Uradni list

Številka 118
Uradni list RS, št. 118/2006 z dne 17. 11. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 118/2006 z dne 17. 11. 2006

Kazalo

5019. Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-B), stran 12401.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. novembra 2006.
Št. 001-22-166/06
Ljubljana, dne 10. novembra 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ENERGETSKEGA ZAKONA (EZ-B)
1. člen
V Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: zakon) se v 1. členu doda drugi odstavek, ki se glasi:
»S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske skupnosti:
– Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (UL L št. 176 z dne 15. 7. 2003),
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES (UL L št. 176 z dne 15. 7. 2003),
– Direktiva Sveta 2004/67/ES z dne 26. aprila 2004 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom (UL L št. 127 z dne 29. 4. 2004),
– Direktiva 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo (UL L št. 283 z dne 27. 10. 2001),
– Direktiva 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo in o spremembi Direktive 92/42/EGS (UL L št. 52 z dne 21. 4. 2004),
– Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb (UL L št. 1 z dne 4. 1. 2003). Prenos Direktive 2002/91/ES v zvezi z metodologijo za izračun in zahtevami za energetsko učinkovitost stavb ureja zakon, ki ureja gradnjo objektov, redne preglede kotlov pa ureja zakon, ki ureja varstvo okolja.«.
2. člen
V 4. členu se:
druga alinea spremeni tako, da se glasi:
»– cena za uporabo omrežja: je cena, ki jo odjemalec električne energije oziroma zemeljskega plina plača za dostop do omrežij in je sestavljena iz omrežnine ter dodatkov k omrežnini iz desete alinee, katerih višino določi Vlada Republike Slovenije,«;
za deveto alineo se dodata novi deseta in enajsta alinea, ki se glasita:
»– dodatki k omrežnini: so dodatki namenjeni za pokrivanje stroškov:
a) delovanja Javne agencije Republike Slovenije za energijo,
b) obveznega odkupa električne energije oziroma izplačila premije za električno energijo, ki jo sistemski operaterji odkupijo od kvalificiranih proizvajalcev,
c) obveznega odkupa električne energije oziroma izplačila premije za električno energijo, ki jo sistemski operaterji odkupijo od proizvajalcev, ki uporabljajo domača goriva,
č) sprostitve dolgoročnih prenosnih zmogljivosti za prenos zemeljskega plina,
d) stroškov dobaviteljev zaradi neustavitve dobave energije,
e) delovanja organizatorja trga,
f) spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije;
– dolgoročna pogodba o dobavi zemeljskega plina: je pogodba o dobavi zemeljskega plina, sklenjena za več kot 10 let,«;
dosedanja deseta alinea, ki postane dvanajsta alinea, se spremeni tako, da se glasi:
»– dostop do omrežja: je pravica do uporabe omrežja z namenom, da se izpolnijo pogodbe o dobavi električne energije ali zemeljskega plina ob upoštevanju dejanskega stanja v omrežju,«;
za dosedanjo enajsto alineo, ki postane trinajsta alinea, se dodata novi štirinajsta in petnajsta alinea, ki se glasita:
»– energetska učinkovitost stavbe: je učinkovitost dejansko porabljene ali ocenjene energije za zadovoljevanje potreb, povezanih s predvideno uporabo stavbe, ki vključuje ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, gretje sanitarne vode in razsvetljavo in druge namene;
– energetska izkaznica stavbe: je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti,«;
dosedanja dvanajsta do sedemnajsta alinea postanejo šestnajsta do enaindvajseta alinea;
za dosedanjo osemnajsto alineo, ki postane dvaindvajseta alinea, se doda nova triindvajseta alinea, ki se glasi:
»– klimatski sistem: je kombinacija vseh komponent, ki zagotavljajo obdelavo zraka, pri kateri je temperatura zraka regulirana ali se jo lahko zniža, lahko tudi v kombinaciji z regulacijo prezračevanja, vlažnosti in čistoče zraka,«;
dosedanja devetnajsta alinea, ki postane štiriindvajseta alinea, se spremeni tako, da se za besedama »električno energijo« dodata besedi »in toploto«;
