Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2006 z dne 27. 7. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2006 z dne 27. 7. 2006

Kazalo

3456. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-F), stran 8528.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-F)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 14. julija 2006.
Št. 001-22-122/06
Ljubljana, dne 24. julija 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA
O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU
ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI (ZZZPB-F)
1. člen
V Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 10/91 – ZP, 17/91 – popr., 17/91 – ZUDE, 12/92, 13/93 – ZP, 71/93, 2/94, 38/94, 80/97 – odločba US, 69/98, 97/01 – ZSDP, 67/02, 42/02 – ZDR, 2/04 – ZDSS-1 in 63/04 – ZZRZI) se drugi odstavek 4.a člena spremeni tako, da se glasi:
»Davčna uprava posreduje zavodu na podlagi pisne zahteve tiste podatke o posameznem davčnem zavezancu, za katere ta zakon določa, da so potrebni za opravljanje njegovih nalog. Posredovani podatki se lahko obdelujejo le za namene opravljanja nalog po tem zakonu. Davčna uprava mora za te namene zavodu omogočiti tudi neposredni varovan in nadzorovan elektronski dostop do podatkov iz njenih evidenc. V zahtevi zavoda morata biti, poleg podatkov posameznega davčnega zavezanca, navedena tudi pravna podlaga in namen obdelave osebnih podatkov, enako stopnjo varstva mora omogočati tudi ureditev neposrednega elektronskega dostopa.«.
2. člen
4.b člen se spremeni tako, da se glasi:
»4.b člen
V okviru programa iz 50. člena tega zakona ima brezposelna oseba pravico vključiti se v programe aktivne politike zaposlovanja zaradi povečanja zaposlitvenih zmožnosti.
Podlaga za vključitev brezposelne osebe v program aktivne politike zaposlovanja je zaposlitveni načrt, ki ga pripravi zavod ali druga pooblaščena organizacija najpozneje v dveh mesecih po prijavi brezposelnosti. Vsebino zaposlitvenega načrta natančneje opredeli minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom.
Delodajalci morajo omogočiti prisotnost predstavnikov zavoda ali druge pooblaščene organizacije v postopku izbire brezposelnih oseb za prosta delovna mesta.«.
3. člen
V prvem odstavku 5. člena se besedi »iskalec zaposlitve« nadomestita z besedilom »brezposelna ali druga oseba«.
4. člen
6. člen se spremeni tako, da se glasi:
»6. člen
Zaposlitve in delo, tudi začasno in občasno delo, osebam iz drugega odstavka 6.b člena tega zakona posreduje zavod.
Zavod brezposelnim osebam, ki so upravičene do denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu, posreduje vsako zaposlitev, primerno delo po podjemni pogodbi oziroma pogodbi o naročilu avtorskega dela in primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo, ki traja največ 56 ur mesečno in ga organizira zavod ali v dogovoru z zavodom nepridobitna nevladna organizacija ter nepridobitni delodajalec s področja socialnega varstva, zdravstva, predšolske vzgoje, vzgoje, izobraževanja in kulture. Za nepridobitnega delodajalca po tem zakonu se štejejo delodajalci iz naštetih področij, ki imajo v ustanovitvenem aktu določen nepridobitni značaj oziroma ki vračajo vse dohodke v osnovno dejavnost in ne delijo dobička.
Zaposlitev in delo iz prejšnjega odstavka lahko zavod posreduje tudi brezposelnim osebam, ki niso upravičenci do denarne socialne pomoči.
Ministrstvo, pristojno za delo, lahko s pogodbo o koncesiji pooblasti organizacijo oziroma delodajalca, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje, da opravlja strokovne naloge posredovanja dela, ki vključuje tudi posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, posredovanja zaposlitve, izdelavo zaposlitvenega načrta in izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Organizacija oziroma delodajalec lahko zagotavlja delo delavcev drugemu delodajalcu, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje in se pred začetkom opravljanja dejavnosti vpiše v register agencij za zagotavljanje dela, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za delo.
Organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena tega zakona, obračunavajo 12% koncesijsko dajatev od prejemkov, izplačanih tem osebam. Zavod obračunava 12% od izplačanih prejemkov na enak način kot obračunavajo 12% koncesijsko dajatev organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena tega zakona. Od obračunanega zneska odvede zavod za namen iz osmega odstavka tega člena enak odstotek, kot ga določa isti odstavek. Ostali del obračunanega zneska zavod odvede v javni sklad.
Organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela dijakom in študentom morajo v javni sklad namenjati 25% fakturiranih sredstev iz koncesijske dajatve, določene v prejšnjem odstavku.
37,5% fakturiranih sredstev iz koncesijske dajatve, določene v šestem odstavku tega člena, se nameni za delovanje študentske organizacije univerze, samostojnega visokošolskega zavoda, lokalne skupnosti oziroma interesnih oblik povezovanja dijakov in študentov in se lahko porabijo za izvajanje programov interesnih in obštudijskih dejavnosti v kulturi, izobraževanju, športu, tehnični kulturi, mednarodnem sodelovanju, izpopolnjevanju študentov v tujini, raziskovalni dejavnosti in socialno-ekonomskem položaju dijakov in študentov.
Javni sklad iz sedmega odstavka tega člena sredstva iz koncesijskih dajatev nameni za financiranje štipendij.
Organizaciji oziroma delodajalcu, ki posreduje začasna in občasna dela dijakom in študentom, se priznajo stroški v višini 37,5% fakturiranega prihodka iz koncesijske dajatve, določene v šestem odstavku tega člena. Minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom določi način obračuna stroškov, ki se priznajo organizaciji oziroma delodajalcu, ki posreduje začasna in občasna dela dijakom in študentom, kadrovske, prostorske, organizacijske in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena organizacija oziroma delodajalec iz četrtega in petega odstavka tega člena, način evidentiranja podatkov iz tretjega odstavka 6.b člena tega zakona, obvezne podatke na napotnici in posredovanje napotnic Inšpektoratu Republike Slovenije za delo ter podrobnejšo vsebino koncesijske pogodbe.
Minister, pristojen za delo, s podzakonskim aktom iz prejšnjega odstavka uredi tudi postopek za vpis in izbris iz registra agencij za zagotavljanje dela ter vsebino in način vodenja registra agencij za zagotavljanje dela.«.
5. člen
6.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»6.a člen
Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec iz četrtega odstavka prejšnjega člena ne more vpisati posredovanja zaposlitve in posredovanja dela v sodni register oziroma prijaviti začetka opravljanja te dejavnosti, če ni sklenil koncesijske pogodbe.
Organizacija oziroma delodajalec iz petega odstavka prejšnjega člena ne more vpisati dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu v sodni register oziroma prijaviti začetka opravljanja te dejavnosti, če ni vpisan v register agencij za zagotavljanje dela.
Vpis dejavnosti posredovanja zaposlitve, posredovanja dela oziroma zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu v sodni register oziroma prijava začetka opravljanja te dejavnosti brez sklenjene koncesijske pogodbe oziroma brez vpisa v register agencij za zagotavljanje dela je ničen.«.
6. člen
Za 6.a členom se dodajo novi 6.b, 6.c, 6.č, 6.d, 6.e in 6.f člen, ki se glasijo:
»6.b člen
Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki na podlagi koncesijske pogodbe opravlja strokovne naloge posredovanja zaposlitve in posredovanja dela, ali na podlagi vpisa v register agencij za zagotavljanje dela opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu, lahko opravlja dejavnost za državljane Republike Slovenije, državljane držav članic Evropske unije in Evropske gospodarske skupnosti ter za osebe, ki niso državljani države Evropske unije ali Evropske gospodarske skupnosti in so pridobile dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če z mednarodnim sporazumom ni drugače določeno.
Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki na podlagi koncesijske pogodbe posreduje začasna in občasna dela za dijake in študente, lahko ta dela opravlja le za dijake, ki so že dopolnili 15 let, študente in za udeležence izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.
Osebe iz prejšnjega odstavka lahko opravljajo začasno in občasno delo le na podlagi napotnice zavoda ali pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom. Če dijak ali študent preseže posebno osebno olajšavo za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, in je določena v Zakonu o dohodnini, se prekine obračun koncesijske dajatve na podlagi napotnice, delodajalec pa je dolžan dijaka ali študenta pokojninsko in invalidsko zavarovati po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Organizacija oziroma delodajalec, ki lahko posreduje zaposlitve in delo ali zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku na podlagi predpisov države članice Evropske unije ali Evropske gospodarske skupnosti v tej državi članici, lahko opravlja to dejavnost tudi na območju Republike Slovenije, če pred začetkom opravljanja teh dejavnosti v Republiki Sloveniji ministrstvu, pristojnemu za delo, prijavi opravljanje teh dejavnosti in če izpolnjuje pogoje, ki jih v podzakonskem aktu iz enajstega odstavka 6. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za delo. V tem podzakonskem aktu se določita tudi način in vsebina prijave opravljanja dejavnosti iz tega odstavka.
6.c člen
Organizacija oziroma delodajalec, ki želi posredovati zaposlitve oziroma dela ali zagotavljati dela delavcev drugemu delodajalcu, naslovi vlogo za podelitev koncesije oziroma za vpis v register agencij za zagotavljanje dela na ministrstvo, pristojno za delo.
Ministrstvo, pristojno za delo, odloči o vlogi za podelitev koncesije oziroma za vpis v register agencij za zagotavljanje dela z odločbo v upravnem postopku.
Ministrstvo, pristojno za delo, pri odločitvi o vlogi za podelitev koncesije upošteva število brezposelnih oseb pri območnih službah zavoda, potrebe delodajalcev po delu oziroma po zaposlitvi novih delavcev na tem območju, vrsto in obseg programov aktivne politike zaposlovanja, število dijakov in študentov na posameznem območju ter njihov socialni položaj, število koncesionarjev na posameznem območju in spoštovanje predpisov pri dotedanjem poslovanju vlagatelja.
Vlagatelj lahko začne posredovati zaposlitve ali dela s sklenitvijo koncesijske pogodbe, pravico do zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu pa pridobi z vpisom v register agencij za zagotavljanje dela.
Zoper odločbo o podelitvi koncesije oziroma o vpisu v register agencij za zagotavljanje dela ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.
6.č člen
Ministrstvo, pristojno za delo, z vlagateljem, ki mu je bila koncesija podeljena z odločbo iz drugega odstavka prejšnjega člena, sklene koncesijsko pogodbo.
S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje, zlasti pa:
– vrsto in obseg storitve, ki je predmet koncesije,
– začetek izvajanja koncesije,
– čas, za katerega se sklene koncesijska pogodba,
– višino priznanih stroškov v skladu z osmim odstavkom 6. člena tega zakona in višino odvedenih sredstev v skladu s petim in šestim odstavkom 6. člena tega zakona,
– dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije,
– način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora, ki ga opravi koncedent,
– način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja,
– prenehanje veljavnosti koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje,
– obveznosti koncesionarja ob predčasnem prenehanju veljavnosti pogodbe,
– druge določbe, pomembne za določitev in izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesije.
Koncesijska pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, je nična, kar pa velja tudi za njene dopolnitve in spremembe.
Koncesijska pogodba se sklene največ za eno leto.
6.d člen
Koncesijska pogodba preneha veljati:
– po poteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z odpovedjo ene od pogodbenih strank,
– z odvzemom koncesije,
– s prenehanjem koncesionarja oziroma z dnem uvedbe stečajnega ali likvidacijskega postopka.
6.e člen
Ministrstvo, pristojno za delo, lahko brez predhodnega obvestila odvzame koncesijo koncesionarju, če ugotovi, da:
– koncesionar opravlja dejavnost zunaj podeljene koncesije ali v nasprotju s koncesijsko pogodbo, ali je opravljal dejavnost pred sklenitvijo koncesijske pogodbe,
– je iz letnega poročila razvidno, da v letu, za katero poroča, ni opravljal koncesijske dejavnosti,
– s svojim poslovanjem krši predpise,
– v postavljenem roku ni odpravil pomanjkljivosti v skladu z ugotovitvami ministrstva, pristojnega za delo, ali drugega pristojnega organa.
Ob ugotovljenih pomanjkljivostih pri poslovanju koncesionarja lahko ministrstvo, pristojno za delo, koncesijo odvzame za določen čas in mu naloži, naj odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.
Ministrstvo, pristojno za delo, odvzame koncesijo z odločbo.
6.f člen
Ministrstvo, pristojno za delo, po uradni dolžnosti ali na predlog Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma drugih pristojnih organov izbriše iz registra agencij za zagotavljanje dela organizacijo oziroma delodajalca v teh primerih:
– če preneha zagotavljati dela delavcev drugemu delodajalcu,
– če fizična oseba, ki zagotavlja dela delavcev drugemu delodajalcu, umre, ali če pravna oseba, ki zagotavlja dela delavcev drugemu delodajalcu, preneha,
– če je fizični ali pravni osebi s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje dejavnosti,
– če je iz letnega poročila organizacije oziroma delodajalca, vpisanega v register agencij za zagotavljanje dela, razvidno, da ni zagotavljal dela delavcev drugemu delodajalcu v letu, za katero poroča, ali pa letnega poročila ni poslal,
– če se ugotovi, da organizacija oziroma delodajalec, vpisan v register agencij za zagotavljanje dela, ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu.
O izbrisu iz registra agencij za zagotavljanje dela ministrstvo, pristojno za delo, izda odločbo.«.
7. člen
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
»7. člen
Organizacija oziroma delodajalec, ki ima z ministrstvom, pristojnim za delo, sklenjeno koncesijsko pogodbo v skladu s četrtim odstavkom 6. člena tega zakona, ali je vpisan v register agencij za zagotavljanje dela, mora letno poročati o obsegu svojega poslovanja tako, kot predpiše minister, pristojen za delo.
Organizacija oziroma delodajalec, ki ima z ministrstvom, pristojnim za delo, sklenjeno koncesijsko pogodbo, ali je vpisan v register agencij za zagotavljanje dela, mora ministrstvu, pristojnemu za delo, poročati o svojem delu in sproti javljati vse spremembe glede izpolnjevanja kadrovskih, organizacijskih in drugih pogojev, ki lahko vplivajo na koncesijsko razmerje ali vpis v register agencij za zagotavljanje dela.«.
8. člen
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
»8. člen
Za posredovanje zaposlitve in posredovanje dela zavod ne sme zahtevati plačila.
Za posredovanje zaposlitve in posredovanje dela pooblaščena organizacija oziroma delodajalec ne sme zahtevati plačila od iskalca zaposlitve oziroma dela.
Pooblaščeni organizaciji oziroma delodajalcu, ki posreduje zaposlitev ali delo brezposelni osebi, ki je najmanj tri mesece vpisana v evidenci brezposelnih oseb, se zagotavlja plačilo za vsako posredovanje zaposlitve, če je brezposelna oseba sklenila pogodbo o zaposlitvi:
– za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
– za določen čas, ki ni krajši od 12 mesecev, s polnim delovnim časom,
– za določen čas, ki ni krajši od 24 mesecev, z najmanj polovico polnega delovnega časa.
Pogoj vpisa v evidenci brezposelnih oseb najmanj tri mesece ne velja, kadar je oseba starejša od 50 let, ali prejema denarno nadomestilo, ali je upravičena do denarne socialne pomoči po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, oziroma, ko je brezposelna oseba invalid, katere invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa.
Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki posreduje zaposlitev brezposelni osebi za določen čas s polnim ali najmanj polovičnim delovnim časom, lahko uveljavlja plačilo storitev, če se brezposelna oseba ni zaposlila pri istem delodajalcu, pri katerem je bila nazadnje zaposlena, oziroma pri povezani fizični oziroma pravni osebi in, če je prekinitev zaposlitve pri istem delodajalcu oziroma povezani fizični ali pravni osebi daljša od 30 dni.
Opravljene storitve posredovanja zaposlitve se plačujejo iz sredstev proračuna Republike Slovenije, določenih za ta namen.
Storitve plačuje zavod na podlagi dokazila o realizirani zaposlitvi (fotokopija prijave v zavarovanje – obrazec M-1) in na podlagi napotnice za zaposlitev, ki jo potrdi delodajalec.
Kadar več pooblaščenih organizacij oziroma delodajalcev posreduje zaposlitev za isto brezposelno osebo, prejme plačilo tista pooblaščena organizacija oziroma delodajalec, ki je zavodu dostavila fotokopijo prijave v zavarovanje in potrjeno napotnico delodajalca, na kateri sta vpisana najbolj zgoden datum in ura zglasitve brezposelne osebe pri delodajalcu.
Natančnejši postopek in način plačila storitev se določita v pogodbi o sodelovanju, sklenjeni med pooblaščeno organizacijo oziroma delodajalcem in zavodom, ki jo mora zavod v 15 dneh od podpisa poslati v soglasje ministrstvu, pristojnemu za delo.
Višina sredstev za posredovanje zaposlitve in dela iz tretjega odstavka se določi z odredbo ministra, pristojnega za delo, pri čemer se upoštevajo predvsem delež brezposelnih oseb v prebivalstvu v območni službi zavoda, v katerem se brezposelni osebi posreduje zaposlitev ali delo, starost brezposelne osebe, invalidnost, čas, ko je bila brezposelna oseba prijavljena na zavodu, in upravičenost do prejemanja denarnega nadomestila ali denarne socialne pomoči po predpisih, ki urejajo socialno varstvo.«.
9. člen
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
»9. člen
Organizacije oziroma delodajalci zaposlujejo delavce v sodelovanju z zavodom.
Organizacije in delodajalci morajo zavodu poslati:
– prijavo prostega delovnega mesta in pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje del na tem delovnem mestu, razen kadar z že zaposlenim delavcem sklepajo novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto, ali ko se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, lahko izjemoma sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave,
– obvestilo o potrebi po sklenitvi podjemne pogodbe ali pogodbe o naročilu avtorskega dela najpozneje v osmih dneh po tem, ko potreba nastane, razen če se bo obvestilo nanašalo na delavca, ki je v delovnem razmerju pri istem delodajalcu, ali na pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
– poročilo o opravljenem delu preko polnega delovnega časa in poročilo o opravljenem delu po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela do 15. januarja za preteklo leto,
– obvestilo o sklenjeni podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela, najpozneje v osmih dneh po sklenitvi take pogodbe, razen če je pogodba sklenjena z delavcem, ki je v delovnem razmerju pri istem delodajalcu ali če je pogodba sklenjena s pravno osebo, samostojnim podjetnikom posameznikom oziroma posameznikom, ki samostojno opravlja dejavnost.«.
10. člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Minister, pristojen za delo, predpiše način in vsebino sporočanja podatkov iz 9. in 10. ter postopek iz 11. člena tega zakona.«.
11. člen
V prvem odstavku 16. člena se četrta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– oseba, ki ni upokojenec, študent, dijak, vajenec, udeleženec izobraževanja odraslih, mlajši od 26 let ali udeleženec izobraževanja v skladu s 53.b členom tega zakona ter udeleženec programa usposabljanja na delovnem mestu na podlagi programov ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz 50. člena tega zakona.«.
12. člen
16.a člen se črta.
13. člen
V prvem odstavku 17. člena se druga alinea črta. Dosedanja tretja in četrta alinea postaneta druga in tretja alinea.
14. člen
V drugem odstavku 17.a člena se tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»– zanj po treh mesecih upravičenosti do denarnega nadomestila ni na voljo primerne zaposlitve,«.
15. člen
V drugem odstavku 17.b člena se pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo »če vloži zahtevek najpozneje v 30 dneh od nastanka nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov. Ta rok ne teče med bolnišničnim zdravljenjem brezposelne osebe ali iz drugih utemeljenih razlogov, zaradi katerih brezposelna oseba ni mogla vložiti zahtevka.«.
16. člen
Za tretjim odstavkom 17.c člena se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena ima brezposelna oseba pravico do odsotnosti zaradi izvrševanja obveznosti, ki jih ima kot pogodbeni pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske oziroma kot državljan na prostovoljnem služenju vojaškega roka, za čas trajanja teh obveznosti. O obveznostih po pogodbi o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske oziroma po pogodbi o prostovoljnem služenju vojaškega roka mora brezposelna oseba obvestiti zavod v roku najmanj osem dni pred začetkom odsotnosti. S pogodbenim pripadnikom rezervne sestave je izenačen tudi državljan, ki je poklican s strani pristojnega organa na usposabljanje za zaščito in reševanje, ki temelji na opravljanju državljanskih dolžnosti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Pravico do odsotnosti iz prejšnjega odstavka tega člena lahko brezposelna oseba uveljavi pred oziroma po vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja, ne pa tudi v času vključitve, razen če je vključena v program, na podlagi katerega je sklenila delovno razmerje.«.
17. člen
V prvem odstavku 17.d člena se besedilo »do ene stopnje« nadomesti z besedilom »do največ dveh stopenj«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Brezposelni osebi se kot primerna lahko ponudi eno stopnjo nižja zaposlitev po treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb, če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna. Po šestih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb in če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila taka zaposlitev ustrezna, se kot primerna lahko ponudi dve stopnji nižja zaposlitev.«.
V šestem odstavku se besedilo »polovici časa, v katerem je upravičena do denarnega nadomestila« nadomesti z besedilom »treh mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb«.
Za šestim odstavkom se doda sedmi odstavek, ki se glasi:
»Brezposelni osebi, ki sprejme zaposlitev, ki se v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena šteje kot primerna, zavod ponudi ustrezno zaposlitev, ko je ta na voljo.«.
18. člen
V prvem odstavku 17.g člena se prva alinea spremeni tako, da se glasi:
»– pisne prijave na objavljeno ustrezno ali primerno zaposlitev,«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Brezposelna oseba ni dolžna aktivno iskati zaposlitve v času, ko je vključena v programe aktivne politike zaposlovanja, razen če je vključena v izvrševanje primernega začasnega in občasnega humanitarnega ali drugega podobnega dela v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ali opravlja delo po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela ali če je to drugače določeno v zaposlitvenem načrtu.«.
19. člen
Za 17.h členom se doda novi 17.i člen, ki se glasi:
»17.i člen
Primerno delo po tem zakonu je delo, ki ustreza telesnim in duševnim zmožnostim brezposelne osebe, o čemer izdajajo mnenja rehabilitacijske komisije I. stopnje, ki delujejo pri območnih službah zavoda in so imenovane v skladu s predpisi o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Mnenje se izda le v primeru, če brezposelna oseba sicer izpolnjuje zahteve delodajalca za delo oziroma delovno mesto, vendar zaradi domnevnih psihofizičnih nezmožnosti odkloni ponujeno delo zavoda oziroma ne soglaša z napotitvijo zavoda. Pri tem odklonitev ni na strani brezposelne osebe, če organizacija oziroma delodajalec odkloni brezposelno osebo, ki jo je napotil zavod.
Rehabilitacijske komisije iz prejšnjega odstavka izdajajo mnenje na podlagi dokumentacije, ki jo predloži brezposelna oseba in zavod, v roku osem dni od prejema te dokumentacije.
Brezposelna oseba lahko odkloni ponujeno delo tudi iz razloga ugovora vesti. O utemeljenosti ugovora poda mnenje komisija iz prvega odstavka tega člena.«.
20. člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
Pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti zavarovanec, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi zaradi:
1. sporazumne razveljavitve,
2. izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca prenosnika, ker je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
3. redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca,
4. redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca, dane zaradi delavčevih kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (odpoved iz krivdnega razloga na strani delavca),
5. odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, ker delavec ni sprejel predloga delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in nedoločen čas,
6. izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz razlogov na strani delavca, razen ob izredni odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela,
7. če sodišče ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu nezakonita, pa delavec ni želel nadaljevati delovnega razmerja,
8. odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z 89., 113., 115., 116. in 117. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), če zavarovanec ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva,
9. če starejšemu delavcu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga,
10. ko voljenemu ali imenovanemu nosilcu javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave preneha funkcija ali imenovanje, pa ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo skladno s predpisi, ki to omogočajo.
Ne glede na določbe prve in tretje točke prvega odstavka tega člena lahko pravico do denarnega nadomestila uveljavi zavarovanec, ki redno odpove ali sporazumno z delodajalcem razveljavi pogodbo o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom.
Zavarovanci, ki niso zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz obveznega zavarovanja ni bila posledica objektivnih razlogov, zlasti dalj časa trajajoče bolezni zavarovanca, elementarne nesreče, večje materialne škode na premoženju zavarovanca, izgube poslovnega prostora ali izgube poslovnega partnerja, na katerega je bilo v celoti vezano poslovanje.«.
21. člen
19.a, 19.b in 19.c člen se črtajo.
22. člen
Tretji odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 45,56% minimalne plače in ne višje od trikratnika tako določenega najnižjega nadomestila.«.
Za tretjim odstavkom se doda četrti odstavek, ki se glasi:
»Zavarovancu pripada nadomestilo za tiste dneve, ki se ob upoštevanju 40-urnega delovnega časa kot polnega delovnega časa štejejo kot delovni dnevi, in za dela proste dneve, določene z zakonom.«.
23. člen
24. člen se spremeni tako, da se glasi:
»24. člen
Denarna nadomestila se usklajujejo enkrat letno, in sicer v januarju za indeks cen življenjskih potrebščin za zadnjih 12 mesecev pred mesecem uskladitve.«.
24. člen
Tretji odstavek 25.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavarovancu, ki pravice do denarnega nadomestila ni v celoti izkoristil, razen če je ni izkoristil iz krivdnih razlogov na svoji strani, se pri ponovnem uveljavljanju pravica odmeri v trajanju, ki upošteva njegovo zavarovalno dobo po prejemanju zadnjega denarnega nadomestila in preostali del neizkoriščene pravice. Če zavarovanec denarno nadomestilo ponovno uveljavlja v 24 mesecih po zadnjem prejemanju denarnega nadomestila, je preostali del neizkoriščene pravice določen v višini zadnjega izplačanega denarnega nadomestila, sicer pa se celotno denarno nadomestilo odmeri v skladu z 20. členom tega zakona.«.
25. člen
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
»31. člen
Denarno nadomestilo pripada zavarovancu z naslednjim dnem po prenehanju obveznega zavarovanja, če se prijavi pri zavodu in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja. Če uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se zavarovancu skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila zmanjša za čas prekoračitve roka, računajoč od 31. dneva po prenehanju obveznega zavarovanja dalje do vložitve zahteve.
Rok iz prejšnjega odstavka ne teče med:
– boleznijo,
– starševskim dopustom,
– vojaško dolžnostjo ter opravljanjem nalog oziroma usposabljanjem za zaščito in reševanje na poziv pristojnega organa,
– prestajanjem pripora oziroma zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do šest mesecev,
– poklicno rehabilitacijo po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Zavarovanec se mora zavodu prijaviti v osmih dneh po prenehanju razlogov iz prejšnjega odstavka.
V primeru iz drugega odstavka tega člena pripada zavarovancu denarno nadomestilo od prvega dne po prenehanju razlogov iz drugega odstavka tega člena.
Zavarovanec ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila po poteku 60 dni od prenehanja obveznega zavarovanja ali po poteku 30 dni od prenehanja razlogov iz drugega odstavka tega člena.«.
26. člen
V prvem odstavku 32. člena se tretja alinea spremeni tako, da se glasi:
»– izpolni pogoje za pridobitev starostne ali invalidske pokojnine ali uveljavi pravico do družinske ali vdovske pokojnine,«.
Šesta alinea prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»– odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali s svojim ravnanjem povzroči odklonitev zaposlitve s strani delodajalca,«.
Drugi odstavek se črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
27. člen
32.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»32.a člen
Denarno nadomestilo se za dva meseca zniža za 50%, če zavarovanec odkloni:
– primerno delo po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela,
– primerno začasno ali občasno humanitarno ali drugo podobno delo, opredeljeno v drugem odstavku 6. člena tega zakona.
Delo iz prejšnjega odstavka je delo, ki ustreza do ene stopnje nižji stopnji in vrsti strokovne izobrazbe brezposelne osebe, kot je razvidna iz opisa del v podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela oziroma kot jo zahteva za opravljanje humanitarnega ali drugega podobnega dela naročnik pogodbe ali dela.
V primerih iz prejšnjih dveh odstavkov ne velja določba 21. člena tega zakona o višini najnižjega denarnega nadomestila, zavarovanec pa je upravičen do prevoznih stroškov z javnim prevoznim sredstvom in stroškov prehrane.«.
28. člen
33. člen se spremeni tako, da se glasi:
»33. člen
Pravica do denarnega nadomestila miruje v času:
– služenja vojaškega roka ali opravljanja nadomestne civilne službe,
– pripora in prestajanja zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do šest mesecev,
– sklenitve delovnega razmerja za polni delovni čas in določen čas, krajši od dvanajst mesecev,
– vključitve v izobraževalni program v skladu s 53.b členom tega zakona,
– prejemanja starševskega nadomestila,
– nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov v času, ko na podlagi tretjega odstavka 17.b člena tega zakona prejema nadomestilo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja,
– vključitve v program javnih del,
– ko ne prebiva v Republiki Sloveniji, razen, če mednarodni akt ne določa drugače,
– opravljanja nalog družinskega pomočnika za obdobje, krajše od 12 mesecev, če prenehanje opravljanja teh nalog ni nastalo iz razlogov, ki se po zakonu, ki ureja socialno varstvo, obravnavajo enako kot krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi,
– vključitve v program usposabljanja na delovnem mestu na podlagi programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz 50. člena tega zakona.
Zavarovanec, ki se v primerih iz prejšnjega odstavka v osmih dneh po prenehanju razloga za mirovanje prijavi na zavodu, ima pravico do denarnega nadomestila za preostali čas upravičenosti do denarnega nadomestila, sicer ga zavod preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.
Pravica do denarnega nadomestila miruje tudi:
– poslovodnim osebam, ki so zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi prejele oziroma so upravičene do izplačila odškodnine ali odpravnine, toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine oziroma odpravnine so prejele oziroma so po pogodbi do nje upravičene,
– osebam, ki so po prenehanju delovnega razmerja skladno z delovno zakonodajo upravičene do nadomestila za spoštovanje prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja, do poteka časa, v katerem prejemajo nadomestilo zaradi spoštovanja prepovedi konkurenčne dejavnosti,
– osebam, ki so zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi prejele odpravnino, ki presega višino, določeno s predpisi o delovnih razmerjih, toliko mesecev, kolikor njihovih osnovnih mesečnih plač je z odpravnino presežena zakonsko predpisana višina,
– osebam, ki so se z delodajalcem dogovorile za odškodnino namesto odpovednega roka, toliko mesecev, kolikor mesečnih plač odškodnine so prejele.
Zavarovanci iz tretjega odstavka tega člena uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila v skladu z 31. členom tega zakona, denarno nadomestilo pa se začne izplačevati naslednji dan po preteku obdobja, v katerem zavarovancu pravica miruje.«.
29. člen
V 33.a členu se črta besedilo »vendar ne več kot polovico polnega delovnega časa,«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»V primeru iz prejšnjega odstavka ne velja določba 21. člena tega zakona o višini najnižjega denarnega nadomestila.«.
30. člen
35., 35.a, 35.b, 36. in 37. člen se črtajo.
31. člen
Tretji odstavek 45. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavarovanec oziroma druga brezposelna oseba, ki ni zadovoljna z odločitvijo drugostopenjskega organa, lahko v 30 dneh po vročitvi dokončne odločbe vloži tožbo pri sodišču, pristojnem za socialne spore.«.
32. člen
45.b člen se spremeni tako, da se glasi:
»45.b člen
Upravno-strokovni nadzor nad delom zavoda in pooblaščenih organizacij oziroma delodajalcev ter namembnostjo uporabe sredstev opravlja ministrstvo, pristojno za delo. Če se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti, izda ministrstvo, pristojno za delo, odločbo, s katero določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti.
Zakonitost dela organizacij oziroma delodajalcev, ki opravljajo strokovne naloge posredovanja zaposlitve, posredovanja dela ali zagotavljajo delo delavcev drugemu uporabniku, nadzirajo ministrstvo, pristojno za delo, Inšpektorat Republike Slovenije za delo in drugi pristojni organi.
Namensko porabo sredstev iz osmega odstavka 6. člena tega zakona nadzirajo Računsko sodišče Republike Slovenije ter pristojna ministrstva in drugi organi v skladu z zakonom.
Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo, razen če ta zakon določa drugače.«.
33. člen
V 45.c členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Nadzor nad izvrševanjem 10. člena tega zakona izvaja zavod.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »prvega odstavka tega člena«.
34. člen
45.e člen se spremeni tako, da se glasi:
»45.e člen
Zavod mora o izvedenem nadzoru enkrat letno poročati ministrstvu, pristojnemu za delo.«.
35. člen
48.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»48.a člen
Delodajalcu, ki zaposli:
– brezposelno osebo, mlajšo od 26 let, ki je iskalec prve zaposlitve in je več kot 6 mesecev prijavljena pri zavodu in ima suficitarni poklic,
– brezposelno osebo, mlajšo od 28 let, ki je 24 mesecev prijavljena pri zavodu,
– brezposelno osebo, prijavljeno pri zavodu, namesto delavca na porodniškem dopustu in na dopustu za nego in varstvo otroka,
– brezposelno osebo, ki je starejša od 55 let in je več kot 12 mesecev prijavljena pri zavodu,
– brezposelno osebo, prijavljeno na zavodu, ki je starejša od 55 let in ima suficitarni poklic,
zavod povrne prispevke delodajalca, in sicer za osebe iz prve, druge, četrte in pete alinee tega odstavka za eno leto in za osebe iz druge alineje tega odstavka za celotno obdobje nadomeščanja delavca na porodniškem dopustu in na dopustu za nego in varstvo otroka, vendar ne več kot 15 mesecev.
Delodajalci uveljavijo povračilo prispevkov z vlogo, ki jo vložijo pri zavodu najpozneje v 30 dneh po poteku vsakega posameznega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z brezposelno osebo oziroma po prenehanju porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka osebe, namesto katere so zaposlili brezposelno osebo.
Za zaposlitev iste brezposelne osebe delodajalci ne morejo hkrati uveljaviti drugih ukrepov za spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb, določenih v programu ukrepov aktivne politike zaposlovanja ali v drugih zakonih.
Do povrnitve prispevkov delodajalca iz tega člena kot delodajalci niso upravičeni državni organi, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in druge osebe javnega prava ki so posredni uporabniki državnega proračuna, razen temeljnih samoupravnih lokalnih skupnosti.
Vlada Republike Slovenije v programu ukrepov aktivne politike zaposlovanja opredeli obdobje upravičenosti do povrnitve prispevkov delodajalca za osebe iz prve, druge, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena.
Suficitarni poklici iz prve in pete alinee prvega odstavka tega člena so poklici, določeni v podzakonskem aktu iz prvega odstavka 51. člena tega zakona.«.
36. člen
49.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»49.a člen
Brezposelna oseba ima pravico in dolžnost, da se vključi v programe ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z zaposlitvenim načrtom. V njem se določijo in predvidijo dejavnosti pri iskanju zaposlitve in vključevanju v programe aktivne politike zaposlovanja.
V program ukrepov aktivne politike zaposlovanja se ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 16. člena tega zakona in ob izpolnjevanju drugih pogojev iz 16. člena tega zakona vključujejo tudi invalidi II. in III. kategorije, ki se prijavijo pri zavodu v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
V program ukrepov aktivne politike zaposlovanja se na podlagi programa razreševanja presežnih delavcev lahko vključujejo tudi delavci, katerih delo je postalo nepotrebno zaradi poslovnih razlogov, in na podlagi programa finančne reorganizacije delavci, katerih delo je postalo nepotrebno zaradi začetka postopka prisilne poravnave. Na podlagi obvestila stečajnega upravitelja o nameravani odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev, predpisanega z delovno pravno zakonodajo, se v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja lahko vključujejo tudi delavci, za katere je prenehala potreba po delu.
