Uradni list

Številka 36
Uradni list RS, št. 36/2008 z dne 11. 4. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 36/2008 z dne 11. 4. 2008

Kazalo

1459. Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), stran 3525.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1)
Razglašam Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. aprila 2008.
Št. 003-02-4/2008-2
Ljubljana, dne 9. aprila 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O PREPREČEVANJU OMEJEVANJA KONKURENCE (ZPOmK-1)
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij, oblastna omejevanja konkurence in ukrepe za preprečitev omejevalnih ravnanj in koncentracij, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco, kadar povzročijo ali lahko povzročijo učinke na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Ta zakon določa organ, pristojen za varstvo konkurence, njegove pristojnosti in postopke pred njim.
2. člen
(izvajanje uredb Evropske skupnosti)
Ta zakon ureja postopek in pristojnost za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L št. 1 z dne 4. 1. 2003, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1/2003/ES) in Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L št. 24 z dne 29. 1. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 139/2004/ES).
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »podjetje« je subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Podjetje je tudi podjetniško združenje, ki neposredno ne opravlja gospodarske dejavnosti, vendar vpliva ali bi lahko vplivalo na ravnanje podjetij iz prvega stavka te točke na trgu;
2. »gospodarska dejavnost« je vsaka dejavnost, ki se opravlja proti plačilu na trgu;
3. »gospodujoče podjetje« je podjetje, ki ima neposredno ali posredno:
– večino glasovalnih pravic v drugem podjetju;
– pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta drugega podjetja ali
– pravico voditi posle drugega podjetja na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega posla;
4. »odvisno podjetje« je podjetje, v katerem ima drugo podjetje pravice ali vpliv iz prejšnje točke;
5. »podjetja v skupini« so podjetja, ki so:
– v sporazumu ali koncentraciji udeležena podjetja;
– njihova odvisna podjetja;
– njihova gospodujoča podjetja;
– odvisna podjetja podjetij iz prejšnje alineje in
– podjetja, v katerih ima eno ali več podjetij iz prejšnjih alinej skupaj ali skupaj z enim ali več drugimi podjetji pravice ali vpliv iz tretje točke tega člena;
6. »upoštevni trg« je trg, ki ga določata upoštevni proizvodni/storitveni trg in upoštevni geografski trg;
7. »upoštevni proizvodni/storitveni trg« je trg, ki praviloma vključuje vse tiste proizvode ali storitve, ki jih potrošnik ali uporabnik šteje za zamenljive ali nadomestljive glede na njihove lastnosti, ceno ali namen uporabe;
8. »upoštevni geografski trg« je trg, ki praviloma vključuje območje, na katerem si konkurenti na upoštevnem proizvodnem/storitvenem trgu medsebojno konkurirajo pri prodaji ali nakupu proizvodov ali storitev, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki ga je mogoče razlikovati od sosednjih območij, ker so pogoji konkurence na njih občutno drugačni;
9. »v koncentraciji udeležena podjetja« so podjetja, ki se združujejo, podjetja, ki pridobijo kontrolo nad drugim podjetjem, prevzeta podjetja in podjetja, ki ustanavljajo skupno podjetje;
10. »letni promet« so čisti prihodki od prodaje, ki jih je podjetje ustvarilo v poslovnem letu s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev iz rednega delovanja;
11. »letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini« je letni promet, ki so ga ustvarila v koncentraciji udeležena podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini ter ne obsega čistih prihodkov od prodaje proizvodov in opravljanja storitev med podjetji v skupini. Kadar koncentracija nastane s pridobitvijo kontrole nad delom enega ali več podjetij, ne glede na to, ali imajo ti deli lastnost pravne osebe ali ne, se pri prodajalcu ali prodajalcih upošteva letni promet, ki se nanaša na dele, ki so predmet koncentracije. Dve ali več transakcij v smislu prejšnjega stavka, ki jih v obdobju dveh let opravijo iste osebe ali podjetja, štejejo kot ena koncentracija, ki nastane na dan zadnje transakcije. Če imajo podjetja v skupini skupno ali skupaj s tretjimi podjetji pravice iz tretje točke tega člena, se letni promet skupnega podjetja enakomerno porazdeli med njimi;
12. »letni promet na trgu Republike Slovenije« so čisti prihodki od prodaje proizvodov in opravljanja storitev na območju Republike Slovenije;
13. »letni promet kreditnih in finančnih institucij« so finančni prihodki iz deležev, finančni prihodki iz danih posojil in finančni prihodki iz poslovnih terjatev. Pojma »kreditna institucija« in »finančna institucija«, uporabljena v tem zakonu, imata pomen, kakor v zakonu, ki ureja bančništvo;
14. »letni promet zavarovalnic« je znesek kosmatih obračunanih zavarovalnih premij, ki obsega vse prihodke in terjatve iz zavarovalnih pogodb, vključno z izplačanimi premijami pozavarovanja, zmanjšan za davke ali prispevke, povezanimi z zavarovalnimi premijami;
15. »poslovna skrivnost« so podatki, katerih razkritje bi pomenilo nastanek občutne škode in so znani omejenemu krogu oseb;
16. »skupinske izjeme« so skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona ali tretjega odstavka 81. člena Pogodbe o Evropski skupnosti;
17. »omejevalna ravnanja« so omejevalni sporazumi in zlorabe prevladujočega položaja.
4. člen
(uporaba zakona)
(1) Ta zakon se uporablja za podjetja.
(2) Ta zakon se v skladu z Uredbo 1/2003/ES uporablja tudi za kršitve določb 81. in 82. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 7/04, v nadaljnjem besedilu: Pogodba o Evropski skupnosti).
(3) Ta zakon ne posega v razmerja med delodajalci in delavci.
5. člen
(Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence)
Naloge po tem zakonu opravlja Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: urad).
II. DEL
OMEJEVALNA RAVNANJA
6. člen
(prepoved omejevalnih sporazumov)
(1) Prepovedani in nični so sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij (v nadaljnjem besedilu: sporazumi), katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Zlasti je prepovedano:
– neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje;
– omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnični napredek ali naložbe;
– določati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za primerljive posle, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj;
– za sklenitev pogodbe zahtevati, da sopogodbeniki sprejmejo še dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom te pogodbe;
– razdeliti trg ali vire nabave med udeleženci.
(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za sporazume, ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali ki pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj, pri tem pa zagotavljajo potrošnikom in potrošnicam (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) pravičen delež doseženih koristi. Toda ti sporazumi ne smejo:
– nalagati udeleženim podjetjem omejitev, ki niso nujne za doseganje navedenih ciljev, in
– dajati udeleženim podjetjem možnosti, da bi izključila konkurenco glede znatnega dela proizvodov ali storitev, ki so predmet sporazuma.
(4) Podjetje, ki se sklicuje na prejšnji odstavek, nosi dokazno breme, da so pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni.
7. člen
(omejitve majhnega pomena)
(1) Prvi odstavek prejšnjega člena se ne uporablja za sporazume majhnega pomena.
(2) Za sporazume majhnega pomena se štejejo sporazumi med podjetji, katerih skupni tržni delež na nobenem od upoštevnih trgov na ozemlju Republike Slovenije, na katere se sporazum nanaša, skupaj z drugimi podjetji v skupini ne presega:
– 10 odstotkov, kadar gre za podjetja, ki delujejo na isti stopnji proizvodnje ali trgovine (»horizontalni sporazumi«),
– 15 odstotkov, kadar gre za podjetja, ki delujejo na različnih stopnjah proizvodnje ali trgovine (»vertikalni sporazumi«),
– 10 odstotkov, kadar gre za mešane horizontalno-vertikalne sporazume ali kadar je težko opredeliti, ali gre za horizontalni ali vertikalni sporazum.
(3) Če je konkurenca na upoštevnem trgu omejena zaradi kumulativnih učinkov, nastalih zaradi enakih ali podobnih sporazumov drugih podjetij, so pragovi tržnih deležev iz prejšnjega odstavka zmanjšani na 5 odstotkov.
(4) Čeprav pragovi iz drugega ali tretjega odstavka tega člena niso doseženi, se prvi odstavek tega člena ne uporablja za:
a) horizontalne sporazume, katerih cilj je:
– določanje cen;
– omejitev proizvodnje ali prodaje ali
– razdelitev trga ali virov nabave;
b) vertikalne sporazume, katerih cilj je:
– določanje maloprodajnih cen ali
– podelitev teritorialne zaščite udeleženim podjetjem ali tretjim osebam.
