega
organskega dušika na KMG-ju večja od 170 kg/ha kmetijskih
zemljišč v uporabi, vendar manjša ali enaka 185 kg/ha
kmetijskih zemljišč v uporabi, se plačila za vse ukrepe SKOP-a
za tekoče leto znižajo za 20 odstotkov.
   (6) Če je za tekoče leto izračunana obtežba z živino na KMG-
ju pri ukrepih SKOP-a, razen pri ukrepu XVI. Ohranjanje
ekstenzivnega travinja, večja od 1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih
zemljišč v uporabi, vendar manjša ali enaka 2,1 GVŽ-ja/ha
kmetijskih zemljišč v uporabi, se plačila za te ukrepe SKOP-a
za tekoče leto znižajo za 20 odstotkov.
   (7) Pri ukrepu V. integrirano sadjarstvo se zmanjšanje v ta
ukrep vključene površine zaradi obnove sadovnjaka ne upošteva
kot kršitev pogojev in sankcij ni, če:
   – površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je
sadovnjak obnovljen ter podatki o sadovnjaku in sadilnem
materialu vpisani v Register kmetijskih gospodarstev (v
nadaljnjem besedilu: RKG) v tekočem letu, vendar najkasneje en
dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-
ja je upravičen do plačila za ta ukrep za tekoče leto, če
prejme certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje,
ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih
koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja
integrirano pridelavo sadja;
   – obnova izkrčene površine sadovnjaka sledi po datumu oddaje
zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih
od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do
ponovne zasaditve sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta
ukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti
certifikat organizacije za kontrolo in certificiranje, ki
potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli
ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja integrirano
pridelavo sadja. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec
tega ukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz
nadaljnjega izvajanja ukrepa in zahteva vračilo že izplačanih
plačil v preteklih letih.
   (8) Pri ukrepu VI. integrirano vinogradništvo se zmanjšanje
v ta ukrep vključene površine zaradi obnove vinograda ne
upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če:
   – površina ni zasajena z vinsko trto le nekaj mesecev in je
vinograd obnovljen ter podatki o vinogradu in sadilnem
materialu vpisani v RKG v tekočem vinskem letu, vendar
najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne
vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta ukrep za
tekoče leto, če prejme certifikat organizacije za kontrolo in
certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni
izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom,
ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina;
   – obnova izkrčene površine vinograda sledi po datumu oddaje
zbirne vloge tekočega vinskega leta, vendar ne kasneje kot v
dveh vinskih letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v
mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve vinograda ni upravičen
do plačila za ta ukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju
mirovanja prejeti certifikat organizacije za kontrolo in
certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni
izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom,
ki ureja integrirano pridelavo grozdja in vina. Če po tem
končanem obdobju mirovanja upravičenec tega ukrepa ne izvaja,
agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja ukrepa
in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.
   (9) Pri ukrepu VIII. ekološko kmetovanje se zmanjšanje v ta
ukrep vključene površine zaradi obnove:
   1. sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni,
če:
   – površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je
sadovnjak obnovljen ter podatki o sadovnjaku in sadilnem
materialu vpisani v RKG v tekočem letu, vendar najkasneje en
dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Nosilec KMG-
ja je upravičen do plačila za ta ukrep za tekoče leto, če
prejme certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in
certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih površinah ni
izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom,
ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov
oziroma živil;
   – obnova izkrčene površine sadovnjaka sledi po datumu oddaje
zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot v dveh letih
od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju v obdobju do
ponovne zasaditve sadovnjaka ni upravičen do plačila za ta
ukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju mirovanja prejeti
certifikat ali potrdilo organizacije za kontrolo in
certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v mirovanju ni
izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom,
ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov
oziroma živil. Če po končanem obdobju mirovanja upravičenec
ukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega
izvajanja ukrepa in zahteva vračilo že izplačanih plačil v
preteklih letih.
   2. vinograda ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni,
če:
   – površina ni zasajena z vinsko trto le nekaj mesecev in je
vinograd obnovljen ter podatki o vinogradu in sadilnem
materialu vpisani v RKG v tekočem vinskem letu, vendar
najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne
vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta ukrep za
tekoče leto, če prejme certifikat ali potrdilo organizacije za
kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na nezasajenih
površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s
predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih
pridelkov oziroma živil;
   – obnova izkrčene površine vinograda sledi po datumu oddaje
zbirne vloge tekočega vinskega leta, vendar ne kasneje kot v
dveh vinskih letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v
mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve vinograda ni upravičen
do plačila za ta ukrep, mora pa za posamezno leto v obdobju
mirovanja prejeti certifikat ali potrdilo organizacije za
kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na površinah v
mirovanju ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v nasprotju s
predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih
pridelkov oziroma živil. Če po končanem obdobju mirovanja
upravičenec ukrepa ne izvaja, agencija upravičenca izključi iz
nadaljnjega izvajanja ukrepa in zahteva vračilo že izplačanih
plačil v preteklih letih.