V programe aktivne politike zaposlovanja se vključujejo tudi brezposelne osebe ali delavci, katerih delo postane trajno nepotrebno, in za katere je na podlagi elaborata kadrovskih potreb in poslovnega načrta gospodarske družbe pričakovati, da jim dolgoročno ne bo mogoče zagotoviti zaposlitve.
V program aktivne politike zaposlovanja se v skladu z opredelitvijo delovne aktivnosti v zaposlitvenem načrtu in v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, vključujejo brezposelne osebe, ki so upravičenci do denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo.«.
37. člen
Drugi odstavek 49.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavod mora izvesti postopek ugotavljanja smiselnosti vključitve brezposelne osebe v program ukrepov aktivne politike zaposlovanja. O vključitvi ter izbiri ukrepov aktivne politike zaposlovanja za brezposelno ali drugo osebo odloči na prvi stopnji pooblaščeni delavec zavoda, na drugi stopnji pa organ zavoda, ki ga določa statut zavoda.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Prednost pri vključitvi v programe ukrepov aktivne politike zaposlovanja imajo osebe iz ciljnih skupin, določenih v programu ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz 50. člena tega zakona.«.
38. člen
50. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Vlada Republike Slovenije po posvetovanju s socialnimi partnerji sprejme za proračunsko ali plansko obdobje program ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki prispeva k uresničevanju srednjeročnih smernic in strateških dokumentov razvoja trga dela in zaposlovanja, sprejetih na ravni države in Evropske unije. V programu opredeli ukrepe in aktivnosti za neposredno uravnavanje trga dela, ciljne skupine in obseg sredstev, namenjenih za izvajanje programa, v skladu s proračunom.
Za sofinanciranje iz evropskih sredstev mora biti program ukrepov aktivne politike zaposlovanja usklajen z vsebino programskih dokumentov, ki določajo pravila za upravljanje sredstev evropskih strukturnih skladov.«.
39. člen
51. člen se spremeni tako, da se glasi:
»51. člen
Minister, pristojen za delo, po posvetovanju s socialnimi partnerji, podrobneje uredi izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja in določi metodologijo za določanje suficitarnih in deficitarnih poklicev s podzakonskim aktom.
Zavod na podlagi sprejetega programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja pripravi katalog, s katerim se podrobneje opredelijo posamezni programi. Katalog objavi zavod na svojih spletnih straneh v 30 dneh po sprejetju programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja.«.
40. člen
Prvi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Javna dela so lokalni ali državni zaposlitveni programi, ki so namenjeni aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socializaciji, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Organizirajo se zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Program javnih del, ki se izvaja v okviru aktivne politike zaposlovanja, in število vključenih oseb, ki se bodo financirale po tem programu, določi za proračunsko obdobje Vlada Republike Slovenije.«.
41. člen
53. člen se spremeni tako, da se glasi:
»53. člen
Brezposelne osebe začnejo opravljati javna dela z dnem sklenitve posebne pogodbe o zaposlitvi z izvajalcem javnih del, če v njej ni določen drug datum nastopa dela. Pogodba o zaposlitvi se sklene ob upoštevanju posebnosti glede plačila za delo, trajanja dopusta, polnega delovnega časa in razlogov za njeno prenehanje, ki so določeni v tem zakonu.
Posebna pogodba o zaposlitvi, sklenjena zaradi opravljanja javnih del, preneha veljati, ko poteče čas, za katerega je sklenjena, predčasno pa v teh primerih:
– če se udeleženec zaposli drugje,
– če se udeleženec vključi v usposabljanje, ki se financira iz sredstev evropskih strukturnih skladov,
– če udeleženec odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev, ki mu jo je ponudil zavod,
– če udeleženec odkloni usposabljanje, ki ga predlaga zavod,
– če udeleženec samovoljno zapusti javno delo,
– če ne izpolnjuje delovnih obveznosti iz sprejetega programa javnega dela,
– če zaradi nepravočasnega, nestrokovnega in nekakovostnega dela ne dosega rezultatov, ki se lahko pričakujejo od povprečnega udeleženca,
– če predčasno preneha program javnega dela iz objektivnih razlogov na strani zavoda, izvajalca ali naročnika programa javnega dela.
Brezposelna oseba je lahko vključena v program javnega dela največ eno leto, razen invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa, ki se jim vključitev lahko podaljša, če jim ni mogoče zagotoviti ustrezne ali primerne zaposlitve, ter žensk, starejših od 53 let, in moških, starejših od 55 let, ki so v program lahko vključeni do izpolnitve pogojev za upokojitev.
Med vključitvijo je udeleženec upravičen do letnega dopusta, ki traja najmanj štiri tedne. Za pridobitev pravice do letnega dopusta in načina njegove porabe se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo delovna razmerja.
Udeleženec javnih del je lahko največ četrtino delovnega časa vključen v programe usposabljanja in izobraževanja, kot poln delovni čas pa se šteje 30-urna tedenska delovna obveznost.«.
42. člen
53.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»53.a člen
Po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni zaradi opravljanja javnih del, je udeleženec upravičen do plače, izražene v deležu od minimalne plače po stopnjah strokovne usposobljenosti za delo, ki ga opravlja v programu javnih del, in sicer:
– za I. stopnjo strokovne izobrazbe 80% minimalne plače,
– za II. stopnjo strokovne izobrazbe 85% minimalne plače,
– za III. stopnjo strokovne izobrazbe 90% minimalne plače,
– za IV. stopnjo strokovne izobrazbe 95% minimalne plače,
– za V. stopnjo strokovne izobrazbe 100% minimalne plače,
– za VI. stopnjo strokovne izobrazbe 125% minimalne plače,
– za VII. stopnjo strokovne izobrazbe 150% minimalne plače.
Sredstva za izvajanje programov javnih del zagotavljata zavod in naročnik javnih del, lahko pa tudi izvajalec javnih del.
Zavod zagotavlja del stroškov plač udeležencev, ki se določijo s programom javnih del, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije za posamezno proračunsko obdobje. Pri določitvi deleža sredstev za plače udeležencev se upoštevata določitev in razvrstitev območij z višjo stopnjo brezposelnosti od povprečne v Republiki Sloveniji in druga merila, ki jih določi minister, pristojen za delo.
Poleg deleža plače zavod zagotavlja tudi sredstva za stroške javnega prevoza na delo, stroške prehrane med delom, naročnik oziroma izvajalec javnih del pa zagotavlja sredstva za pokrivanje stroškov razlike plač udeležencev, regresa za letni dopust ter materialnih stroškov, vključno s stroški prostorov in potrebne opreme. Za udeležence, katerih plača ne dosega minimalne plače, zagotavlja tudi izplačilo prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonom, ki ureja prispevke za socialno varnost, ter kot osnovo upošteva minimalno plačo.«.
43. člen
53.b člen se spremeni tako, da se glasi:
»53.b člen
Brezposelna oseba, ki ji ni mogoče zagotoviti ustrezne ali primerne zaposlitve, se lahko zaradi izboljšanja položaja na trgu dela na podlagi zaposlitvenega načrta vključi v izobraževanje v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
Udeleženec iz prejšnjega odstavka ima ob vključitvi pravico do zdravstvenega varstva, če ni zavarovan na drugi podlagi, štipendije in povračila stroškov, določenih v programu iz 53.c člena tega zakona.«.
44. člen
53.č člen se spremeni tako, da se glasi:
»53.č člen
Brezposelna oseba, ki ima, ali si pridobi strokovno znanje in spretnosti, potrebne za opravljanje poklica, se lahko zaradi izboljšanja svojega položaja na trgu dela na podlagi zaposlitvenega načrta vključi v postopek pridobitve certifikata o nacionalni poklicni kvalifikaciji v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Ob vključitvi je oseba upravičena do denarnih dajatev in povračila stroškov, določenih v podzakonskem aktu iz 51. člena tega zakona.«.
45. člen
Drugi odstavek 54. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavod zahteva od delodajalca vrnitev škode v primeru, če sodišče s pravnomočno sodbo ugotovi, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito.«.
V tretjem odstavku se besedilo »v primeru iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »v primeru iz prejšnjih dveh odstavkov«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Zavod zahteva vrnitev sredstev, izplačanih iz zavarovanja za primer brezposelnosti od delavca, ki je zahteval sodno varstvo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z 89., 113., 115., 116. in 117. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02), vendar je pred odločitvijo sodišča sklenil poravnavo z delodajalcem, ki ni zajemala ugotovitve, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, in da delodajalec mora vrniti zavodu škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
46. člen
61.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»61.a člen
Organa zavoda sta svet zavoda in direktor zavoda.«.
47. člen
62. člen se spremeni tako, da se glasi:
»62. člen
Svet zavoda ima trinajst članov, od tega:
– šest članov imenuje Vlada Republike Slovenije in sicer predstavnike ministrstev, pristojnih za delo, šolstvo, gospodarstvo in finance,
– tri člane imenujejo delodajalska združenja na ravni države,
– tri člane imenujejo sindikati, reprezentativni za območje države,
– enega člana izvolijo delavci zavoda.
Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta.
Svet zavoda med svojimi člani izvoli predsednika in namestnika predsednika za dve leti, pri čemer se pri teh nalogah izmenjavajo predstavniki skupin iz prvih treh alinej prvega odstavka tega člena.
Svet zavoda začne delovati, ko je imenovana najmanj polovica članov sveta zavoda.«.
48. člen
V napovednem stavku 63. člena se besedi »Upravni odbor« nadomestita z besedama »Svet zavoda«.
49. člen
V 64. členu se besedi »upravni odbor« nadomestita z besedama »svet zavoda«.
50. člen
V 66. členu se za osemnajsto alineo pika nadomesti z vejico in doda nova devetnajsta alinea, ki se glasi:
»– pošlje ministrstvu, pristojnemu za delo, podatke, potrebne za analize, spremljanje in ovrednotenje ukrepov politike zaposlovanja.«.
51. člen
68. člen se spremeni tako, da se glasi:
»68. člen
Zavod vodi evidenco brezposelnih oseb, štipendistov po tem zakonu, oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, brezposelnih oseb, ki jim pravice in obveznosti po tem zakonu mirujejo, ter oseb, prijavljenih pri zavodu na podlagi drugih zakonov (v nadaljnjem besedilu: evidence).
Zavod mora poslati podatke iz evidence brezposelnih oseb, ki so nujni zaradi posredovanja zaposlitve in dela, izdelave zaposlitvenega načrta ali vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, pooblaščenim organizacijam iz 6. člena tega zakona.«.
52. člen
68.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»68.a člen
Podatki iz evidenc iz prejšnjega člena se smejo uporabljati samo za opravljanje nalog ministrstva, pristojnega za delo, Inšpektorata Republike Slovenije za delo, zavoda in pooblaščenih organizacij iz 6. člena tega zakona, uveljavljanje pravic s področja socialne varnosti pri pristojnih institucijah ter statistične ali znanstvenoraziskovalne namene.«.
53. člen
68.b člen se spremeni tako, da se glasi:
»68.b člen
Evidence iz 68. člena tega zakona vsebujejo te podatke:
– ime in priimek,
– datum rojstva,
– spol,
– EMŠO,
– davčna številka,
– naslov prebivališča.
Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebujejo posamezne evidence še naslednje podatke:
evidenca brezposelnih oseb:
– številko transakcijskega računa,
– o prijavi in začetku vodenja v evidenci,
– o prenehanju vodenja v evidenci,
– o razlogu prenehanja vodenja v evidenci,
– o izobrazbi, dodatnem znanju in usposobljenosti,
– o delovnih izkušnjah,
– o zmožnosti za delo,
– o omejitvah pri zaposlovanju,
– o javljanju na zavodu, napotitvah, izpolnjevanju drugih obveznosti osebe,
– o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
– o dejavnostih, ki se izvajajo pri pooblaščenih organizacijah,
– o terjatvah vračil in načinu vračanja neupravičeno izplačanih sredstev,
– o vračanju neupravičeno izplačanih sredstev,
– o pritožbah;
evidenca štipendistov:
– številko transakcijskega računa,
– o prijavi in začetku vodenja v evidenci,
– o vrsti štipendije,
– o statusu štipendista (vajenec, dijak, študent),
– o socialno-ekonomskem položaju republiškega štipendista in njegove družine,
– o šolanju in uspehu šolanja štipendista,
– o izkazanem javno priznanem dosežku prejemnika štipendije za nadarjene,
– o izplačevanju štipendij in dodatkov,
– o vzroku mirovanja izplačevanja štipendije zaradi neizpolnjevanja pogojev,
– o vzroku in datumu prenehanja vodenja evidence,
– o rezultatih preizkusov sposobnosti in nadarjenosti prejemnika štipendije za nadarjene,
– o terjatvah vračil in načinu vračanja neupravičeno izplačanih štipendij,
– o vračanju neupravičeno izplačanih štipendij,
– o pritožbah;
evidenca oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja:
– številko transakcijskega računa,
– o statusu osebe ob vključitvi v program,
– o začetku in prenehanju vključitve v program,
– o razlogu prenehanja vodenja v evidenci,
– o razlogu za mirovanje in času mirovanja v evidenci,
– o vrsti programa aktivne politike zaposlovanja, v katerega je oseba vključena,
– o izvajalcu programa aktivne politike zaposlovanja,
– o izpolnjevanju pogodbenih obveznosti,
– o finančnih sredstvih, porabljenih za izvajanje programa,
– o dokončanju in uspešnosti dokončanja programa aktivne politike zaposlovanja,
– o terjatvah vračil in načinu vračanja neupravičeno izplačanih sredstev,
– o vračanju neupravičeno izplačanih sredstev,
– o pritožbah;
evidenca brezposelnih oseb, ki jim pravice in obveznosti po tem zakonu mirujejo:
– o prijavi in začetku vodenja v evidenci,
– o razlogih za mirovanje in času trajanja mirovanja pravic,
– o vrsti pravice, ki miruje,
– o prenehanju vodenja v evidenci,
– o razlogu prenehanja vodenja v evidenci;
evidenca oseb, prijavljenih pri zavodu na podlagi drugih zakonov:
– o prijavi in začetku vodenja v evidenci,
– o razlogu vodenja v evidenci,
– o vrsti pravice po drugih zakonih,
– o prenehanju vodenja v evidenci,
– o razlogu prenehanja vodenja v evidenci.«.