dosedanja dvajseta alinea postane petindvajseta alinea;
za dosedanjo enaindvajseto alineo, ki postane šestindvajseta alinea, se doda nova sedemindvajseta alinea, ki se glasi:
»– nazivna izhodna moč klimatskega sistema: je največja toplotna moč, za katero proizvajalec navede in zagotavlja, da jo je mogoče dosegati ob podani učinkovitosti pri neprekinjenem delovanju,«;
dosedanja dvaindvajseta do devetintrideseta alinea postanejo osemindvajseta do petinštirideseta alinea;
za dosedanjo štirideseto alineo, ki postane šestinštirideseta alinea, se doda nova sedeminštirideseta alinea, ki se glasi:
»– stavba: je krita konstrukcija s stenami, v kateri se uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev; pojem stavba se lahko nanaša na stavbo kot celoto ali njene dele, ki so bili projektirani ali spremenjeni za ločeno uporabo,«;
dosedanja enainštirideseta do triinštirideseta alinea postanejo oseminštirideseta do petdeseta alinea;
za dosedanjo štiriinštirideseto alineo, ki postane enainpetdeseta alinea, se doda nova dvainpetdeseta alinea, ki se glasi:
»– toplotna črpalka: je naprava ali sistem, ki odvzema toploto pri nižji temperaturi iz različnih toplotnih virov, na primer iz zraka, vode ali zemlje, in jo pri višji temperaturi dobavlja stavbi,«;
dosedanja petinštirideseta do petdeseta alinea postanejo triinpetdeseta do oseminpetdeseta alinea.
3. člen
V zakonu uporabljeni izraz »lokalna skupnost« v različnih sklonih in številih se v celotnem besedilu tega zakona nadomesti z izrazom »samoupravna lokalna skupnost« v ustreznih sklonih in številih.
4. člen
V deveti alinei prvega odstavka 6. člena se črta beseda »trgovanje,«.
5. člen
V prvem odstavku 7.b člena se črta besedilo »imeti veljavno nacionalno poklicno kvalifikacijo in«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Minister, pristojen za energijo, predpiše način izpolnjevanja pogoja strokovne usposobljenosti iz prejšnjega odstavka.«.
6. člen
Prvi stavek drugega odstavka 23.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»Izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti izvajanje naslednjih upravljalskih in organizacijskih ukrepov:«.
7. člen
Zadnji odstavek 31. člena se spremeni tako, da se v prvem stavku za besedilom »predaje zemeljskega plina« doda besedilo », pravila in postopke za izvajanje Uredbe (ES) št. 1775/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (UL L št. 289/1 z dne 3. 11. 2005)«.
8. člen
Prvi stavek drugega odstavka 31.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»Izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti izvajanje naslednjih upravljalskih in organizacijskih ukrepov:«.
9. člen
Za 32.c členom se dodajo novi 32.č, 32.d, 32.e in 32.f členi, ki se glasijo:
»32.č člen
Sistemski operaterji prenosnih in distribucijskih omrežij zemeljskega plina morajo zagotavljati ustrezne zmogljivosti na meji med sosednjimi prenosnimi in distribucijskimi omrežji za zagotavljanje prenosa za zanesljivost dobave zemeljskega plina ter sodelovati s sistemskimi operaterji teh omrežij pri izmenjavi podatkov in usklajenem delovanju v primeru ogrožene zanesljivosti dobave zemeljskega plina ter pri izvajanju nujnih ukrepov iz 32.f člena tega zakona.
Dobavitelj zemeljskega plina, ki bo glede na predvideni obseg poslovanja v prihodnjem koledarskem letu v Republiko Slovenijo dobavil več kot 20% zemeljskega plina porabljenega v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, mora zemeljski plin dobavljati na način, da bo v primeru izrednih motenj zaradi izpada dobavnega vira ali motenj na prenosnih omrežjih zunaj Republike Slovenije, zagotavljal dobavo vsaj 30% količine zemeljskega plina v Republiko Slovenijo, ki jih je dolžan dobavljati, če ne bi prišlo do motnje (na primer: z uporabo več dobavnih virov in napajanjem iz ločenih omrežij).
Ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina morajo dobavitelji uporabljati pregledno in nediskriminatorno tako, da ne kršijo pravil notranjega trga zemeljskega plina, določenih s predpisi Evropske unije in tem zakonom.
Najpozneje do 31. januarja mora vsak dobavitelj zemeljskega plina poslati ministrstvu, pristojnemu za energijo, poročilo o zagotavljanju zanesljivosti dobave zemeljskega plina v preteklem koledarskem letu, v katerem mora navesti ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina, merila in način njihove uporabe, še posebej pa obseg uporabljenih skladiščnih zmogljivosti in dolgoročnih pogodb o dobavi zemeljskega plina, začetek njihove sklenitve in njihovo trajanje. V poročilu mora dobavitelj tudi navesti indikativne cilje zagotavljanja zanesljivosti dobave zemeljskega plina s skladiščenjem in drugimi ukrepi v naslednjih petih letih. Ministrstvo, pristojno za energijo, posreduje poročilo dobavitelja Agenciji za energijo in ministrstvu, pristojnemu za notranji trg.
Vlada podrobneje predpiše seznam mogočih ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina in podrobnejšo obvezno vsebino poročila iz prejšnjega odstavka tega člena.
32.d člen
Posebni odjemalci so:
– gospodinjski odjemalci;
– odjemalci, ki opravljajo zdravstveno dejavnost (vključno z rehabilitacijo in nego), vzgojno-varstveno dejavnost, izobraževalno dejavnost in socialno varstveno dejavnost ter vsi drugi odjemalci, ki prevzemajo zemeljski plin za ogrevanje prostorov, namenjenih nastanitvi ljudi (študentski domovi, hoteli in druge stavbe, ki se uporabljajo za prenočitvene zmogljivosti, in podobno);
– odjemalci, ki prevzemajo zemeljski plin za proizvodnjo toplote za ogrevanje prostorov odjemalcev iz prve in prejšnje alinee, in sicer v obsegu, kolikor je to potrebno za proizvodnjo te toplote;
– sistemski operaterji za lastno rabo zemeljskega plina potrebnega za delovanje omrežja zemeljskega plina.
Posebni odjemalci, razen gospodinjskih odjemalcev, morajo svojemu dobavitelju sporočiti vrsto odjema in potrebne količine zemeljskega plina za posamezna obdobja po trošilih v roku enega meseca po prejemu obrazcev, ki jih pripravi in pošlje njihov dobavitelj.
Če nastane med dobaviteljem in odjemalcem spor, ali je določeni odjemalec posebni odjemalec, odloči o tem Agencija za energijo po postopku, določenem v 88. členu tega zakona.
32.e člen
Vsak dobavitelj zemeljskega plina, ki dobavlja zemeljski plin posebnim odjemalcem, jim mora dobavljati zadostne količine zemeljskega plina tudi v primeru naslednjih izjemnih razmer (standardi zanesljivosti dobave zemeljskega plina):
– delne motnje pri dobavi zemeljskega plina v Republiko Slovenijo, ki predstavlja do 20% zmanjšanje njegovih dobav v Republiko Slovenijo, in to za čas, kot ga s predpisom iz petega odstavka tega člena, določi Vlada Republike Slovenije,
– izjemno nizke povprečne petdnevne temperature, ki se statistično pojavlja vsakih 20 let, v zimskem obdobju od prvega decembra do zadnjega dne februarja.
Obveznost dobaviteljev v izjemnih razmerah iz prve alinee lahko traja največ 30 dni.
Zadostne količine zemeljskega plina so:
– v primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka nezmanjšane količine glede na čas pred zmanjšanjem dobaviteljevih dobav zemeljskega plina v Republiko Slovenijo, ob upoštevanju temperaturnih razmer v zadevnem obdobju,
– v primeru iz druge alinee prejšnjega odstavka dodatne količine zemeljskega plina, ki omogočajo ustrezno ogrevanje prostorov pri izjemno nizki zunanji temperaturi.
Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin posebnim odjemalcem mora v poročilu iz 32.č člena navesti tudi:
– količino dobav posebnim odjemalcem v prejšnjem letu;
– ukrepe in način zagotavljanja zanesljivosti dobave posebnim odjemalcem v primeru izjemnih razmer, pri čemer mora izkazati, da s temi ukrepi pokriva razliko med pogodbeno dobavo tem odjemalcem in zadostnimi količinami zemeljskega plina iz prejšnjega odstavka zaradi dogodkov iz prvega odstavka;
– načrtovane ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina posebnim odjemalcem med trajanjem pogodbe o dobavi tem odjemalcem.
Poročilu mora dobavitelj iz prejšnjega odstavka predložiti kopije pogodb in druge dokaze, s katerimi dokazuje izvajanje ukrepov za zanesljivo dobavo zemeljskega plina posebnim odjemalcem.
Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše čas trajanja obveznosti dobaviteljev iz prve alinee prvega odstavka, način določitve dodatnih količin, ki so potrebne za zagotovitev zadostnih količin zemeljskega plina posebnim odjemalcem v primeru iz druge alinee drugega odstavka, in način dokazovanja izvajanja ukrepov iz tega člena.
32.f člen
Če zaradi obsega in trajanja izjemnih razmer iz prvega odstavka prejšnjega člena ali zaradi drugih okoliščin, zaradi katerih je ogrožena zanesljivost dobave zemeljskega plina oziroma je dobava zemeljskega plina v Republiki Sloveniji resno motena dalj časa, dobavitelji z ukrepi iz 32.č člena tega zakona ne morejo zagotoviti dobave zemeljskega plina posebnim odjemalcem v zadostnih količinah, morajo sistemski operaterji omrežij zemeljskega plina storiti vse, da v okviru varnega obratovanja omrežja zemeljskega plina omogočajo prenos in distribucijo za dobavo zemeljskega plina posebnim odjemalcem.
Za zagotovitev cilja iz prejšnjega odstavka morajo sistemski operaterji pripraviti načrt nujnih ukrepov, ki mora vsebovati možne okoliščine za uporabo nujnih ukrepov ter način, čas in obseg njihove izvedbe. Pri načrtovanju nujnih ukrepov morajo sistemski operaterji upoštevati, da morajo biti ti ukrepi izvedeni nediskriminatorno in pregledno ter smejo prizadeti odjemalce le v najmanjši meri, ki je potrebna, da se zagotovi zanesljiva dobava zadostnih količin zemeljskega plina posebnim odjemalcem. Načrt nujnih ukrepov mora sistemski operater objaviti na svoji spletni strani ter ga poslati ministrstvu, pristojnemu za energijo, ki ga posreduje Agenciji za energijo in ministrstvu pristojnemu za notranji trg. Obvestilo o objavi načrta nujnih ukrepov sistemski operater objavi v sredstvu javnega obveščanja.
Če zaradi obsega in trajanja izjemnih razmer tudi načrtovani nujni ukrepi iz prejšnjega odstavka ne morejo zagotoviti zanesljivosti dobave zemeljskega plina posebnim odjemalcem, morajo sistemski operaterji ne glede na svoje pogodbene obveznosti v razmerju do dobaviteljev, uporabnikov in odjemalcev zmanjšati ali prekiniti odjem zemeljskega plina na odjemnih mestih posameznih vrst odjemalcev oziroma njihovih trošil.
Odjemalci, razen gospodinjskih odjemalcev, morajo sistemskemu operaterju, na katerega omrežje so priključeni, sporočiti podatke o svojih trošilih zaradi izvedbe ukrepa zmanjšanja ali prekinitve odjema iz prejšnjega odstavka. Če teh podatkov odjemalec ne sporoči, lahko pri izvajanju določb o zmanjšanju ali prekinitvi odjema sistemski operater odloči na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in splošnih značilnostih trošil posamezne vrste odjemalcev. Obrazce za sporočanje podatkov o trošilih pripravijo sistemski operaterji in jih objavijo na spletnih straneh, obvestilo o tem pa v sredstvu javnega obveščanja. Pravilnost podatkov o trošilih nadzira inšpekcijski organ.
Vrste odjemalcev in njihovih trošil ter vrstni red zmanjšanja ali prekinitve odjema zemeljskega plina posameznim vrstam odjemalcev predpiše vlada, pri čemer mora upoštevati način uporabe zemeljskega plina pri posamezni vrsti odjemalcev, nujnost odjema zemeljskega plina za zagotavljanje življenja in zdravja ljudi ter vrsto in obseg škode, ki jo pri posamezni vrsti odjemalcev povzroči zmanjšanje ali prekinitev odjema zemeljskega plina.
Sistemski operater mora o vsakem primeru izvedbe nujnih ukrepov iz tega člena nemudoma v elektronski obliki in pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za energijo, ki obvestila posreduje Agenciji za energijo.
Vsak sistemski operater, dobavitelj ali odjemalec zemeljskega plina krije svoje stroške izvedbe nujnih ukrepov oziroma ukrepov zmanjšanja ali prekinitve odjema iz tretjega odstavka ne glede na pravila o odgovornosti zaradi kršitve oziroma neizpolnjevanja pogodbe.
Ministrstvo, pristojno za energijo, obvesti Komisijo Evropskih skupnosti o nujnih ukrepih, ki jih predvidevajo načrti sistemskih operaterjev in predpis iz petega odstavka tega člena.
Ministrstvo, pristojno za energijo, lahko predsedujočega koordinacijske skupine za plin, ustanovljene v skladu s 7. členom Direktive 2004/67/ES, obvesti o dogodkih v zvezi z ogroženo zanesljivostjo dobave, za katere meni, da jih z nacionalnimi ukrepi ni možno ustrezno obvladati.«.
10. člen
Za četrtim odstavkom 40. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Sistemski operaterji distribucijskih in prenosnih omrežij za električno energijo morajo vsakemu novemu proizvajalcu električne energije iz obnovljivih virov energije ali iz soproizvodnje, ki se želi priključiti na omrežje, zagotoviti celovito in podrobno oceno vseh stroškov priključitve.«.
Dosedanji peti do deveti odstavek postanejo šesti do deseti odstavek.
11. člen
Prvi odstavek 57. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Objekti, naprave in omrežja za proizvodnjo in prenos zemeljskega plina in električne energije ter distribucijo električne energije, zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih plinov so infrastruktura.«.
12. člen
Tretji odstavek 59. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če investitor v 30 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi služnosti v javno korist na nepremičninah iz tega člena te pogodbe ne uspe skleniti, lahko nemudoma vloži predlog za omejitev lastninske pravice. Ponudba za sklenitev pogodbe mora vsebovati cenitev sodno zapriseženega cenilca.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Če investitor v 30 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske ali stavbne pravice v javno korist na nepremičninah iz tega člena te pogodbe ne uspe skleniti, vloži država oziroma občina kot razlastitveni upravičenec na predlog investitorja nemudoma predlog za razlastitev. Ponudba za sklenitev pogodbe mora vsebovati cenitev sodno zapriseženega cenilca.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
13. člen
V šestem odstavku 65. člena in v tretjem odstavku 67. člena, se besedilo »minister, pristojen za energijo,« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za okolje«.
14. člen
V prvem odstavku 66. člena se besedilo »Ministrstvo, pristojno za energijo,« nadomesti z besedilom »Ministrstvo, pristojno za okolje,«.
15. člen
Za 66.a členom se doda nov 66.b člen, ki se glasi:
»66.b člen
Dodatek za spodbujanje učinkovite rabe energije in izrabo obnovljivih virov energije se v višini, kot jo določi vlada, plačuje od vsake porabljene kilovatne ure električne energije v Republiki Sloveniji.
Dodatek iz prejšnjega odstavka se vplačuje na poseben račun Ekološkega sklada Republike Slovenije in se porablja za namene spodbujanja in sofinanciranja investicijskih projektov učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in sistemov daljinskega ogrevanja, v okviru programov iz 66. člena tega zakona.
Vlada predpiše vrsto in obseg programov za spodbujanje učinkovite rabe energije in izrabo obnovljivih virov energije, ki se financirajo iz dodatka iz prvega odstavka.
Za upravljanje in razpolaganje z zbranimi sredstvi dodatka iz prvega odstavka je pristojno ministrstvo, pristojno za okolje, strokovne naloge v zvezi s tem opravlja Ekološki sklad Republike Slovenije.
Ministrstvo, pristojno za okolje, letno poroča vladi o uspešnosti izvedbe programov za spodbujanje učinkovite rabe in izrabo obnovljivih virov energije, vključno z določitvijo doseženih prihrankov energije zaradi izvedbe programov. Poročilo se javno objavi.«.
16. člen
V drugem in tretjem odstavku 68. člena se besedilo »Minister, pristojen za energijo« nadomesti z besedilom »Minister, pristojen za okolje«.
V sedmem odstavku se črtata besedi »in objektov« in besedilo »in energetska izkaznica zgradb«.
17. člen
Za 68. členom se dodajo novi 68.a, 68.b, 68.c, 68.č, 68.d in 68.e člen, ki se glasijo:
»68.a člen
Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo (v nadaljevanju: študija izvedljivosti), pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije;
– soproizvodnja;
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo;
– toplotne črpalke.
Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
Metodologijo za izdelavo in obvezno vsebino študije izvedljivosti predpiše minister, pristojen za okolje.
Študije izvedljivosti iz prvega odstavka tega člena ni treba izdelati:
– za stavbe, za katere je način oskrbe z energijo določen v lokalnem energetskem konceptu iz 17. člena tega zakona;
– za stavbe, za katere je način oskrbe z energijo določen s predpisom iz 36. člena tega zakona;
– za stavbe iz druge, tretje in četrte alinee četrtega odstavka 68.b člena tega zakona;
– za stavbe, za katere predpis lokalne skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je treba študijo izvedljivosti izdelati za stavbe iz prvega odstavka tega člena v primeru oskrbe stavbe s plinom razen za stavbe iz tretje alinee prejšnjega odstavka.
68.b člen
Lastnik stavbe ali njenega posameznega dela mora pri njeni prodaji ali oddaji v najem kupcu oziroma najemniku najpozneje pred sklenitvijo pogodbe, predložiti veljavno energetsko izkaznico stavbe ali njenega posameznega dela. Namesto energetske izkaznice posameznega dela stavbe se lahko predloži energetska izkaznica za celotno stavbo. Pri oddaji stavbe v najem za obdobje, krajše od enega leta, ter pri prodaji stavbe ali njenega dela namesto razlastitve ali prodaje stavbe oziroma njenega dela v postopku izvršbe ali v stečajnem postopku energetske izkaznice ni treba predložiti.
Investitor novozgrajene stavbe mora energetsko izkaznico pridobiti pred vložitvijo zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Energetska izkaznica novozgrajene stavbe mora izkazovati izpolnjevanje zahtev predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah. Energetska izkaznica je obvezna sestavina projekta izvedenih del.
Če se stavba ali njen del prodaja ali oddaja v najem še pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja, mora investitor kupcu oziroma najemniku predložiti izkaz o energetski učinkovitosti, ki je izdelan v skladu s predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, in je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja mora investitor kupcu oziroma najemniku predložiti energetsko izkaznico.
Zahteve glede energetske izkaznice iz prvega in drugega ter izkaza o energetski učinkovitosti iz tretjega odstavka tega člena se ne nanašajo na:
– stavbe, ki so razglašene za spomenik v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, če bi izpolnjevanje zahtev za energetsko učinkovitost po predpisih o graditvi objektov nesprejemljivo spremenilo njihovo naravo ali videz;
– stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti;
– začasne stavbe s predvidenim časom uporabe dveh let ali manj, industrijske stavbe, delavnice in nestanovanjske kmetijske stavbe;
– stanovanjske stavbe, namenjene za uporabo, krajšo od štirih mesecev na leto;
– samostojne stavbe ali posamezne dele stavb z uporabno tlorisno površino manjšo od 50 m2.
Energetske izkaznice stavb izdelujejo neodvisni strokovnjaki iz 68.d člena tega zakona na zahtevo stranke. Pri izdelavi energetskih izkaznic stavb morajo neodvisni strokovnjaki upoštevati metodologijo, določeno s predpisom iz zadnjega odstavka tega člena.
Energetska izkaznica stavbe mora vsebovati referenčne vrednosti, kot so trenutni veljavni standardi in primerjalni podatki, ki omogočajo primerjavo in oceno energetske učinkovitosti stavbe. Energetski izkaznici morajo biti priložena priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave energetske učinkovitosti, razen v primeru novozgrajenih stavb in oddaje stavb v najem.
Veljavnost energetske izkaznice je 10 let. Stranka lahko zaprosi za novo energetsko izkaznico pred potekom 10 let, če se energetska učinkovitost stavbe spremeni.
Posamezna stavba oziroma del stavbe ne more imeti dveh ali več veljavnih energetskih izkaznic.
Register energetskih izkaznic vodi ministrstvo, pristojno za okolje. V register se vpišejo podatki o stavbi oziroma delu stavbe, podatki o energetski izkaznici, podatki o izdajatelju in naslednji podatki o izdelovalcu izkaznice: osebno ime ter številka in datum izdaje licence. Register energetskih izkaznic je javen. Podatki iz registra energetskih izkaznic se povežejo s podatki iz katastra stavb.