8. člen
(skupinske izjeme)
(1) Za skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe uredb Evropske komisije ali Sveta Evropske unije, ki urejajo uporabo tretjega odstavka 81. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, tudi kadar ni izkazan vpliv na trgovanje med državami članicami Evropske unije.
(2) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) lahko z uredbo določi tudi druge skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona.
(3) Urad lahko odpravi ugodnost skupinske izjeme, če ugotovi, da učinki posameznega sporazuma niso združljivi s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona ali tretjim odstavkom 81. člena Pogodbe o Evropski skupnosti.
9. člen
(prepoved zlorabe prevladujočega položaja)
(1) Prepovedana je zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu.
(2) Podjetje ali več podjetij ima prevladujoč položaj, kadar lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov.
(3) Urad pri ugotavljanju prevladujočega položaja upošteva zlasti tržni delež, možnosti za financiranje, pravne ali dejanske vstopne ovire, dostop do dobaviteljev ali trga in obstoječo ali potencialno konkurenco.
(4) Zlorabo prevladujočega položaja pomenijo zlasti:
– posredno ali neposredno določanje nepoštenih prodajnih ali nakupnih cen ali drugih nepoštenih poslovnih pogojev;
– omejevanje proizvodnje, trgov ali tehničnega napredka v škodo potrošnikov;
– uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi sopogodbeniki, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj;
– zahteva, da se za sklepanje pogodb sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom teh pogodb.
(5) Šteje se, da ima podjetje prevladujoč položaj, če je njegov tržni delež na trgu Republike Slovenije višji od 40 odstotkov.
(6) Šteje se, da ima dvoje ali več podjetij prevladujoč položaj, če je njihov tržni delež na trgu Republike Slovenije višji od 60 odstotkov.
III. DEL
KONCENTRACIJE PODJETIJ
10. člen
(pojem koncentracije)
(1) Za koncentracijo gre pri trajnejših spremembah kontrole nad podjetjem, in sicer:
– pri združitvi dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij ali
– kadar ena ali več fizičnih oseb, ki že obvladuje najmanj eno podjetje, ali kadar eno ali več podjetij z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja, s pogodbo ali kako drugače pridobi neposredno ali posredno kontrolo nad celoto ali deli enega ali več podjetij ali
– kadar dve ali več neodvisnih podjetij ustanovi skupno podjetje, ki opravlja vse funkcije samostojnega podjetja z daljšim trajanjem.
(2) Kontrolo nad podjetjem ali njegovim delom v smislu prejšnjega odstavka pomenijo pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki ločeno ali skupaj in ob upoštevanju okoliščin ali predpisov omogočajo izvajanje odločilnega vpliva nad tem podjetjem ali delom podjetja, in sicer zlasti:
– lastništvo ali pravice do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja;
– pravice ali pogodbe, ki zagotavljajo odločilen vpliv na sestavo, glasovanje ali sklepe organov podjetja.
(3) Kontrolo pridobijo osebe ali podjetja, ki:
– so nosilci pravic ali so upravičeni do njih na podlagi pogodb ali
– imajo dejansko možnost uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz pogodb, čeprav niso nosilci pravic ali upravičenci do njih na podlagi pogodb.
(4) Šteje se, da ne gre za koncentracijo, kadar banke, zavarovalnice, hranilnice ali druge finančne družbe, katerih običajne dejavnosti vključujejo trgovanje z vrednostnimi papirji za svoj račun ali za račun drugih, začasno pridobijo poslovne deleže v podjetju zaradi njihove nadaljnje prodaje, pod pogojem, da ne uveljavljajo glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh poslovnih deležev, zato da bi vplivale na konkurenčno ravnanje tega podjetja, ali da uveljavljajo navedene glasovalne pravice samo zato, da bi pripravile prodajo teh poslovnih deležev in se taka prodaja opravi v enem letu od pridobitve poslovnih deležev. Rok enega leta lahko urad na zahtevo podjetja s sklepom podaljša, kadar podjetje izkaže, da prodaje ni bilo mogoče ustrezno izpeljati v predpisanem roku. Zoper sklep ni sodnega varstva.
11. člen
(presoja koncentracije)
(1) Prepovedane so koncentracije, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja.
(2) Urad presoja koncentracije zlasti glede na tržni položaj v koncentraciji udeleženih podjetij, njihovo možnost za financiranje, strukturo trga, izbiro, ki jo imajo na voljo dobavitelji in uporabniki, ter njihov dostop do virov ponudbe oziroma do samega trga, obstoj morebitnih pravnih ali dejanskih vstopnih ovir, gibanje ponudbe in povpraševanja na upoštevnih trgih, koristi vmesnih in končnih uporabnikov ter glede na tehnični in gospodarski razvoj pod pogojem, da je v korist potrošnikom in ne ovira konkurence.
(3) Če ima ustanovitev skupnega podjetja v smislu tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena za cilj ali učinek usklajevanje konkurenčnega ravnanja podjetij, ki ostanejo medsebojno neodvisna, se to usklajevanje presoja po merilih iz 6. člena tega zakona. Če urad ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, izda odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence in jo prepove.
IV. DEL
URAD
12. člen
(naloge in pristojnosti urada)
(1) Urad je organ, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona ter 81. in 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti. Urad spremlja in analizira razmere na trgu, če so pomembne za razvijanje učinkovite konkurence, vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z zakonom ter daje Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) in vladi mnenja o splošnih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
(2) Urad odloča kot prekrškovni organ o prekrških zaradi kršitve določb tega zakona in določb 81. in 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, če ta zakon ne določa drugače.
(3) Urad lahko vloži pred pristojnim sodiščem tožbo za ugotovitev ničnosti v primerih iz prvega odstavka 6. člena in tretjega odstavka 44. člena tega zakona.
13. člen
(organizacija urada)
(1) Urad je pri izvajanju svojih nalog in pristojnosti neodvisen in samostojen.
(2) Urad vodi in za njegovo dejavnost odgovarja njegov direktor ali direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor).
(3) Za odločanje v upravnem postopku in postopku o prekršku se vsakokrat oblikuje senat za odločanje.
(4) Senat za odločanje sestavljajo direktor urada kot predsednik in dve osebi, zaposleni na uradu, ki ju določi direktor urada.
(5) Senat za odločanje se posvetuje in glasuje na seji, ki ni javna. Odločitve sprejema z večino.
(6) Senat za odločanje izdaja akte, s katerimi se postopek pred uradom konča.
(7) Druge akte, za katere je pristojen urad po tem zakonu, izdaja direktor urada.
14. člen
(sodelovanje z uradom)
Za izvajanje nalog po tem zakonu morajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, uradu na njegovo zahtevo brezplačno posredovati zahtevane podatke in dokumente, vključno s poslovnimi skrivnostmi in drugimi zaupnimi podatki, ne glede na določbe o varstvu teh podatkov (v nadaljnjem besedilu: podatki).
V. DEL
POSTOPEK ODLOČANJA URADA
1. poglavje
Splošne določbe o postopku pred uradom
15. člen
(uporaba določb o postopku)
(1) Urad odloča o zadevah, za katere je pristojen po tem zakonu, po postopku, določenem s tem zakonom.
(2) Če ni v tem zakonu določeno drugače, se za postopek odločanja urada uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) Zoper akte urada ni pritožbe.
16. člen
(stranke v postopku)
(1) V postopku pred uradom imata položaj stranke v postopku podjetje, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelj koncentracije.
(2) Vlagatelj ali vlagateljica pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.
(3) Oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, mora podati zahtevo za udeležbo v postopku v 30 dneh od dneva objave sklepa o uvedbi postopka na spletni strani urada.
(4) Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati navedbe in dokaze, ki izkazujejo pravni interes za udeležbo v postopku.
(5) O zahtevi za udeležbo v postopku odloči urad s sklepom. Če oseba ne izkaže pravnega interesa, urad izda sklep, s katerim se ji lastnost stranskega udeleženca ne prizna.
17. člen
(varovanje tajnosti vira)
(1) Urad mora na zahtevo osebe, ki je vir prijave ali vir drugih informacij, ki jih urad uporablja pri izvajanju svojih pristojnosti, varovati tajnost njene identitete, če ta izkaže za verjetno, da bi ji razkritje povzročilo občutno škodo.
(2) Oseba, ki zahteva varstvo svoje identitete, mora uradu ob predložitvi dokumentov predložiti tudi različico dokumentov, ki ne vsebuje podatkov, ki bi pomenili razkritje vira.
18. člen
(pravica strank do pregleda dokumentov zadeve)
(1) Stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve ter jih na svoje stroške prepisati in preslikati. Pregledovanje, prepisovanje in preslikavanje dokumentov nadzoruje uradna oseba ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Pregled in prepis dokumentov se lahko zahteva tudi ustno.
(2) Če se v postopku uporabljajo podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki, se ti podatki štejejo za dokument v tej zadevi.
(3) V postopku omejevalnih ravnanj imajo stranke pravico do pregleda dokumentov zadeve po izdaji sklepa o uvedbi postopka, razen če direktor urada presodi, da je to v nasprotju z interesi postopka. Direktor urada v tem primeru izda sklep, s katerim odloži pravico do pregleda dokumentov, vendar ne dlje kot do vročitve povzetka relevantnih dejstev. Zoper sklep ni sodnega varstva.
(4) Pravico do pregleda dokumentov zadeve ima tudi izvedenec ali izvedenka v obsegu, ki je potreben, da poda svoj izvid in mnenje.
(5) Stranke ne morejo pregledovati in ne preslikavati:
– internih dokumentov urada v zadevi, vključno s korespondenco med uradom in Evropsko komisijo ali organi, pristojnimi za varstvo konkurence drugih držav članic Evropske unije;
– podatkov, ki so poslovna skrivnost podjetij,
– podatkov, ki se nanašajo na tajnost vira,
– zapisnika o posvetovanju in glasovanju in
– osnutkov odločb.
(6) Dokazno breme o obstoju poslovne skrivnosti iz druge alineje prejšnjega odstavka nosi podjetje, ki to zatrjuje. Na zahtevo urada mu mora podjetje predložiti različico dokumenta, ki ne vsebuje podatkov iz druge alineje prejšnjega odstavka.
(7) Urad lahko podjetju, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelju, razkrije podatke, ki so poslovna skrivnost, če presodi, da njihovo razkritje zaradi zagotovitve pravice do obrambe objektivno prevlada nad interesom varovanja teh podatkov kot poslovne skrivnosti. Pri tem lahko urad odloži pregled podatkov, ki so poslovna skrivnost, vendar ne dlje kot do vročitve povzetka relevantnih dejstev.
19. člen
(zagotavljanje načela kontradiktornosti)
Zaradi zagotovitve pravice do obrambe se odločba urada ne sme opirati na dejstva in dokaze, glede katerih podjetju, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelju, ni bila dana možnost, da se o njih izjavi.
20. člen
(vročanje)
(1) Če osebi, ki je vpisana ali se vpisuje v sodni register, ni mogoča vročitev na naslovu, navedenem v registru, se vročitev opravi z javnim naznanilom na oglasni deski urada in na enotnem državnem portalu e-uprava, na njegovem naslovu pa se pusti obvestilo o načinu vročitve.
(2) Vročitev velja za opravljeno po poteku petnajst dni od dneva, ko je bilo naznanilo objavljeno na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava.
(3) Na posledice iz prejšnjega odstavka mora biti naslovnik opozorjen v obvestilu o vročitvi.
21. člen
(ustna obravnava)
V postopku urad odloči brez ustne obravnave, razen če uradna oseba, ki vodi postopek, presodi, da je treba zaradi razjasnitve ali ugotovitve odločilnih dejstev opraviti ustno obravnavo.
22. člen
(odločbe in sklepi)
(1) Odločba mora biti obrazložena. V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, ki se lahko izpodbijajo v postopku sodnega varstva zoper odločbo v skladu s tretjim odstavkom 55. člena tega zakona.
(2) Sklep, izdan po tem zakonu, mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu samo, če zoper sklep ni izključen postopek sodnega varstva.
(3) Če so v odločbi ali sklepu, s katerim se postopek konča, navedeni podatki o stranki, ki so poslovna skrivnost, se drugim strankam vroči odločba ali sklep, v kateri se ti podatki iz obrazložitve izbrišejo.
(4) Izrek odločbe ali sklepa, s katerim se postopek konča, se objavi na spletni strani urada.
2. poglavje
Postopek pri omejevalnih ravnanjih
1. podpoglavje
Splošne določbe
23. člen
(uvedba postopka po uradni dolžnosti)
Urad lahko izda sklep o uvedbi postopka po uradni dolžnosti, kadar izve za okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti.
24. člen
(sklep o uvedbi postopka)
(1) Sklep o uvedbi postopka vsebuje:
– opis dejanja, ki je razlog za uvedbo postopka,
– navedbo določb zakona, za katere je izkazana verjetnost kršitve, in
– obrazložitev razlogov za uvedbo postopka.
(2) Zoper sklep ni sodnega varstva.
(3) Izvleček sklepa o uvedbi postopka se objavi na spletni strani urada.
(4) Izvleček sklepa vsebuje:
– navedbo strank, na katere se sklep nanaša;
– kratko navedbo razlogov za uvedbo postopka in določb tega zakona, ki so podlaga za uvedbo postopka, in
– poziv osebam, da uradu pošljejo podatke, ki bi bili lahko pomembni za odločitev.
(5) Če se do izdaje povzetka relevantnih dejstev pokaže, da je treba postopek razširiti tudi na kakšno drugo kršitev ali zoper kakšno drugo podjetje, izda urad sklep, s katerim razširi sklep o uvedbi postopka. Glede sklepa o razširitvi sklepa o uvedbi postopka se smiselno uporabljajo prejšnji odstavki.
25. člen
(enotni postopek)
(1) V primeru postopka zaradi kršitve določb 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti vodi urad tudi postopek zaradi kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona (enotni postopek).
(2) Če se med postopkom izkaže, da ni podlage za vodenje postopka po 81. ali 82. členu Pogodbe o Evropski skupnosti, ker ni izkazan vpliv na trgovanje med državami članicami Evropske unije, urad izda sklep, s katerim postopek v tem delu ustavi. Zoper sklep o ustavitvi postopka ni sodnega varstva.
2. podpoglavje
Raziskave sektorja ali določenih vrst sporazumov
26. člen
(raziskave sektorja ali določenih vrst sporazumov)
(1) Kadar togost cen ali druge okoliščine kažejo na verjetnost omejevanja ali izkrivljanja konkurence na ozemlju Republike Slovenije, lahko urad opravi raziskavo posameznega sektorja ali določenih vrst sporazumov v več sektorjih (v nadaljnjem besedilu: raziskava).
(2) Za pridobivanje podatkov zaradi opravljanja raziskav se smiselno uporabljajo 27. do 34. člen tega zakona.
(3) Urad lahko objavi poročilo o izsledkih raziskave brez podatkov, ki so poslovna skrivnost, in drugih zaupnih podatkov ter povabi zainteresirane tretje osebe, naj podajo svoje pripombe.
(4) Urad lahko uporabi podatke, ki jih je pridobil pri opravljanju raziskav, v postopkih po določbah tega zakona.
3. podpoglavje
Preiskovalni postopek
27. člen
(zahteva za posredovanje podatkov)
(1) Pri nadzoru nad izvajanjem določb tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti lahko urad, tudi preden izda sklep o uvedbi postopka, naslovi na vsako podjetje, družbenike in družbenice, člane organov vodenja ali nadzora ter na osebe, zaposlene pri podjetju, zahtevo za posredovanje podatkov.
(2) Urad lahko zahteva podatke od podjetja tudi s posebnim sklepom, ki vključuje: pravno podlago, namen zahteve, opredelitev zahtevanih podatkov, določitev primernega roka za njihovo posredovanje in opozorilo o zagroženi denarni kazni zaradi posredovanja nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov ali zaradi neposredovanja podatkov v določenem roku. Zoper sklep ni sodnega varstva.
(3) Podjetje mora posredovati vse dokumente, ni pa dolžno priznati kršitve določb tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti.
(4) Če podjetje, na katero je urad naslovil zahtevo za posredovanje podatkov s sklepom, posreduje uradu nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali če jih ne posreduje v določenem roku, lahko urad izda sklep, s katerim mu naloži denarno kazen do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(5) Hkrati z izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka izda urad sklep, s katerim podjetju določi nov rok za posredovanje podatkov. Zoper podjetje, ki še naprej zavrača sodelovanje, urad ravna še naprej tako, kot je določeno v prejšnjem odstavku, vse dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže enega odstotka letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu.
(6) Sklepi po četrtem in petem odstavku tega člena so izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
(7) Rok za izdajo odločbe ne teče v obdobju, ko je stranka v zamudi z odgovorom na zahtevo za posredovanje podatkov.
28. člen
(sklep o preiskavi)
(1) Sklep o preiskavi v podjetju, proti kateremu se vodi postopek, izda urad. Sklep vsebuje:
– predmet in namen preiskave;
– datum začetka preiskave;
– pooblaščeno osebo, ki bo vodila preiskavo;
– obseg pooblastil iz 29. člena tega zakona in
– opozorilo o zagroženi denarni kazni zaradi zavračanja sodelovanja ali oviranja preiskave.
(2) Sklep o preiskavi se vroči osebno podjetju, zoper katero naj se izvede preiskava na začetku opravljanja preiskave.
(3) Pooblaščena oseba lahko vroči sklep o uvedbi postopka hkrati z vročitvijo sklepa o preiskavi, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena preiskave.
(4) Zoper sklep o preiskavi ni sodnega varstva.
29. člen
(preiskava)
(1) Preiskavo opravljajo osebe, zaposlene na uradu, pri čemer lahko posamezna strokovna dela, kadar to ni v nasprotju z javnim interesom ali interesom strank, opravljajo specializirane organizacije, zavodi ali posamezniki in posameznice (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba).
(2) Pooblaščene osebe lahko:
– vstopijo in pregledajo prostore, zemljišča in prevozna sredstva (v nadaljnjem besedilu: prostori) na sedežu podjetij in na drugem kraju, na katerem podjetje samo ali drugo podjetje po njegovem pooblastilu opravlja dejavnost in posle, iz katerih izhaja verjetnost kršitve določb tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti;
– pregledujejo poslovne knjige in drugo dokumentacijo ne glede na nosilec, na katerem je zapisana oziroma shranjena;
– odvzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge dokumentacije v kakršni koli obliki z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali urada. Če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče narediti kopij z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali urada, lahko odnesejo poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas, potreben, da se naredijo kopije. O tem naredijo uradni zaznamek;
– zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas trajanja preiskave in v obsegu, potrebnem za njeno izvedbo;
– zasežejo predmete ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za največ 20 delovnih dni;
– zahtevajo od katerega koli predstavnika ali predstavnice (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) ali osebe zaposlene v podjetju ustno ali pisno pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet ali namen preiskave, ter o tem sestavijo zapisnik. Če pooblaščena oseba zahteva pisno pojasnilo, določi rok, v katerem mora biti posredovano;
– opravijo druga dejanja, ki so v skladu z namenom preiskave.
(3) Če se zasežejo predmeti iz pete alineje prejšnjega odstavka, mora urad v poročilu o preiskavi navesti, kje so bili predmeti najdeni, jih opisati in izdati potrdilo o njihovem zasegu.
(4) Podjetje mora pooblaščenim osebam omogočiti dostop do prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije. Pooblaščene osebe lahko opravljajo preiskavo tudi proti njegovi volji.
(5) Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Pooblaščene osebe morajo opravljati preiskavo tako, da čim manj ovirajo poslovanje podjetja.
(6) Kadar se v kazenskem ali drugem sodnem postopku ob izvedbi hišne preiskave ali kako drugače pridobijo poslovne knjige ali druga dokumentacija, ki bi bila lahko pomembna za odločitev urada po tem zakonu, lahko urad od sodišča zahteva izročitev kopij dokumentacije, razen če bi bilo to v nasprotju z interesi kazenskega postopka.
(7) Pooblaščene osebe morajo varovati poslovno skrivnost in druge zaupne podatke, s katerimi se seznanijo pri opravljanju preiskave.
30. člen
(opravljanje preiskave)
(1) Osebe, zaposlene na uradu, izkazujejo pooblastilo za opravljanje preiskave s službeno izkaznico, specializirane organizacije, zavodi ali posamezniki pa s pisnim pooblastilom direktorja urada, ki vsebuje obseg pooblastil.
(2) Službeno izkaznico izda minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za gospodarstvo.
(3) Obliko službene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.
31. člen
(oviranje preiskave)
(1) Če podjetje ne dovoli vstopa v prostore ali ga ovira ali ne dovoli dostopa do poslovnih knjig ali druge dokumentacije ali ga ovira ali kako drugače ovira preiskavo ali če se to utemeljeno pričakuje, lahko pooblaščena oseba vstopi v prostore ali dostopi do poslovnih knjig ali druge dokumentacije proti volji podjetja ob pomoči policije. Stroške vstopa ali dostopa in morebitno škodo krije podjetje.
(2) Če podjetje ovira pooblaščene osebe pri izvajanju pooblastil iz drugega odstavka 29. člena tega zakona, lahko urad izda sklep, s katerim mu naloži denarno kazen v višini do enega odstotka njegovega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(3) Sklep iz prejšnjega odstavka je izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
32. člen
(privilegirana komunikacija)
(1) Iz preiskave so izključena pisma, obvestila ali drugi načini komunikacije med podjetjem, zoper katero se izvaja preiskava, in njegovim odvetnikom v obsegu, v katerem se nanašajo na ta postopek (v nadaljnjem besedilu: privilegirana komunikacija).
(2) Če podjetje ali njegov odvetnik zavrne dostop do podatkov s sklicevanjem, da gre za privilegirano komunikacijo, pooblaščena oseba preveri, ali je sklicevanje očitno neutemeljeno. Če pooblaščena oseba presodi, da ne gre za privilegirano komunikacijo, vloži dokument (ali njegovo kopijo) v zapečateno kuverto, na katero se podpišeta pooblaščena oseba in podjetje ali njegov odvetnik.
(3) O utemeljenosti oziroma neutemeljenosti sklicevanja na obstoj privilegirane komunikacije odloči Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani v 15 dneh od dneva, ko je urad vložil zahtevo. Urad zahtevi priloži zapečateno kuverto.
(4) Če Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani odloči, da ne gre za privilegirano komunikacijo, pošlje dokumente uradu, če pa odloči, da gre za privilegirano komunikacijo, jih pošlje podjetju ali njegovemu odvetniku. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva.
33. člen
(preiskava pri tretjih)
(1) Če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da se poslovne knjige in druga dokumentacija, ki je povezana s predmetom preiskave, nahaja v prostorih podjetja, proti kateremu se ne vodi postopek, ali v stanovanjskih prostorih članov organov vodenja podjetja ali nadzora, zaposlenih ali drugih sodelavcev podjetja, proti kateremu se vodi postopek, pridobi urad odredbo za preiskavo teh prostorov od sodnika ali sodnice (v nadaljevanju: sodnik) pristojnega sodišča v Ljubljani.
(2) Za opravljanje preiskave se smiselno uporabljajo 28. do 32. in 34. člen tega zakona.
(3) Pri preiskavi stanovanjskih prostorov morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot priči.
34. člen
(poročilo o preiskavi)
(1) Urad po opravljeni preiskavi sestavi poročilo o preiskavi.
(2) Poročilo o preiskavi vsebuje:
– kraj in datum priprave poročila;
– ime in naziv pooblaščene osebe, ki je pripravila poročilo;
– kratek opis poteka preiskave;
– seznam izjav, ki so jih podali predstavniki ali zaposleni v podjetju, zoper katero je bila izvedena preiskava, in
– seznam dokumentov in drugih predmetov, ki jih je urad pridobil med preiskavo.
(3) Poročilo o preiskavi se vroči podjetju, zoper katero je bila izvedena preiskava.
(4) Podjetje, zoper katero je bila izvedena preiskava, lahko poda pripombe k poročilu o preiskavi v 15 dneh od njegove vročitve.
35. člen
(sodelovanje urada pri preiskavah drugih)
(1) Pooblaščene osebe:
– izvajajo preiskave na podlagi zaprosila Evropske komisije ali organa, pristojnega za varstvo konkurence druge države članice Evropske unije, v skladu s tem zakonom, pri čemer se ne izda sklepa o uvedbi postopka;
– dejavno pomagajo uradnim osebam in drugim osebam, ki jih je Evropska komisija pooblastila za izvajanje preiskav v skladu z 20. členom Uredbe 1/2003/ES, pri čemer je obseg pooblastil pooblaščenih oseb določen v drugem odstavku 20. člena Uredbe 1/2003/ES.
(2) Urad lahko omogoči uradnim osebam organa, pristojnega za varstvo konkurence druge države članice Evropske unije, ali Evropske komisije in drugim osebam, ki jih je ta organ pooblastil, da sodelujejo s pooblaščenimi osebami urada pri izvajanju preiskav v skladu z 22. členom Uredbe 1/2003/ES.
(3) Pri izvajanju preiskav v skladu s tem členom mora policija zagotoviti pomoč osebam iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu s prvim odstavkom 31. člena tega zakona.
36. člen
(povzetek relevantnih dejstev)
(1) Povzetek relevantnih dejstev vključuje ugotovitve o dejstvih in dokazih, pomembnih za odločitev.
(2) Kadar namerava urad izdati odločbo o ugotovitvi obstoja kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, mora stranke seznaniti s povzetkom relevantnih dejstev.
(3) Če so v povzetku relevantnih dejstev podatki o stranki, ki so poslovna skrivnost, se drugim strankam vroči povzetek relevantnih dejstev, v katerem se ti podatki izbrišejo.
(4) Urad določi primeren rok, v katerem se lahko stranke izjavijo o povzetku relevantnih dejstev. Urad ni dolžan upoštevati izjav o povzetku relevantnih dejstev, prejetih po poteku tega roka.
(5) Rok iz prejšnjega odstavka ne sme biti daljši od 45 dni.
3. podpoglavje
Odločbe in sklepi urada
37. člen
(prenehanje kršitve)
(1) Urad lahko izda odločbo o ugotovitvi obstoja kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti in od podjetja zahteva, da s kršitvijo preneha.
(2) Z isto odločbo lahko podjetju naloži ukrepe, ki so primerni, da se odpravi kršitev in njene posledice, zlasti odprodaja dejavnosti ali dela dejavnosti podjetja, delitev podjetja ali odsvojitev deležev v podjetjih, prenos pravic industrijske lastnine in drugih pravic, sklenitev licenčnih in drugih pogodb, ki se lahko sklepajo pri poslovanju med podjetji, zagotavljanje dostopa do infrastrukture.
(3) Kadar je izpolnitev ukrepov vezana na soglasje ali drugo dejanje urada, urad o tem odloči s sklepom. Zoper sklep ni sodnega varstva.
(4) Urad mora izdati odločbo iz prvega odstavka tega člena v dveh letih od izdaje sklepa o uvedbi postopka.
38. člen
(začasni ukrepi)
(1) Če obstaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, lahko urad v nujnih primerih, ko obstaja nevarnost težko popravljive škode za učinkovitost konkurence na trgu, izda sklep o začasnih ukrepih.
(2) V sklepu, s katerim se sprejmejo začasni ukrepi, urad določi, koliko časa naj trajajo. Urad lahko začasne ukrepe podaljša.
(3) Zoper sklep o začasnih ukrepih lahko stranka v treh dneh od dneva njegove vročitve vloži tožbo, o kateri odloči sodišče brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh po prejemu tožbe.
39. člen
(zaveze)
(1) Po izdaji sklepa o uvedbi postopka lahko podjetje, proti kateremu se vodi postopek, predlaga zaveze, s katerimi se odpravi stanje, iz katerega izhaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti. Podjetje, proti kateremu se vodi postopek, lahko predlaga zaveze najpozneje do poteka roka za odgovor na povzetek relevantnih dejstev.
(2) Če predlagane zaveze ne zadoščajo za odpravo stanja, iz katerega izhaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, urad o tem pisno obvesti podjetje, ki je zaveze predlagalo.
(3) Urad lahko predlagane zaveze sprejme z odločbo. Pri tem jih lahko časovno omeji.
(4) Kadar je izpolnitev zavez vezana na soglasje ali drugo dejanje urada, urad o tem odloči s sklepom. Zoper sklep ni sodnega varstva.
(5) Urad lahko na predlog ali po uradni dolžnosti razveljavi odločbo iz tretjega odstavka tega člena in nadaljuje postopek, kadar:
– se bistveno spremenijo dejanske okoliščine, na katerih je temeljila odločba;
– podjetja ne izpolnjujejo zavez ali
– odločba temelji na nepopolnih, nepravilnih ali zavajajočih podatkih, ki so jih posredovale stranke.
(6) Urad mora odločbo iz tretjega odstavka tega člena izdati v dveh letih od izdaje sklepa o uvedbi postopka.
40. člen
(ustavitev postopka)
(1) Če urad v postopku ne ugotovi kršitve določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti ali če posebne okoliščine kažejo, da postopek ne bi bil smotrn, ga s sklepom ustavi.
(2) Ko Evropska komisija začne postopek zaradi kršitve določb 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti ali če je že izdala odločbo v isti zadevi, ki je predmet postopka pred uradom, urad s sklepom ustavi postopek. Zoper sklep o ustavitvi postopka ni sodnega varstva.
(3) Če je organ, pristojen za varstvo konkurence druge države članice Evropske unije, začel postopek zaradi kršitve določb 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti ali je že izdal odločbo v isti zadevi, ki je predmet postopka pred uradom, lahko urad s sklepom ustavi postopek. Zoper sklep o ustavitvi postopka ni sodnega varstva.
41. člen
(poročilo)
Urad lahko z zahtevo za posredovanje podatkov zahteva od podjetja, naslovnika odločbe urada, poročilo o izpolnjevanju zavez, obveznosti in ukrepov, ki so mu bili naloženi z odločbo.
3. poglavje
Postopek pri koncentracijah
42. člen
(obveznost priglasitve)
(1) Koncentracijo je treba uradu priglasiti, če:
– je skupni letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu na trgu Republike Slovenije presegel 35 milijonov eurov in
– je letni pomet prevzetega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu na trgu Republike Slovenije presegel 1 milijon eurov ali je letni promet v primeru iz tretje alineje prvega odstavka desetega člena tega zakona vsaj dveh v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu na trgu Republike Slovenije presegel 1 milijon eurov.
(2) Ne glede na dosežen prag iz prejšnjega odstavka koncentracije ni treba priglasiti, če jo v skladu z Uredbo 139/2004/ES presoja Evropska komisija.
(3) Čeprav koncentracija ne dosega pragov iz prvega odstavka tega člena, lahko urad najpozneje v 15 dneh od dneva, ko v koncentraciji udeležena podjetja obvestijo urad o njeni izvedbi, slednja pozove, da jo priglasijo, če imajo skupaj z drugimi podjetji v skupini več kot 60-odstotni tržni delež na trgu Republike Slovenije.
43. člen
(priglasitev koncentracije)
(1) Koncentracijo je treba uradu priglasiti pred začetkom njenega izvrševanja, vendar najpozneje v 30 dneh od sklenitve pogodbe, objave javne ponudbe ali pridobitve kontrole. Rok začne teči s prvim od teh dogodkov.
(2) Kadar se na podlagi zaprosila v skladu s 4. členom Uredbe 139/2004/ES Evropska komisija odloči, da koncentracije ne bo presojala, jo je treba uradu priglasiti najpozneje v 30 dneh od dneva seznanitve podjetja, ki mora priglasiti koncentracijo v skladu s petim odstavkom tega člena, z odločitvijo Evropske komisije.
(3) Kadar Evropska komisija v skladu z 9. členom Uredbe 139/2004/ES z odločbo seznani podjetja, da bo koncentracijo presojal urad, jo je treba uradu priglasiti najpozneje v 30 dneh od dneva vročitve te odločbe podjetju, ki mora priglasiti koncentracijo v skladu s petim odstavkom tega člena.
(4) V primerih iz tretjega odstavka prejšnjega člena je treba koncentracijo uradu priglasiti najpozneje v 30 dneh od dneva vročitve poziva podjetju, ki mora priglasiti koncentracijo v skladu s petim odstavkom tega člena.
(5) Koncentracijo, ki nastane z združitvijo ali pridobitvijo skupne kontrole, morajo skupno priglasiti podjetja, ki se združujejo, ali podjetja, ki skupaj pridobijo kontrolo. V vseh drugih primerih mora koncentracijo priglasiti oseba ali podjetje, ki pridobi kontrolo nad celoto ali deli enega ali več podjetij.
(6) Podjetja priglasijo koncentracijo na posebnem obrazcu, katerega vsebino predpiše vlada z uredbo.
44. člen
(zadržanje izvrševanja koncentracije)
(1) Podjetja ne smejo uresničevati pravic in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije, za katero obstaja obveznost priglasitve, do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
(2) Kadar urad v skladu s tretjim odstavkom 42. člena tega zakona pozove podjetja, da morajo koncentracijo priglasiti uradu, morajo podjetja od dneva vročitve poziva prenehati z izvrševanjem koncentracije.
(3) Dejanja, storjena v nasprotju s prejšnjima odstavkoma, so nična.
(4) Izjemoma lahko urad na predlog podjetja izda sklep, s katerim dovoli izvrševanje koncentracije v določenem obsegu ali pod določenimi pogoji pred izdajo odločbe, če podjetje v predlogu izkaže, da je takšno izvrševanje nujno potrebno za ohranjanje vrednosti naložbe ali za opravljanje storitev splošnega interesa. Urad pri tem upošteva zlasti učinke zadržanja izvrševanja koncentracije na eno ali več v koncentraciji udeleženih podjetij ali na tretje osebe in nevarnost, ki jo koncentracija pomeni za učinkovitost konkurence.
(5) Urad izda sklep, s katerim dovoli ali zavrne izvrševanje koncentracije, v 15 delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka.
(6) Prepoved izvrševanja koncentracije iz prvega odstavka tega člena ne vpliva:
– na izvedbo javne ponudbe po zakonu, ki ureja prevzeme, pod pogojem, da pridobitelj ne uresničuje glasovalnih pravic oziroma jih uresničuje v skladu s sklepom iz četrtega odstavka tega člena;
– na veljavnost transakcij z vrednostnimi papirji, vključno s tistimi, ki so zamenljivi za druge vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, razen če kupec in prodajalec vesta ali bi morala vedeti, da je bila transakcija izvedena v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
45. člen
(začetek postopka)
(1) Postopek presoje koncentracije se začne na podlagi priglasitve.
(2) Urad začne postopek presoje koncentracije po uradni dolžnosti z izdajo sklepa o uvedbi postopka, kadar je izkazana verjetnost, da je prišlo do koncentracije, ki je podrejena določbam tega zakona, in je podjetja niso priglasila.
(3) Urad po uradni dolžnosti začne postopek za odpravo učinkov koncentracije.
(4) Za sklep iz drugega in tretjega odstavka tega člena se smiselno uporablja 24. člen tega zakona.
(5) Urad lahko v okviru postopka presoje koncentracije iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti z odločbo prepove podjetjem, pristojnim organom in nosilcem javnih pooblastil uresničevati glasovalne, upravljalske, premoženjske in druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Urad lahko v okviru postopka presoje koncentracije iz drugega odstavka tega člena po uradni dolžnosti z odločbo ugotovi, da je koncentracija podrejena določbam tega zakona, in prepove podjetjem, pristojnim organom in nosilcem javnih pooblastil uresničevati glasovalne, upravljalske, premoženjske in druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
46. člen
(preizkus priglasitve)
(1) Urad prejeto priglasitev nemudoma pregleda. Če priglasitev ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin posebnega obrazca iz šestega odstavka 43. člena tega zakona, urad pozove priglasitelja, naj pomanjkljivosti odpravi, in mu določi rok, v katerem jih mora odpraviti. Če priglasitelj pomanjkljivosti ne odpravi v roku, se šteje, da koncentracija ni bila priglašena.
(2) Če urad ugotovi, da priglašena koncentracija ni podrejena določbam tega zakona, izda o tem odločbo.
(3) Če urad ugotovi, da je koncentracija podrejena določbam tega zakona, vendar ni izkazan resen sum o njeni skladnosti s pravili konkurence, z odločbo odloči, da ji ne bo nasprotoval, in izjavi, da je skladna s pravili konkurence.
(4) Če urad ugotovi, da je koncentracija podrejena določbam tega zakona in je izkazan resen sum o njeni skladnosti s pravili konkurence, s sklepom začne postopek.
(5) Za sklep iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja 24. člen tega zakona.
(6) Urad mora izdati odločbo iz drugega in tretjega odstavka tega člena ali sklep iz četrtega odstavka tega člena v 25 delovnih dneh od prejema popolne priglasitve.
(7) Za odločbo iz tretjega odstavka tega člena se šteje, da vključuje omejitve, ki so neposredno povezane in potrebne za izvedbo ali izvrševanje koncentracije.
47. člen
(zahteva za posredovanje podatkov)
(1) Za zahtevo za posredovanje podatkov se smiselno uporablja 27. člen tega zakona.
(2) Rok za izdajo sklepa o uvedbi postopka ne teče v obdobju, ko je stranka v zamudi z odgovorom na zahtevo za posredovanje podatkov.
48. člen
(preiskave)
(1) Za opravljanje preiskav se smiselno uporabljajo 28. do 34. člen tega zakona.
(2) Pooblaščene osebe dejavno pomagajo uradnim osebam in drugim osebam, ki jih je Evropska komisija pooblastila za izvajanje preiskav v skladu s 13. členom Uredbe 139/2004/ES, pri čemer je obseg pooblastil pooblaščenih oseb določen v drugem odstavku 13. člena Uredbe 139/2004/ES.
(3) Preiskave na podlagi sklepa o preiskavi se lahko opravijo pri v koncentraciji udeleženih podjetjih ali podjetjih, pri katerih obstaja verjetnost, da so v koncentraciji udeležena podjetja.
49. člen
(povzetek relevantnih dejstev)
(1) Kadar namerava urad izdati odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence, mora priglasitelja seznaniti s povzetkom relevantnih dejstev.
(2) Za povzetek relevantnih dejstev se smiselno uporablja 36. člen tega zakona.
50. člen
(odločbe)
(1) Urad mora v 60 delovnih dneh od dneva izdaje sklepa o uvedbi postopka:
– izdati odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence, če ugotovi, da koncentracija ni v nasprotju s tem zakonom;
– izdati odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence in jo prepovedati, če ugotovi, da je koncentracija v nasprotju s tem zakonom.
(2) Za odločbo iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje, da vključuje omejitve, ki so neposredno povezane in potrebne za izvedbo ali izvrševanje koncentracije.
51. člen
(korektivni ukrepi)
(1) Priglasitelj lahko predlaga korektivne ukrepe, s katerimi se odpravi resen sum o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
(2) Urad sprejme tiste korektivne ukrepe, za katere presodi, da lahko glede na naravo, obseg in verjetnost uspešne in pravočasne izvedbe odpravijo resen sum o skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
(3) Če urad sprejme korektivne ukrepe, v izreku odločbe iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona in prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena določi:
– korektivne ukrepe;
– obveznosti, s katerimi zagotovi njihovo izpolnjevanje in nadzor nad njimi, in
– rok za njihovo izpolnitev.
(4) Kadar je izpolnitev korektivnih ukrepov vezana na soglasje ali drugo dejanje urada, urad o tem odloči s sklepom. Zoper sklep ni sodnega varstva.
(5) Rok za izdajo odločbe ali sklepa o uvedbi postopka se podaljša za 15 delovnih dni, če priglasitelj uradu predlaga korektivne ukrepe.
(6) Urad lahko z zahtevo za posredovanje podatkov od priglasitelja zahteva poročilo o izpolnjevanju korektivnih ukrepov, ki so bili naloženi z odločbo.
52. člen
(posebni primeri razveljavitve odločbe)
(1) Urad lahko razveljavi odločbo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence ali odločbo iz drugega odstavka 46. člena tega zakona in z isto odločbo odloči o skladnosti koncentracije s pravili konkurence:
– če temelji na nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkih, ki jih je posredovalo eno od v koncentraciji udeleženih podjetij, ali
– če podjetje ravna v nasprotju z obveznostmi iz druge alineje tretjega odstavka prejšnjega člena.
(2) Odločba po prvi alineji prejšnjega odstavka se lahko izda v treh letih od dneva, ko je bila odločba o skladnosti koncentracije s pravili konkurence ali odločbo iz drugega odstavka 46. člena tega zakona izdana in vročena, odločba po drugi alineji prejšnjega odstavka pa v dveh letih po preteku roka iz tretje alineje tretjega odstavka prejšnjega člena.
53. člen
(ukrepi za odpravo učinkov koncentracije)
(1) Če je prišlo do izvedbe ali izvrševanja koncentracije, ki jo urad prepove, ali če podjetje ni izpolnilo korektivnih ukrepov, določenih v odločbi o skladnosti koncentracije s pravili konkurence, lahko urad v koncentraciji udeleženim podjetjem naloži ukrepe, s katerimi se ponovno vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred izvedbo koncentracije, zlasti delitev podjetja ali odsvojitev vseh pridobljenih deležev.
(2) Kadar stanja, ki je obstajalo pred izvedbo koncentracije, ni mogoče vzpostaviti, lahko urad naloži kateri koli drug primeren ukrep za vzpostavitev stanja, ki je čim bolj podobno stanju pred izvedbo koncentracije.
(3) Kadar je izpolnitev ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena vezana na soglasje ali drugo dejanje urada, urad o tem odloči s sklepom. Zoper sklep ni sodnega varstva.
(4) Urad naloži ukrepe iz prvega in drugega odstavka tega člena z odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence ali s posebno odločbo.
4. poglavje
Sodno varstvo
54. člen
(sodno varstvo)
(1) Sodno varstvo zoper odločbe urada se zagotavlja v postopku, določenem s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: postopek sodnega varstva).
(2) Za postopek sodnega varstva zoper odločbe urada se smiselno uporablja zakon, ki ureja upravni spor, če ni s tem zakonom določeno drugače.
55. člen
(pravica do sodnega varstva zoper odločbe in sklepe)
(1) Zoper odločbe urada je dopustno začeti postopek sodnega varstva.
(2) Zoper sklepe, ki jih izda urad v skladu s tem zakonom, je dopusten postopek sodnega varstva, če ni izrecno izključen.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v postopku sodnega varstva zoper odločbo izpodbija sklep, zoper katerega je izključen postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom, in sicer:
– sklep, s katerim urad zahteva podatke od podjetja (27. člen tega zakona);
– sklep o preiskavi (28. člen tega zakona).
(4) Poseben postopek sodnega varstva je dovoljen zoper sklep, zoper katerega je po določbah, ki urejajo splošni upravni postopek, dovoljena pritožba.
(5) Zadeve v postopku sodnega varstva po tem zakonu so nujne in o njih sodišče odloča prednostno.
56. člen
(pristojnost in sestava sodišča)
V postopku sodnega varstva odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu treh sodnikov.
57. člen
(nova dejstva in dokazi)
Tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
58. člen
(meje preizkusa)
Sodišče preizkusi odločbo urada v mejah tožbenega zahtevka in mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka v skladu s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06).
59. člen
(seja)
Sodišče odloča praviloma brez obravnave.
60. člen
(pregled dokumentov zadeve)
Za pregled dokumentov zadeve pred sodiščem se smiselno uporablja 18. člen tega zakona.
61. člen
(pravna sredstva)
Zoper sodbo ali sklep, izdanem v postopku sodnega varstva, ni pritožbe.
VI. DEL
POSTOPEK PRED SODIŠČI
62. člen
(odškodnina)
(1) Kdor namenoma ali iz malomarnosti krši določbe 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, je odgovoren za škodo, ki nastane zaradi kršitve.
(2) Če je bila škoda povzročena s kršitvijo določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, je sodišče vezano na pravnomočno odločbo o ugotovitvi obstoja kršitve urada in Evropske komisije. Ta obveznost ne posega v pravice in obveznosti na podlagi 234. člena Pogodbe o Evropski skupnosti.
(3) Zastaranje za uveljavljanje odškodninskega zahtevka po prvem odstavku tega člena ne teče v času od začetka postopka pred uradom ali Evropsko komisijo do dneva, ko je ta postopek pravnomočno končan.
(4) Sodišče mora nemudoma obvestiti urad o vsaki tožbi, s katero se zahteva odškodnina zaradi kršitev določb 6. ali 9. člena tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti.
63. člen
(sodelovanje med sodišči, Evropsko komisijo in uradom)
(1) O vsakem postopku pred sodišči, ki je povezan z uporabo 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, mora sodišče nemudoma obvestiti urad.
(2) Kadar poda Evropska komisija v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Uredbe 1/2003/ES pisno stališče do vprašanj uporabe 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropske skupnosti, mora sodišče kopijo pisnega stališča nemudoma poslati uradu in strankam postopka.
(3) Kadar poda urad v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Uredbe 1/2003/ES pisno stališče do vprašanj uporabe 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, mora sodišče kopijo pisnega stališča nemudoma poslati strankam postopka.
(4) Evropska komisija in urad lahko pisno stališče iz drugega in tretjega odstavka tega člena podata kadar koli do izdaje odločbe. Pisno stališče ni zavezujoče.
(5) Če sodišče zaprosi Evropsko komisijo za mnenje v skladu s prvim odstavkom 15. člena Uredbe 1/2003/ES, mora o tem obvestiti stranke ter po prejemu mnenja Evropske komisije poslati kopijo mnenja uradu in strankam postopka. Mnenje ni zavezujoče.
(6) Sodišče mora uradu in Evropski komisiji poslati kopijo vsake odločbe o uporabi 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti hkrati z vročitvijo strankam.
(7) Komunikacija med sodišči in Evropsko komisijo lahko poteka neposredno ali prek urada.
VII. DEL
OMEJEVANJE TRGA Z OBLASTNIMI AKTI IN DEJANJI
64. člen
(prepoved)
(1) Vlada, državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ne smejo omejevati prostega nastopanja podjetij na trgu.
(2) Za omejevanje prostega nastopanja podjetij na trgu po tem zakonu se štejejo splošni in posamični akti in dejanja, s katerimi se v nasprotju z ustavo in zakonom omejujejo svobodna menjava blaga in storitev, svoboden vstop na trg, svobodno nastopanje na trgu ali s katerimi se kako drugače preprečuje konkurenca.
65. člen
(omejevanje prostega nastopanja s predpisi)
(1) Pri omejevanju prostega nastopanja podjetij s predpisi se varstvo interesov podjetij zagotavlja v postopku za presojo skladnosti predpisov z ustavo in zakoni, če takega varstva ni mogoče zagotoviti v upravnem sporu.
(2) Za omejevanje prostega nastopanja podjetij na trgu po tem zakonu se ne štejejo predpisi, s katerimi se v skladu z ustavo zagotavljajo človekove pravice ter gospodarska in socialna razmerja, zlasti pa predpisi, s katerimi se določajo:
– pogoji za promet z blagom in storitvami, ki določajo lastnosti blaga ali način opravljanja storitev zaradi sanitarnih, veterinarskih, fitopatoloških, okoljevarstvenih, delovnovarstvenih, tehničnih in podobnih razlogov;
– ukrepi za nadzorovanje cen v skladu s posebnim zakonom;
– način poslovanja podjetij zaradi varstva potrošnikov v skladu s posebnim zakonom;
– obvezni standardi;
– obveznost z zakonom določenih podjetij, da opravljajo svojo dejavnost za uporabnike.
66. člen
(omejevanje prostega nastopanja s posamičnimi akti in dejanji)
(1) Za omejevanje prostega nastopanja s posamičnimi akti in dejanji v smislu drugega odstavka 64. člena tega zakona se štejejo zlasti akti in dejanja, s katerimi se:
– podjetju onemogoča opravljanje dejavnosti na kakšnem območju ali glede kakšne vrste dejavnosti, čeprav izpolnjuje z zakonom določene pogoje;
– neupravičeno zavlačuje postopek za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti ali kakšnega drugega dovoljenja, pomembnega za nastopanje podjetja na trgu;
– posredno ali neposredno ustvarja diskriminacija med podjetji glede na njihov sedež;
– prepoveduje promet z blagom in storitvami zunaj območja lokalne skupnosti;
– določenemu podjetju neutemeljeno zagotavlja privilegiran položaj pri poslovanju na trgu.
(2) Če zoper akte in dejanja iz prejšnjega odstavka niso mogoča pravna sredstva v upravnem postopku, lahko prizadeto podjetje začne upravni spor.
67. člen
(izjemoma dovoljene omejitve)
Ne glede na 65. in 66. člen tega zakona sme vlada predpisati omejitve na trgu v naslednjih primerih:
– če nastanejo ali utegnejo nastati zaradi naravne nesreče, epidemij, izrednih razmer in podobnih razlogov občutne motnje na trgu in pri preskrbi prebivalstva ali motnje na drugih področjih, če ogrožajo varno in zdravo življenje prebivalcev in prebivalk (v nadaljnjem besedilu: prebivalec);
– če nastanejo ali utegnejo nastati občutne motnje na trgu zaradi pomanjkanja dobrin, nujno potrebnih za proizvodnjo ali predelavo ali za življenje prebivalcev;
– če je treba zadovoljiti potrebe po izdelkih, surovinah in reprodukcijskem materialu, ki so posebno ali strateško pomembni za obrambo Republike Slovenije.
68. člen
(pogoj za uporabo izjemoma dovoljenih omejitev)
Izjemoma dovoljene omejitve iz prejšnjega člena sme vlada predpisati le, če razlogov za omejitve ni mogoče odpraviti z ukrepi v podjetjih, blagovnimi rezervami, z uvozom ali ukrepi tekoče gospodarske politike.
69. člen
(ukrepi izjemoma dovoljenih omejitev)
(1) Kot omejitve v smislu 67. člena tega zakona sme vlada predpisati:
– prepoved prometa z določenim blagom, omejitev prometa s posameznim blagom glede količine ali kakovosti, določitev posebnih pogojev za promet s posameznim blagom ali vrstami blaga;
– obveznost določenih podjetij, da morajo dati v promet določene količine ali vrste blaga in da ga morajo dati na razpolago ali dobaviti določenim uporabnikom ali uporabnikom po določenem vrstnem redu;
– obveznost določenih podjetij, da si morajo ustvariti rezerve in v njih hraniti določene količine in vrste blaga.