   3. travniškega sadovnjaka ne upošteva kot kršitev pogojev in
sankcij ni, če:
   – površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je
travniški sadovnjak obnovljen ter podatki o travniškem
sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu,
vendar najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem
zbirne vloge. Nosilec KMG-ja je upravičen do plačila za ta
ukrep za tekoče leto, če prejme certifikat ali potrdilo
organizacije za kontrolo in certificiranje, ki potrjuje, da na
nezasajenih površinah ni izvajal kakršnih koli ukrepov, ki so v
nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo
kmetijskih pridelkov oziroma živil;
   – obnova izkrčene površine travniškega sadovnjaka sledi po
datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot
v dveh letih od krčitve. Nosilec KMG-ja za površine v mirovanju
v obdobju do ponovne zasaditve travniškega sadovnjaka ni
upravičen do plačila za ta ukrep, mora pa prejeti certifikat
ali potrdilo organizacije za kontrolo in certificiranje, ki
potrjuje, da na površinah v mirovanju ni izvajal kakršnih koli
ukrepov, ki so v nasprotju s predpisom, ki ureja ekološko
pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil. Če
po končanem obdobju mirovanja upravičenec ukrepa ne izvaja,
agencija upravičenca izključi iz nadaljnjega izvajanja ukrepa
in zahteva vračilo že izplačanih plačil v preteklih letih.
   (10) Pri ukrepu XII. travniški sadovnjaki se zmanjšanje v ta
ukrep vključene površine zaradi obnove travniškega sadovnjaka
ne upošteva kot kršitev pogojev in sankcij ni, če:
   – površina ni zasajena s sadno vrsto le nekaj mesecev in je
travniški sadovnjak obnovljen ter podatki o travniškem
sadovnjaku in sadilnem materialu vpisani v RKG v tekočem letu,
vendar najkasneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem
zbirne vloge, pri čemer je nosilec KMG-ja upravičen do plačila
za ta ukrep za tekoče leto;
   – obnova izkrčene površine travniškega sadovnjaka sledi po
datumu oddaje zbirne vloge tekočega leta, vendar ne kasneje kot
v dveh letih od krčitve, pri čemer nosilec KMG-ja za površine v
mirovanju v obdobju do ponovne zasaditve travniškega sadovnjaka
ni upravičen do plačila za ta ukrep. Če po končanem obdobju
mirovanja upravičenec ukrepa ne izvaja, agencija upravičenca
izključi iz nadaljnjega izvajanja ukrepa in zahteva vračilo že
izplačanih plačil v preteklih letih.
   (11) Če se ugotovi kršitev načel dobre kmetijske prakse
oziroma izpolnjevanja drugih splošnih ali specifičnih pogojev
za ukrepe SKOP-a iz PRP-ja 2004–2006 za tekoče leto, ki se
nanaša na celoten ukrep SKOP-a, pri katerem je bila kakršna
koli kršitev, ki se nanaša na celoten ukrep SKOP-a, ugotovljena
že v preteklem letu, se celoten zahtevek za ta ukrep za tekoče
leto zavrne in obveznost prekine, upravičenec pa mora vrniti že
izplačana plačila za izvajanje tega ukrepa SKOP-a.
   (12) Če se število živali posamezne vrste, ki jih je KMG v
tekočem letu vključil v ukrep XIII. reja avtohtonih in
tradicionalnih pasem domačih živali, glede na preteklo leto
zmanjša za več kot 10 odstotkov oziroma je število živali, ki
so vključene v ta ukrep, manjše od 1 GVŽ-ja, mora upravičenec
vrniti znesek, ki ustreza vsoti neupravičenih delov že
izplačanih plačil. Če ena žival posamezne vrste predstavlja več
kot 10 odstotkov vseh živali te vrste, vključenih v ta ukrep,
se število živali lahko zmanjša za eno žival.
   (13) Če se površine zemljišč, ki jih je KMG v tekočem letu
vključil v ukrep SKOP-a, glede na preteklo leto zmanjšajo za
več kot 10 odstotkov, mora upravičenec vrniti znesek, ki
ustreza vsoti neupravičenih delov že izplačanih plačil. Ne
glede na določbo prejšnjega stavka upravičencu ni treba vrniti
tistih delov izplačanih plačil za površine, ki so zaradi
prehoda na digitalne grafične oblike uradnih evidenc grbinastih
travnikov, zavarovanih območij, osrednjega območja pojavljanja
velikih zveri, ekološko pomembnih območij in najožjih
vodovarstvenih območij ter drugih uradnih evidenc (v nadaljnjem
besedilu: uradne evidence) izpadle iz teh evidenc.
   (14) Če se zaradi spremembe uradnih evidenc:
   – zmanjšajo vse površine, ki jih je KMG v vključil v ukrep
SKOP-a v tekočem letu, upravičenec do nadaljnjih plačil za ta
ukrep SKOP-a ni upravičen, izplačanih plačil za izvajanje tega
ukrepa SKOP-a pa mu ni potrebno vračati;
   – zmanjša del površin, ki jih je KMG vključil v ukrep SKOP-a
v tekočem letu, upravičenec za ta del površin do nadaljnjih
plačil za ta ukrep SKOP-a ni upravičen, izplačanih plačil za ta
del površin za izvajanje tega ukrepa SKOP-a pa mu ni potrebno
vračati. Upravičenec je za preostali del površin, ki so
navedene v uradnih evidencah, upravičen do nadaljnjih plačil za
ta ukrep SKOP-a.
   (15) Če upravičenec v posameznem letu za izvajanje ukrepa
SKOP-a ne uveljavlja plačil, se to ne upošteva kot kršitev in
sankcij ni, razen v primeru kršitev pogojev pri izvajanju tega
ukrepa, ugotovljenih z administrativno kontrolo oziroma s
kontrolo na kraju samem. Te kršitve agencija sankcionira v
skladu z določbami te priloge.
   (16) Če upravičenec za tekoče leto ne uveljavlja plačila za
ukrep SKOP-a in na agencijo v skladu z drugim odstavkom 14.
člena uredbe, ki ureja plačila za kmetijsko okoljske ukrepe iz
Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004–2006 v
letih 2009–2010, ne vloži obveznih sestavin zbirne vloge, se to
upošteva kot kršitev.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti