Uradni list

Številka 114
Uradni list RS, št. 114/2007 z dne 13. 12. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 114/2007 z dne 13. 12. 2007

Kazalo

5700. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (ZIPRS0809), stran 16280.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (ZIPRS0809)
Razglašam Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (ZIPRS0809), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. novembra 2007.
Št. 001-22-149/07
Ljubljana, dne 6. decembra 2007
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2008 IN 2009 (ZIPRS0809)
1. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se za proračun Republike Slovenije za leto 2008 in za proračun Republike Slovenije za leto 2009 določa njuna sestava, posebnosti njunega izvrševanja, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države, obseg odstopljenih virov občinam in višina povprečnine v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin, prevzemanje obveznosti, in ureja druga vprašanja, povezana z izvrševanjem proračuna.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo v letih 2008 in 2009, razen če je za posamezni proračun urejeno drugače.
(3) Določbe tega zakona se uporabljajo za neposredne uporabnike proračuna Republike Slovenije, razen če je v posameznih členih določeno drugače.
2. člen
(pomen uporabljenih pojmov)
(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP in 14/07 – ZSPDPO; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. "proračun" pomeni proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
2. "predlagatelji finančnih načrtov" so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
3. "področja proračunske porabe" so področja, na katerih država deluje oziroma nudi storitve in na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Področja proračunske porabe so določena s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna;
4. "glavni program" je splošen program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razporejeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Glavni programi so določeni s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna. Določene imajo splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe in na katerega se nanašajo kazalniki učinkovitosti in uspešnosti;
5. "podprogram" je program, ki je del glavnega programa, vanj pa so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika. Podprogram ima jasno določene specifične cilje ter kazalnike učinkovitosti in uspešnosti, z njim pa se izvajajo cilji glavnega programa;
6. "proračunska postavka" (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del podprograma, ki prikazuje celoto ali del dejavnosti ali projekta ali pa ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;
7. "postavka-podskupina" kontov je del postavke, ki skladno s predpisanim kontnim načrtom okvirno določa ekonomski namen dela izdatkov postavke;
8. "proračunska vrstica" je postavka-konto in je del postavke, ki skladno s predpisanim kontnim načrtom natančno določa ekonomski namen izdatkov postavke in je temeljna enota za izvrševanje proračuna;
9. "pravica porabe" je pravica neposrednega uporabnika in pokriva obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
10. "obveznosti v breme proračunov prihodnjih let" so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;
11. "prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik" so prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za: skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko in evropsko teritorialno politiko ter izvajanje notranjih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);
12. "postavke slovenske udeležbe" so tiste, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, sofinanciranje programov predpristopnih in popristopnih pomoči ter sofinanciranje programov donacij;
13. "postavke namenskih sredstev EU" so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;
14. "predpristopne pomoči" so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;
15. "postavke predpristopnih pomoči" so postavke, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov iz predpristopnih pomoči;
16. "popristopne pomoči" so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU in od drugih donatorjev EU na podlagi mednarodnih pogodb;
17. "postavke popristopnih pomoči" so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov popristopnih pomoči;
18. "sredstva za preneseno izvrševanje nalog" so prihodki iz proračuna EU, ki jih Republika Slovenija prejme za izvajanje nalog v interesu EU;
19. "postavke za preneseno izvrševanje nalog" so postavke na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov, ki jih izvaja Republika Slovenija po nalogu in v interesu EU;
20. "donacija finančnih mehanizmov" je prihodek, ki ga država prejme na podlagi sklenjene pogodbe med Republiko Slovenijo in državo, ki je donator in ni članica EU, za namen kot ga ta določi;
21. "postavke donacij finančnih mehanizmov" so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov na podlagi sklenjenih pogodb med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice EU;
22. "plačni konti" so konti iz podskupine kontov 400 – Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 – Prispevki delodajalcev za socialno varnost in konto 4028 – Davek na izplačane plače;
23. "projekt" so projekti in programi v načrtu razvojnih programov;
24. "evidenčni projekt" je načrt financiranja še neznane skupine projektov, za katero so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov še niso uvrščeni projekti, s katerimi bodo ti cilji doseženi;
25. "organ upravljanja" je neposredni uporabnik, ki je pristojen za opravljanje nalog upravljanja in izvajanja programov, sofinanciranih s sredstvi iz proračuna EU na področju kohezijske politike;
26. "TARGET" je sistem za medbančni prenos sredstev v eurih v EU. Sistem prispeva k interaciji in stabilnosti euro finančnih trgov. Slovenske kreditne institucije pri poslovanju preko sistema TARGET upoštevajo urnik delovanja sistema TARGET.
2. SESTAVA PRORAČUNA
3. člen
(sestava proračuna)
(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni konta. V bilanci prihodkov in odhodkov se, poleg navedenih v 11. členu ZJF, izkazujejo tudi prihodki, ki obsegajo namenska sredstva EU in odhodki, ki obsegajo plačila sredstev v proračun EU.
(2) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme. Podprogram je razdeljen na postavke, te pa na podskupine kontov ter konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do ravni postavke – podskupine kontov.
(3) Načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) sestavljajo projekti. V NRP se izkazujejo poleg zahtev iz 12. člena ZJF tudi projekti, ki se financirajo iz namensko prejetih sredstev EU ter iz naslova predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in donacij finančnih mehanizmov.
4. člen
(spremembe institucionalne strukture proračuna)
Nov državni organ, ki se ustanovi po sprejetju proračuna, se lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik šele z novim proračunom. Do takrat se delovanje novoustanovljenega državnega organa financira iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, ki je predlagal njegovo ustanovitev.
3. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
3.1 Splošno
5. člen
(izvrševanje proračuna)
(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami ZJF, tega zakona in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske vrstice.
(4) Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov morata biti v tekočem letu usklajena. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.
6. člen
(status določenih prihodkov proračuna)
(1) Prilivi namenskih sredstev EU se štejejo kot prihodki proračuna šele, ko se nakažejo na podračun izvrševanja proračuna. Do prenosa se obravnavajo kot sredstva Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: EK) in izkazujejo kot obveznosti do EK.
(2) Obresti od namenskih sredstev EU so prihodek proračuna. Do prenosa obresti na podračun izvrševanja proračuna, se obresti štejejo kot sredstva EK in izkazujejo kot obveznosti do sredstev EK.
(3) Prihodki po Zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/99; v nadaljnjem besedilu: ZIOOZP) in prihodki po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01, 67/02 in 54/04 – ZDoh-1; v nadaljnjem besedilu: ZSPOZ), ki jih Republika Slovenija prejme od Slovenske odškodninske družbe, d.d., in se uporabijo za plačilo obresti za izdane obveznice, se evidentirajo kot prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov. Prihodki po ZIOOZP in prihodki po ZSPOZ, ki jih Republika Slovenija prejme od Slovenske odškodninske družbe, d. d., in se uporabijo za odplačilo glavnic iz naslova izdaje obveznic, se evidentirajo kot prejemki v računu finančnih terjatev in naložb.
7. člen
(odpiranje novih postavk in zagotavljanje pravic porabe na njih)
Za izvajanje politik in programov, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, donacij finančnih mehanizmov, namenskih sredstev EU in za namen predsedovanja EU v okviru glavnega programa 0304 – Predsedovanje Svetu EU lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministrstva, pristojnega za finance, med letom odpre nove postavke. Pravice porabe na novih postavkah se zagotovijo s prerazporeditvami pravic porabe oziroma iz naslova večjih prihodkov proračuna od načrtovanih.
8. člen
(ukrepi za uravnoteženje proračuna v letih 2008 in 2009)
(1) Če vlada zaradi slabših gospodarskih gibanj, ugotovljenih v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj, oceni, da bodo prihodki za več kakor 40.000.000 eurov in za manj kakor 110.000.000 eurov nižji glede na načrtovane v sprejetih proračunih za leti 2008 in 2009, mora poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF uporabiti ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe, razen pravic porabe za izvajanje skupnih evropskih politik. Ta ukrep se uporabi do višine 60.000.000 eurov, razlika do 110.000.000 eurov pa se zagotovi z dodatnim zadolževanjem države.
(2) Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se pri vseh neposrednih uporabnikih določijo v enakem odstotku glede na pravice porabe, iz katerih se financirajo blago in storitve (razen podkonto 402104 – Material in oprema za vojsko), subvencije, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi, tekoči transferi v tujino in investicijski odhodki ter investicijski transferi.
9. člen
(povečanje odhodkov in izdatkov proračuna)
(1) Obveznosti na:
1. postavkah na področju porabe 21 – Pokojninsko varstvo;
2. postavkah na področju porabe 22 – Servisiranje javnega dolga;
3. postavkah na področju porabe 24 – Prispevek v proračun EU;
4. postavkah namenskih sredstev EU;
5. postavkah na področju porabe 23 – Intervencijski programi in obveznosti, ki presegajo pravice porabe, zagotovljene na teh postavkah v proračunu, se na podlagi odločitve vlade plačujejo tudi nad to višino.
(2) Sredstva za pokrivanje obveznosti iz prejšnjega odstavka se zagotovijo:
1. iz večjih prihodkov proračuna od načrtovanih oziroma
2. z dodatnim zadolževanjem države, če gre za primere iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.
(3) Za znesek povečane realizacije odhodkov proračuna iz prejšnjega odstavka se poveča finančni načrt pristojnega neposrednega uporabnika in skupni obseg odhodkov proračuna, v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka pa tudi s proračunom določen proračunski primanjkljaj.
10. člen
(zaključek leta)
Zaradi tehnične izvršitve proračuna lahko proračun kot blagajna javnega financiranja in neposredni uporabniki izplačujejo sredstva za plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju naslednjega leta.
3.2 Namenski prejemki in izdatki proračuna
11. člen
(namenski prihodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna za leti 2008 in 2009 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi:
1. predpristopne pomoči, popristopne pomoči in sredstva za preneseno izvrševanje nalog, ki se uporabijo za namene, dogovorjene med vlado in EK, in na način določen s predpisom ministra oziroma ministrice (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojnega za finance;
2. donacije finančnih mehanizmov se uporabijo za namen in na način, kakor ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
3. prihodki obresti na sredstva predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in donacij finančnih mehanizmov, se uporabijo za namen in na način, kakor ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
4. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo), ki se po merilih, ki jih določi vlada, uporabijo za namene iz navedenega zakona;
5. prihodki posebnega prispevka iz 6. člena Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 114/06; v nadaljnjem besedilu: ZPOOSRP), ki se v skladu z vladnimi programi uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
6. prihodki po ZIOOZP, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
7. prihodki po ZSPOZ, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
8. prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo pri upravnih enotah ter ministrstvih, pristojnih za notranje in zunanje zadeve, in ki jih upravne enote in ministrstvo, pristojno za notranje oziroma zunanje zadeve, uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih tiskovin;
9. prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo) vplačujejo v proračun Republike Slovenije in ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene določene v navedenem zakonu;
10. prihodki po 110. členu Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in 69/06 – ZOIPub) iz naslova letnih in mesečnih pristojbin, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
11. prihodki po 162. členu Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-I), in sicer:
– v letu 2008 del vodnega povračila do višine 18.597.028 eurov in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 5.570.856 eurov, ki se pri ministrstvu, pristojnem za okolje, uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu,
– v letu 2009 del vodnega povračila do višine 19.019.036 eurov in plačila za pridobitev vodne pravice do višine 5.697.060 eurov, ki se pri ministrstvu, pristojnem za okolje, uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu.
12. člen
(namenski prejemki proračuna)
Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so skladno s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF:
1. kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun za leto 2008 in za leto 2009 vplačajo na podlagi Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02; v nadaljnjem besedilu: ZUKLPP) in se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
2. kupnina, prejeta od prodaje kapitalske naložbe Republike Slovenije v Slovenski industriji jekla, d.d., v višini 40.000.000 eurov in kupnina, prejeta od prodaje kapitalske naložbe Zavarovalnice Triglav, d.d., v skladu s 24. členom zakona, ki ureja lastninsko preoblikovanje zavarovalnic (Uradni list RS,št. 44/02 in 16/03 – odločba US) v višini 10.000.000 eurov, ki se uporabita za dokapitalizacijo Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d.;
3. glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na podlagi 7. člena ZUKLPP. Ti prejemki se v letih 2008 in 2009, do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za izdatke za enak namen kakor prvotno;
4. sredstva Phare kreditne sheme SL 9707, ki se v letih 2008 in 2009, do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu službe, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko, uporabijo za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja.
3.3 Prerazporejanje pravic porabe
13. člen
(osnova za prerazporejanje pravic porabe)
(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja.
(2) Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na in z njih.
14. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odločajo neposredni uporabniki)
(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka neposredni uporabnik ne sme samostojno izvajati prerazporeditev s plačnih kontov integralnih postavk na druge podskupine kontov v svojem finančnem načrtu, razen razporeditev med konti znotraj postavke, s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU in s postavk glavnega programa 0304 – Predsedovanje Svetu EU.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko služba, pristojna za lokalno samoupravo in regionalno politiko, odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami 7510 Regionalna infrastruktura – lokalne ceste, 7512 Regionalna infrastruktura – opremljanje zemljišč in 7514 Regionalna infrastruktura – komunala, brez omejitev.
15. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odločajo predlagatelji finančnih načrtov)
(1) Predlagatelj finančnega načrta lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj glavnega programa v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, in sicer neomejeno znotraj posameznega podprograma, med podprogrami pa skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% obsega podprograma v sprejetem proračunu.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah s plačnih kontov integralnih postavk, na druge podskupine kontov v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, razen razporeditev med konti znotraj postavk, s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU in s postavk glavnega programa 0304 – Predsedovanje Svetu EU.
16. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča organ upravljanja)
(1) O prerazporeditvah med postavkami slovenske udeležbe in med postavkami namenskih sredstev EU na področju kohezijske politike odloča organ upravljanja na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(2) Če neposredni uporabnik ne porablja sredstev za izvajanje kohezijske politike skladno z načrtovano dinamiko oziroma pri izvajanju ne dosega zastavljenih in dogovorjenih ciljev, lahko organ upravljanja izvede prerazporeditev pravic porabe namenskih sredstev EU.
(3) Organ upravljanja izvaja prerazporeditve pravic porabe na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena brez omejitev.
17. člen
(prerazporeditve o katerih odloča ministrstvo, pristojno za finance)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance, lahko samostojno in brez omejitev po 14., 15. in 18. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti s področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga.
(2) Če nastanejo stroški, ker neposredni uporabnik v predpisanem roku ni obvestil ministrstva, pristojnega za finance, o spremembi likvidnostnega načrta, izvaja ministrstvo, pristojno za finance, prerazporeditve pravic porabe iz finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika na postavko obresti za domače zadolževanje pri ministrstvu, pristojnem za finance. Prerazporeditev se v višini celotnih stroškov izvede v breme pravic porabe za blago in storitve pri pristojnem neposrednem uporabniku in v dogovoru z njim. Prerazporeditev se izvede v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance, ki podrobneje uredi izvajanje tega člena.
18. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča vlada)
(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne glede na omejitve iz 14. in 15. člena tega zakona med:
1. podprogrami v okviru glavnega programa med predlagatelji finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% obsega podprograma v sprejetem proračunu;
2. glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu, in
3. področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 3% obsega področja porabe v sprejetem proračunu.
(2) Vlada lahko odloča, ne glede na določbe 14., 15. in 16. člena tega zakona ter prejšnjega odstavka, o prerazporeditvah pravic porabe:
1. na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;
2. na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;
3. na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
4. na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;
5. na postavke s področja porabe 21 – Pokojninsko varstvo;
6. na postavke s področja porabe 22 – Servisiranje javnega dolga;
7. na postavke s področja porabe 24 – Prispevek v proračun EU;
8. na postavke v glavnem programu 0304 – Predsedovanje Svetu EU med njimi in z njih.
(3) Vlada odloča, ne glede na določbe 14., 15. in 16. člena tega zakona ter prvega odstavka tega člena, o prerazporeditvah s postavke 5633 – Sredstva za usklajevanje plačnih nesorazmerij pri Ministrstvu za javno upravo.
(4) O prerazporeditvah po prvem in tretjem odstavku tega člena odloča vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(5) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko politiko in s teh postavk po 1. in 2. točki drugega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev organ upravljanja v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike in sodelovanju s predlagateljem finančnega načrta ter ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi.
(6) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU, a ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU, zaradi neupravičene porabe sredstev, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.
3.4 Prevzemanje obveznosti in roki plačil v breme proračuna
19. člen
(pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov in zakonov)
Pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov in zakonov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim programom ali posebnim zakonom.
20. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v NRP, če so zanj načrtovane pravice porabe na postavkah sprejetih proračunov.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2008 prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2009 in ki zapadejo v plačilo v letu 2009, v višini 80% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2009, v letu 2008 pa lahko sklene pogodbe za obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2010, do višine 60% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2009 po podskupinah kontov znotraj podprograma. Neposredni uporabnik lahko v letu 2009 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2009 in ki zapadejo v plačilo v letu 2010, v višini 60% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2009, v letu 2009 pa lahko prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2011, do višine 40% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2009 po podskupinah kontov znotraj podprograma.
(3) Najemne oziroma zakupne pogodbe, razen pogodb iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, so lahko sklenjene za določen čas, ki ne sme biti daljši od enega leta ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.
(4) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:
1. najemne oziroma zakupne pogodbe – če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide z najemodajalca na najemnika, kar se šteje kot investicijski odhodek;
2. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
3. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);
4. pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev EU in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena prevzemanje obveznosti v letih 2008 do 2015 za temeljne razvojne programe Slovenske vojske ureja poseben zakon.