54. člen
70. člen se spremeni tako, da se glasi:
»70. člen
Zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb in evidenci oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, če oseba:
– ni več brezposelna oseba,
– se sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja,
– odkloni vključitev ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja,
– odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali s svojim ravnanjem povzroči, da delodajalec odkloni njegovo zaposlitev,
– ni dala resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe,
– izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
– postane začasno ali trajno nezaposljiva, kar se ugotovi na podlagi zaposlitvenega načrta,
– nastopi prestajanje zaporne kazni šest ali več mesecev,
– ni na razpolago za zaposlitev,
– dela ali je zaposlena na črno,
– ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je vključena v program aktivne politike zaposlovanja, pa v njenem zaposlitvenem načrtu ni opredeljena obveznost aktivnega iskanja zaposlitve,
– odkloni podpis zaposlitvenega načrta, ker ne soglaša z določitvijo obveznosti sprejetja vsake zaposlitve, primernega začasnega ali občasnega humanitarnega ali drugega podobnega dela, opredeljenega v zakonu, ki ureja socialno varstvo.
V primerih iz tretje, četrte, pete, devete, desete, enajste in dvanajste alinee prejšnjega odstavka se brezposelna oseba šest mesecev po dokončnosti odločbe v upravnem postopku, s katero je bilo odločeno o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ne more ponovno prijaviti na zavodu.
Če zavod oceni, da so se razmere na trgu dela spremenile, tako da za osebe, prijavljene pri zavodu na podlagi drugih zakonov in za katere je v zaposlitvenem načrtu ugotovljeno, da so trajno ali začasno nezaposljive, obstaja možnost za zaposlitev oziroma da bi jih bilo smiselno vključiti v programe aktivne politike zaposlovanja ali zahtevati od njih aktivno iskanje zaposlitve, lahko zavod to opredeli v zaposlitvenem načrtu in zaposlitveni načrt ustrezno dopolni.
Zavod preneha voditi osebo v evidenci oseb, prijavljenih pri zavodu na podlagi drugih zakonov, če oseba:
– brez utemeljenega razloga odkloni podpis zaposlitvenega načrta ali krši obveznosti, dogovorjene z njim,
– odkloni vključitev v program aktivne politike zaposlovanja, kadar je bila smiselnost vključitve opredeljena v zaposlitvenem načrtu ali če krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program aktivne politike zaposlovanja,
– se sama odjavi iz evidence oseb, prijavljenih pri zavodu na podlagi drugih zakonov,
– odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali s svojim ravnanjem povzroči, da delodajalec odkloni njegovo zaposlitev,
– ni dala resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za vpis v evidenco oseb, prijavljenih pri zavodu na podlagi drugih zakonov,
– izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za najnižjo zavarovalno dobo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
– dela ali je zaposlena na črno,
– ni aktivni iskalec zaposlitve oziroma ni na razpolago za zaposlitev, če je bila smiselnost teh dveh aktivnosti opredeljena v zaposlitvenem načrtu.«.
55. člen
73. člen se spremeni tako, da se glasi:
»73. člen
Z globo od 300.000 tolarjev do 10.000.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če opravljajo dejavnost iz 6. člena tega zakona brez sklenjene koncesijske pogodbe, brez vpisa v register agencij za zagotavljanje dela ali, če opravljajo katero od teh dejavnosti v Republiki Sloveniji, pa te dejavnosti ne smejo opravljati po predpisih nobene države članice Evropske unije ali Evropske gospodarske skupnosti.
Z globo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
56. člen
74. člen se spremeni tako, da se glasi:
»74. člen
Z globo od 300.000 tolarjev do 15.000.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če kršijo določila koncesijske pogodbe iz 6. člena tega zakona, ki ne spoštujejo predpisov, ki določajo, katere pogoje mora organizacija oziroma delodajalec izpolnjevati med trajanjem koncesijske pogodbe iz 6. člena tega zakona in v času, ko je organizacija ali delodajalec vpisan v register agencij za zagotavljanje dela.
Z globo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne prijavijo posredovanja zaposlitve, posredovanja dela ali zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu v skladu s četrtim odstavkom 6.b člena tega zakona.
Z globo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
57. člen
75. člen se spremeni tako, da se glasi:
»75. člen
Z globo od 300.000 tolarjev do 15.000.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravnajo v nasprotju z 8. členom tega zakona in zahtevajo plačilo za posredovanje dela ali posredovanje zaposlitve od iskalca zaposlitve oziroma dela.
Z globo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
58. člen
76. člen se spremeni tako, da se glasi:
»76. člen
Z globo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če zavodu v predpisanih rokih ne pošljejo podatkov iz 9. in 10. člena tega zakona.
Z globo od 10.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
59. člen
Do ustanovitve javnega sklada, ustanovljenega najkasneje do 31. 12. 2006, v skladu z določbami 4. člena tega zakona in do uskladitve sklenjenih koncesijskih pogodb z določbami tega zakona se sredstva iz koncesijskih dajatev za posredovanje dela dijakom in študentom namenjajo prejemnikom v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 48/99, 79/00 in 30/03).
60. člen
Ministrstvo, pristojno za delo, uskladi predpise, izdane na podlagi Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, s tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za delo, začne voditi register agencij za zagotavljane dela v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za delo, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi veljavne koncesijske pogodbe s tem zakonom in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
61. člen
Minister, pristojen za delo, izda izvršilne predpise iz 4., 8. in 40. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Sredstva, določena v odstotkih iz sedmega, osmega in desetega odstavka 6. člena zakona se namenjajo oziroma priznavajo od 1. 1. 2007 dalje. Do tega datuma se ta sredstva obračunavajo v naslednjih odstotkih:
– za namene iz sedmega odstavka – 20%
– za namene iz osmega odstavka – 40%
– za namene iz desetega odstavka – 40%.
62. člen
Določbe 41., 42. in 43. člena tega zakona, ki se nanašajo na javna dela, se začnejo uporabljati 1. januarja 2007, določbe 20., 24. in 28. člena tega zakona pa v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
63. člen
Zavod uskladi Statut Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Svet zavoda se konstituira v skladu z določbo 48. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Upravni odbor zavoda, ki deluje ob uveljavitvi tega zakona, deluje še naprej v isti sestavi do konstituiranja prvega sveta zavoda po tem zakonu.
64. člen
Zavarovanec, ki je uveljavil pravico do denarne pomoči iz brezposelnosti, do uveljavitve tega zakona zadrži to pravico v obsegu in trajanju, določenima v predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona.
Zavarovanec iz prvega odstavka tega člena, ki mu je pravica do denarne pomoči med brezposelnostjo ob uveljavitvi tega zakona mirovala, lahko po prenehanju razloga za mirovanje zahteva izplačilo denarne pomoči za preostali čas prejemanja denarne pomoči na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, veljavnimi do uveljavitve tega zakona.
65. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 216. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02).
66. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 101-01/90-2/66
Ljubljana, dne 14. julija 2006
EPA 766-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.