(2) Smiselno enake prepovedi ali obveznosti se lahko predpišejo za storitve.
(3) Vlada mora omejitev razveljaviti takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila omejitev predpisana, ali ko je mogoče stanje popraviti z drugačnimi ukrepi.
(4) Če vlada ukrepov ne razveljavi v šestih mesecih, potem ko jih je sprejela, mora o ukrepih obvestiti državni zbor in mu poročati o njihovih učinkih.
70. člen
(omilitev škode zaradi izjemnih omejitev)
(1) Če je bila podjetju z ukrepi iz prejšnjega člena povzročena občutna škoda, mora pristojni državni organ sprejeti ukrepe za njeno omilitev, tako da posledice predpisanih državnih ukrepov za podjetje niso občutno nesorazmerne v primerjavi s posledicami, ki so jih v okoliščinah iz 67. člena tega zakona utrpeli potrošniki, druga podjetja, država ali lokalna skupnost.
(2) Če je z ukrepi iz prejšnjega člena nastala podjetju občutno nesorazmerna škoda in niso bili sprejeti ukrepi v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko podjetje zahteva povrnitev te škode od Republike Slovenije.
71. člen
(mnenja urada)
(1) Da bi se na ozemlju Republike Slovenije zagotovila učinkovitejša konkurenca, urad v zadevah, v katerih določbe zakona ali drugega predpisa povzročajo omejevanje konkurence ali pravilnega delovanja trga in tega ne upravičuje splošni interes, ter v primerih iz 66. člena tega zakona pošlje pristojnim organom mnenje o potrebnih ukrepih, s katerimi bi se odpravilo ali preprečilo omejevanje konkurence.
(2) Urad objavi, o katerih zadevah je dal mnenje, če je to primerno zaradi narave in pomena omejevanja.
72. člen
(posvetovanje)
(1) Urad da mnenje o predlogu zakona ali uredbe, kadar meni, da je to potrebno, ali kadar to zahteva pristojni državni organ.
(2) Predsednik ali predsednica vlade ali pristojni minister lahko zahteva od urada mnenje o predlogu zakona ali uredbe, katerih neposredni učinek so:
– določanje količinskih omejitev pri izvajanju dejavnosti ali dostopu do trga;
– določanje izključnih pravic na določenih gospodarskih področjih;
– določanje splošnih pogojev poslovanja.
VIII. DEL
KAZENSKE DOLOČBE
73. člen
(globe pri omejevalnih ravnanjih)
(1) Z globo do deset odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik) ter posameznik, ki samostojno opravlja poklicno dejavnost:
– če ravna v nasprotju s 6. členom tega zakona ali 81. členom Pogodbe o Evropski skupnosti,
– če v nasprotju z 9. členom tega zakona ali 82. členom Pogodbe o Evropski skupnosti zlorabi prevladujoč položaj;
– če ravna v nasprotju z izvršljivo odločbo, ki jo je urad izdal na podlagi 37., 38. ali 39. člena tega zakona.
(2) Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kaznuje z globo od 15.000 do 30.000 eurov.
74. člen
(globe pri koncentracijah)
(1) Z globo do deset odstotkov letnega prometa v koncentraciji udeleženega podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik:
– če uradu ne priglasi koncentracije, ki je podrejena določbam tega zakona, ali je ne priglasi v roku iz 43. člena tega zakona;
– če v nasprotju s 44. členom tega zakona izvršuje pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije;
– če ne izpolni korektivnih ukrepov ali obveznosti, določenih v odločbi o skladnosti koncentracije s pravili konkurence;
– če ravna v nasprotju z odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence;
– če ravna v nasprotju z izvršljivo odločbo, ki jo je urad izdal na podlagi 53. člena tega zakona.
(2) Z globo od 5.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo od 3.000 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena fizična oseba, ki že nadzoruje najmanj eno podjetje.
(4) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kaznuje z globo od 15.000 do 30.000 eurov, fizična oseba, ki nadzoruje najmanj eno podjetje, pa z globo od 10.000 do 15.000 eurov.
75. člen
(zastaranje)
Postopek o prekršku iz 73. in 74. člena tega zakona ni dopusten, če preteče pet let od dneva, ko je bil prekršek storjen, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku.
76. člen
(odpustitev sankcij)
Globa se lahko odpusti, ko gre za sporazume ali usklajena ravnanja med dvema ali več konkurenti, katerih cilj je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije z ravnanji, kot so zlasti določanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih poslovnih pogojev, omejitev proizvodnje ali prodaje, razdelitev trga (v nadaljnjem besedilu: kartel):
– če storilec razkrije svoje sodelovanje v kartelu;
– če storilec kot prvi predloži dokaze, ki po mnenju urada omogočijo izvedbo preiskave v zvezi z domnevnim kartelom ali ugotovitev kršitve 6. člena tega zakona ali 81. člena Pogodbe o Evropski skupnosti v zvezi z domnevnim kartelom;
– če storilec sodeluje z uradom med celotnim postopkom;
– če storilec preneha sodelovati v domnevnem kartelu takoj po začetku sodelovanja z uradom v zvezi z odpustitvijo sankcije, razen če bi bilo po mnenju urada to v nasprotju z interesi preiskave, in
– če storilec ni prisilil drugih k sodelovanju v domnevnem kartelu niti jih ni prisilil k temu, da v njem še naprej sodelujejo.
77. člen
(izrek globe)
Urad lahko v hitrem postopku izreče globo za prekršek v kateri koli višini v razponu, kot je določena v tem zakonu.
78. člen
(izračun letnega prometa podjetniškega združenja)
Kadar se kršitev podjetniškega združenja nanaša na dejavnost njegovih članov, se v letni promet podjetniškega združenja v predhodnem poslovnem letu všteva letni promet vsakega posameznega člana, ki deluje na trgu, na katerega se kršitev nanaša.
IX. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
79. člen
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99, 37/04 in 40/07);
– Uredba o skupinskih izjemah (Uradni list RS, št. 69/02, 109/02 in 6/03 – popravek);
– Uredba o vsebini in zahtevanih elementih obrazca za priglasitev koncentracije podjetij (Uradni list RS, št. 4/00) in
– Navodilo o načinu in pogojih določanja upoštevnega trga (Uradni list RS, št. 83/00).
(2) Predpis iz tretje alineje prejšnjega odstavka se uporablja do izdaje novega predpisa.
80. člen
(sprememba drugega predpisa)
Z dnem uveljavitve tega zakona se v petem odstavku 58. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in 69/06 – ZOIPub) črta besedilo »ter mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence«.
81. člen
(dokončanje postopkov, začetih pred uveljavitvijo zakona)
(1) Postopki presoje koncentracij, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v postopkih presoje koncentracij, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, glede zadržanja izvrševanja koncentracije uporabljajo določbe 44. in 74. člena tega zakona. Podjetja, ki so v postopku presoje koncentracije, morajo z dnem uveljavitve tega zakona prenehati z izvrševanjem koncentracije do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence. Postopki sodnega varstva zoper sklep, izdan na podlagi 40. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99, 37/04 in 40/07), se ustavijo.
(3) Osebe, na katerih zahtevo je urad začel postopek pred uveljavitvijo tega zakona, ohranijo položaj stranke.
(4) Postopki sodnega varstva zoper odločbe urada, izdane pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih. Postopki sodnega varstva zoper sklepe, ki do uveljavitve tega zakona niso končani, se nadaljujejo po določbah tega zakona.
82. člen
(roki za izdajo podzakonskih predpisov)
(1) Vlada izda uredbo iz šestega odstavka 43. člena tega zakona v enem letu od dneva uveljavitve tega zakona.
(2) Minister, pristojen za gospodarstvo, izda pravilnik, ki določa obliko službene izkaznice ter postopek za njeno izdajo iz tretjega odstavka 30. člena tega zakona, v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.
83. člen
(izkazovanje pri opravljanju preiskave)
Do izdaje službenih izkaznic iz drugega odstavka 30. člena tega zakona se osebe, zaposlene na uradu, pri opravljanju preiskave izkazujejo s pisnim pooblastilom direktorja urada.
84. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 310-03/99-5/12
Ljubljana, dne 1. aprila 2008
EPA 1746-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.