(6) Kadar o pogodbah o najemu iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, pri katerih lastninska pravica preide oziroma lahko preide z najemodajalca na najemnika, ne odloča vlada, je potrebno soglasje ministrstva, pristojnega za finance. To soglasje je potrebno tudi za navedene pogodbe, ki jih sklepajo neposredni uporabniki občinskih proračunov. Pogoje za izdajo soglasja predpiše minister, pristojen za finance.
21. člen
(spreminjanje NRP za tekoče in prihodnja leta)
(1) Neposredni uporabnik lahko samostojno spreminja vrednost projektov iz NRP največ do 20% vrednosti projekta. O spremembi vrednosti projekta nad 20% odloča vlada, razen v primeru, ko se iz državnega proračuna financira manj kot 50% izhodiščne vrednosti projekta. Vlada odloča na podlagi spremenjene dokumentacije predlagatelja. Spremembe morajo biti predhodno usklajene z ministrstvom, pristojnim za finance.
(2) Projekti, ki niso uvrščeni v NRP tekočega leta in se jim zaključek financiranja zaradi prenosa plačil iz predhodnega prestavi v tekoče leto, se v 30 dneh po uveljavitvi proračuna brez soglasja vlade, na predlog neposrednega uporabnika, uvrstijo v NRP tekočega leta.
(3) Novi projekti se lahko uvrstijo v NRP tekočega leta samo na podlagi odločitve vlade, po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za finance.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek o uvrstitvi posameznih projektov, izbranih na javnem razpisu na področju kohezijske politike, iz evidenčnih projektov v načrt razvojnih programov državnega proračuna tekočega leta, odloča organ upravljanja na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(5) Neposredni uporabnik mora evidenčni projekt nadomestiti s projekti, o katerih vključitvi v NRP odloča vlada. Neposredni uporabnik izbere projekte, ki jih vključi v NRP, na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov projektov ali operativnega ali drugega programa za področje, ki ga je potrdila vlada. V breme evidenčnega projekta ni mogoče prevzeti obveznosti.
(6) Za sofinanciranje občinskih projektov iz državnega proračuna morajo pristojna ministrstva objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin, razen za programe, ki jih je potrdila vlada.
(7) Skupna vsota vseh proračunskih virov za projekte NRP, razen virov skupnih evropskih politik in donacij finančnih mehanizmov, v letu 2010 in naslednjih letih pri posameznem predlagatelju finančnega načrta ne sme presegati 5% vrednosti sprejetega NRP.
(8) Spremembe proračunskih virov v NRP v letu 2008 se lahko v okviru finančnega načrta predlagatelja izvršijo v obsegu skupnega zneska proračunskih sredstev za projekte, ki so uvrščeni v NRP v sprejetem proračunu za leto 2008, pri čemer se smiselno upoštevajo določbe iz poglavja 3.3 tega zakona.
(9) Predlagatelj finančnega načrta mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti NRP s finančnim načrtom neposrednega uporabnika.
(10) Neposredni uporabnik, ki je nosilec projekta, je v celoti odgovoren za njegovo izvedbo. Če je neposredni uporabnik sofinancer projekta, je odgovoren za spremljanje namenske porabe proračunskih virov in doseganje ciljev projekta.
22. člen
(plačilni roki v breme državnega in občinskih proračunov)
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo:
1. obveznosti za investicijske odhodke, ki se plačujejo po posameznih situacijah in investicijske transfere, ki se plačujejo po posameznih situacijah, je plačilni rok 60. dan;
2. vseh drugih obveznosti je plačilni rok 30. dan.
(2) Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po zakonu dela prost dan oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji plačilni dan v sistemu TARGET.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so plačilni roki lahko krajši za plačila:
1. plač, drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov delavcev in funkcionarjev, zaposlenih pri neposrednih uporabnikih;
2. pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;
3. pogodb v breme postavk namenskih sredstev EU, postavk slovenske udeležbe, razen če minister, pristojen za finance, določi drugače;
4. s postavk predpristopnih in popristopnih pomoči ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe pri skupnem financiranju, razen če EK določi drugače;
5. s postavk donacij finančnih mehanizmov in pripadajočih postavk slovenske udeležbe pri transferih, razen če donator določi drugače;
6. drugih tekočih domačih transferov;
7. transferov posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij;
8. obveznosti diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini, če je takšna poslovna praksa sprejemne države;
9. povezana s servisiranjem javnega dolga, vključno z likvidnostnim zadolževanjem;
10. v drugih primerih, ki jih lahko določi minister, pristojen za finance, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.
(4) Pri izplačilu drugih stroškov dela (podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) je plačilni rok od 20 do največ 45 dni.
(5) Določbe tega člena veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen se če občina v pogodbi dogovori za krajše plačilne roke, ker doseže nižjo pogodbeno ceno.
(6) Ne glede na določbe tega člena, je lahko z mednarodno pogodbo oziroma mednarodnim nepogodbenim aktom dogovorjen plačilni rok do 90 dni.
23. člen
(investicije in investicijsko vzdrževanje stvarnega premoženja)
(1) Neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna sredstva, naroča gradnje in izvaja investicijsko vzdrževanje samo, če je to zajeto v načrtu pridobivanja nepremičnega in premičnega premoženja iz 11. in 12. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) oziroma v NRP. Načrt pridobivanja nepremičnega in premičnega premoženja mora biti usklajen z NRP.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko neposredni uporabnik nabavlja osnovna sredstva in izvaja investicijsko vzdrževanje, če je ta izdatek nujen za nepredvidena popravila, nabavo blaga ali izvedbo drugih storitev, ki so potrebne za zagotovitev njegovega nemotenega delovanja.
(3) Skupni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik v letih 2008 in 2009 lahko uporabi skladno s prejšnjim odstavkom, ne sme presegati 300 eurov na zaposlenega pri neposrednem uporabniku na dan 31. decembra predhodnega leta.
3.5 Druge posebnosti izvrševanja proračuna
24. člen
(plačilo pravnomočnih sodnih in dokončnih upravnih odločb in poravnav)
(1) Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega uporabnika, v katerega pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe ali poravnave ali v breme neposrednega uporabnika, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso zagotovljene pravice porabe, se za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova proračunska vrstica, na katero se v skladu s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se obveznosti za pravnomočno priznano škodo, ki je nastala zaradi nepravilne ali nezakonite sodne odločbe, plačujejo v breme sredstev državnega pravobranilstva, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se obveznosti iz naslova vračila zamudnih obresti od davka od prometa in storitev v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-356/02 z dne 23. septembra 2004 plačujejo s podračuna "Davek na dodano vrednost po obračunu" številka 01100-1008305527 in se evidentirajo v breme prihodka 704000 – Davek na dodano vrednost po obračunu.
25. člen
(ureditev porabe sredstev skupnih evropskih politik v Republiki Sloveniji)
Vlada lahko izda uredbe, s katerimi podrobno uredi obveznosti državnih organov in prejemnikov proračunskih sredstev v postopkih načrtovanja in porabe sredstev skupnih evropskih politik.
3.6. Proračunski skladi
26. člen
(vrste proračunskih skladov)
(1) Proračunski skladi v letih 2008 in 2009 so:
1. podračun proračunske rezerve, ustanovljen na podlagi ZJF;
2. podračun, ustanovljen na podlagi Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenije za obdobje 1994–2008 (Uradni list RS, št. 19/94, 28/00 in 111/01), in
3. podračun, ustanovljen po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Sredstva proračunske rezerve v letih 2008 in 2009 se uporabljajo tudi za izvajanje ZPOOSRP ter programe za odpravo nesreč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07 in 102/07).
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
27. člen
(odpis dolgov do Republike Slovenije po ZJF)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, je dovoljeno odpisati dolgove, ki jih imajo dolžniki do Republike Slovenije, in sicer največ do skupne višine 420.000 eurov v posameznem letu.
28. člen
(posebnosti razpolaganja z državnim finančnim premoženjem)
(1) Ne glede na določbe ZJF v letni program prodaje finančnega premoženja za proračunski obdobji 2008 in 2009 ni treba vključiti kapitalskih naložb, katerih knjigovodska vrednost ne presega 20.000 eurov.
(2) O prodaji in drugih oblikah razpolaganja s premoženjem države iz prejšnjega odstavka vlada poroča Državnemu zboru Republike Slovenije v poročilu po zaključku posameznega koledarskega leta.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV DRŽAVE TER JAVNEGA SEKTORJA IN PREVZEM DOLGA
29. člen
(obseg zadolževanja države za leti 2008 in 2009)
(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2008 lahko zadolži do višine 1.573.427.000 eurov.
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2009 lahko zadolži do višine 868.485.560 eurov.
(3) Ne glede na določbe 84. člena ZJF lahko minister, pristojen za finance, za odločanje o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem njenih dolgov v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in višine zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada, pisno pooblasti drugo osebo.
(4) V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka se ne štejejo:
1. izdaja obveznic po ZIOOZP;
2. izdaja obveznic po ZSPOZ;
3. zadolževanje države za potrebe upravljanja njenih dolgov;
4. prevzem dolga.
(5) Ne glede na določbe prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se lahko država v letih 2008 in 2009 dodatno zadolži za potrebe izvrševanja proračuna, in sicer v vsakem letu največ do višine 62.593.891 eurov. Vlada odloča o povečanem zadolževanju in mora o povečanem zadolževanju obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.
30. člen
(likvidnostno zadolževanje sistema enotnega zakladniškega računa države)
(1) Za učinkovito upravljanje likvidnosti sistema enotnega zakladniškega računa države se lahko ministrstvo, pristojno za finance, likvidnostno zadolžuje zunaj tega sistema v svojem imenu in za račun pravne osebe, vključene v ta sistem.
(2) Likvidnostno zadolževanje sistema enotnega zakladniškega računa države poteka prek zakladniškega podračuna države.
(3) Obseg zadolžitve iz prejšnjega odstavka na dan 31. decembra se šteje kot zadolževanje pravne osebe, ki je vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države in ima na ta dan izkazan dolg do zakladniškega podračuna države.
31. člen
(obseg poroštev države za leti 2008 in 2009)
(1) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb v letu 2008 ne sme preseči skupne višine glavnic 1.043.231.514 eurov.
(2) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, v letu 2009 ne sme preseči skupne višine glavnic 1.160.533.641 eurov.
(3) Poroštva, dana za obveznice ali posojila, ki so najeta za odplačilo obstoječih obveznosti, zavarovanih z državnim poroštvom, se ne štejejo v obseg poroštev po tem zakonu.
32. člen
(pravice porabe za plačilo dolgov in poroštev države)
Poroštva se plačajo v breme finančnega načrta ministrstva, pristojnega za finance. Pravice porabe za plačilo tistih poroštev, ki niso načrtovana na postavkah ministrstva, pristojnega za finance, se takoj prerazporedijo iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, v katerega delovno področje spada dejavnost, ki jo opravlja dolžnik, za katerega je bilo poroštvo izdano.
33. člen
(obseg zadolževanja in poroštev pravnih oseb javnega sektorja v letih 2008 in 2009)
(1) Pravne osebe javnega sektorja se v letu 2008 lahko zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 1.400.000.000 eurov.
(2) Pravne osebe javnega sektorja se lahko v letu 2009 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 900.000.000 eurov.
(3) Zadolževanje iz prvega in drugega odstavka tega člena predstavlja razliko med vsemi črpanji in odplačili glavnic zadolžitev v koledarskem letu.
34. člen
(največji možni obseg iz naslova zavarovanj pred različnim tveganjem pri mednarodnih gospodarskih poslih in poroštvena kvota za zadolževanje Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d.)
(1) Skladno s 5. členom Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (Uradni list RS, št. 2/04) se za leto 2008 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.100.000.000 eurov;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem sprememb vrednosti valut, v višini 700.000.000 eurov, in
3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 530.000.000 eurov.
(2) Za zadolževanje za potrebe financiranja izvoza se za leto 2009 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.086.463.028 eurov;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem sprememb vrednosti valut, v višini 680.186.947 eurov, in
3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 720.000.000 eurov.
(3) Poroštvena kvota iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne všteva v kvoto iz 31. člena tega zakona.
6. ODSTOPLJENI VIRI OBČINAM
35. člen
(odstopljeni viri občinam in povprečnina)
(1) Skladno z zakonom, ki ureja financiranje občin, se občinam odstopijo naslednji davki, ki so po zakonu prihodek državnega proračuna:
1. za leto 2008 dohodnina v višini 927.718.118 eurov in
2. za leto 2009 dohodnina v višini 998.175.364 eurov.
(2) Ne glede na 37. člen Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06) znaša povprečnina za proračunsko leto 2008 485,88 eura.
(3) Povprečnina za proračunsko leto 2009 znaša 513,79 eura.
(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje določi postopek in način nakazovanja dohodnine iz prvega odstavka tega člena.
7. RAZPOLAGANJE S SREDSTVI ZA PLAČE
36. člen
(razpolaganje s sredstvi za plače)
(1) Neposredni uporabniki morajo izvajati politiko zaposlovanja, napredovanja in nagrajevanja zaposlenih tako, da s prevzemanjem obveznosti ne ustvarjajo primanjkljajev na postavkah, ki vsebujejo plačne konte. V nasprotnem primeru so dolžni pokriti primanjkljaj v okviru svojega finančnega načrta oziroma finančnega načrta njegovega predlagatelja ob upoštevanju omejitve prerazporejanja pravic porabe po tem zakonu.
(2) Neposredni uporabniki lahko do začetka izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 1/07 – odločba US in 57/07; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS) iz sredstev za plače izplačujejo plače:
1. po prvem odstavku 65. člena Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 13/93, 18/94 – ZRPJZ, 41/94, 70/97, 87/97 – ZPSDP, 38/99 in 56/02 – ZJU);
2. po 94. členu Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo in 14/07 – ZVS) in
3. po 63. členu Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 113/05 – ZJU-B) le tistim zaposlenim, ki so razporejeni na delovna mesta, za katera je bil določen višji količnik na podlagi veljavnih pravilnikov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest do 1. januarja 2008.
(3) Obseg sredstev za redno delovno uspešnost sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev za leto 2009 znaša 2% letnih sredstev za osnovne plače.
8. USKLAJEVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI
37. člen
(prepoved valorizacije denarnih obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do enega leta sklepajo pravne osebe javnega sektorja po ZJF)
(1) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do vključno enega leta sklepajo neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna in občinskih proračunov ter javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanovitelj je država ali občina, morajo biti izražene v nominalnem znesku brez valorizacijske klavzule.
(2) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih subjekti iz prejšnjega odstavka sklepajo za daljše obdobje od enega leta, se lahko valorizirajo na način in do višine kakor sta določena s Pravilnikom o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).
9. POSEBNE DOLOČBE
38. člen
(izvajanje Zakona o javnih skladih)
(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 43. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00; v nadaljnjem besedilu: ZJS) se do nove sistemske ureditve financiranja javnih skladov sredstva za delo javnega finančnega sklada in javnega nepremičninskega sklada, katerega ustanovitelj je država ali občina, zagotavljajo iz:
1. prejemkov od upravljanja namenskega premoženja sklada, ki se skladno z odločitvijo ustanovitelja enkrat ali večkrat na leto prenesejo z denarnega podračuna za namensko premoženje, odprtega v skladu z 32. členom ZJS, na denarni podračun za vplačila in izplačila sredstev za delo, in
2. plačil za opravljene storitve in drugih prejemkov iz dejavnosti javnega sklada.
(2) Določbe 44. člena ZJS veljajo za javni finančni sklad in javni nepremičninski sklad, katerega ustanovitelj je država ali občina, če prejemki iz prejšnjega odstavka ne zadoščajo za zagotavljanje sredstev za delo in če ustanovitelj tako odloči.
39. člen
(obvezno zdravstveno zavarovanje obsojencev in mladoletnikov na prestajanju vzgojnega ukrepa)
Obsojenci na prestajanju zaporne kazni in mladoletniki na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom imajo do sistemske ureditve status zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Plačnik prispevkov, katerih višino določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, je Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij.
40. člen
(zagotavljanje sredstev za plače pripravnikov in sekundarijev v zdravstvu)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja zdravniško službo in določbe zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, se sredstva za plače in nadomestila zdravnikov pripravnikov in sekundarijev, ki so državljani držav članic EU ter sredstva za plače in nadomestila pripravnikov zdravstvenih poklicev zagotavljajo iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
41. člen
(posebni računi z ničelnim stanjem)
Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov imajo lahko, do nove sistemske ureditve, na način, ki je določen s predpisom ministra, pristojnega za finance, pri izbranih poslovnih bankah odprte posebne račune z ničelnim stanjem, prek katerih opravljajo dvige gotovine.
42. člen
(predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2010)
V letu 2008 se Državnemu zboru Republike Slovenije ne predloži predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2010.
10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
(roki za izdajo podzakonskega predpisa)
(1) Minister, pristojen za finance, izda predpise iz 1., 2. in 3. točke 11. člena tega zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister, pristojen za finance, izda predpis iz drugega odstavka 17. člena in iz šestega odstavka 20. člena tega zakona v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
44. člen
(prenehanje veljavnosti zakona)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2007 in 2008 (Uradni list RS, št. 126/06 in 66/07), v delu, ki se nanaša na leto 2008.
(2) Do izdaje predpisa iz drugega odstavka 17. člena tega zakona se uporablja Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07).
(3) Do izdaje predpisa iz četrtega odstavka 35. člena tega zakona se uporablja Pravilnik o postopku in načinu nakazovanja dohodnine občinam (Uradni list RS, št. 138/06).
(4) Ne glede na 25. člen tega zakona se še naprej uporablja Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007–2013 (Uradni list RS, št. 41/07).
45. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2008.
Št. 411-01/07-90/1
Ljubljana, dne 28. novembra 2007
EPA 1665-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.