Vsako izdajo energetske izkaznice mora izdajatelj energetske izkaznice sočasno z njeno izdajo prijaviti za vpis v register energetskih izkaznic.
Podrobnejšo vsebino, obliko in metodologijo za izdajo energetske izkaznice ter vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic in način prijave izdane energetske izkaznice za vpis v register energetskih izkaznic predpiše minister, pristojen za okolje.
68.c člen
V stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1000 m2, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti in jih uporabljajo državni organi ali organi lokalnih skupnosti oziroma organizacije, ki zagotavljajo javne storitve večjemu številu oseb in jih zato te pogosto obiskujejo, mora upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto. Poleg tega so lahko na viden način prikazani tudi razponi priporočenih in dejanskih notranjih temperatur zraka ter drugi pomembni klimatski podatki, če je primerno.
Vrste stavb, za katere velja obveznost iz prvega odstavka tega člena, podrobneje predpiše minister, pristojen za okolje.
68.č člen
Lastnik stavbe ali dela stavbe, v katerem je vgrajen klimatski sistem z izhodno močjo nad 12 kW, mora zagotoviti redne preglede klimatskih sistemov.
Preglede izvajajo neodvisni strokovnjaki iz 68.d člena tega zakona.
Pregledi vključujejo oceno učinkovitosti klimatskih sistemov in njihove primernosti glede na uporabo stavbe.
Na podlagi pregleda neodvisni strokovnjak uporabnikom svetuje mogoče izboljšave ali zamenjavo klimatskega sistema in alternativne rešitve.
Vsebino, način izvedbe in roke rednih pregledov klimatskih sistemov predpiše minister, pristojen za okolje.
68.d člen
Energetske izkaznice in poročila o pregledih klimatskih sistemov izdajajo pooblaščene pravne ali fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: izdajatelji). Pooblastilo za izdajo energetskih izkaznic in poročil o pregledih klimatskih sistemov podeli minister, pristojen za okolje, po izvedenem javnem natečaju. Pooblastilo za izdajo energetskih izkaznic se podeli kot javno pooblastilo.
Naloge v zvezi z izdelovanjem energetskih izkaznic in pregledi klimatskih sistemov opravljajo posamezniki, ki imajo veljavno licenco za izvajanje teh nalog (v nadaljnjem besedilu: neodvisni strokovnjaki).
Pooblastilo iz prvega odstavka tega člena lahko pridobi pravna ali fizična oseba:
– za izdajanje energetskih izkaznic, če ima v sodni register oziroma v Poslovni register Slovenije vpisano dejavnost projektiranja ali tehničnega svetovanja,
– za izdajanje poročil o pregledih klimatskih sistemov, če ima v sodni register oziroma Poslovni register Slovenije vpisano dejavnost tehničnega svetovanja ali meritev, in
– če ima za izvajanje nalog iz prve in druge alinee tega odstavka zaposlenega vsaj enega neodvisnega strokovnjaka ali s pogodbo o delu zagotovljeno izvajanje teh nalog.
Izdajatelji morajo izvesti postopek izdaje energetske izkaznice po vsaki zahtevi za njeno izdajo in izvesti vsak naročen pregled klimatskega sistema v skladu s tem zakonom. Naročnik energetske izkaznice ali pregleda klimatskega sistema mora neodvisnemu strokovnjaku dati na voljo vse potrebne podatke ter projektno in tehnično dokumentacijo v skladu s predpisi o graditvi objektov ter mu zaradi ogleda stavbe omogočiti vstop v prostore.
Pri opravljanju svojih nalog morajo neodvisni strokovnjaki ravnati v skladu s predpisi v zvezi z izdajanjem energetskih izkaznic in pregledi klimatskih sistemov in jih opravljati v skladu s pravili stroke ter neodvisno od vpliva strank ali drugih oseb ter navodil delodajalca.
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena neodvisni strokovnjak ne sme izdelati energetske izkaznice ali pregleda klimatskega sistema po tem zakonu, če:
– obstaja kateri od razlogov za njegovo izločitev v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek;
– je zaposlen pri stranki oziroma naročniku energetske izkaznice oziroma pregleda, ali je z njim v kakršnem koli drugem razmerju, na podlagi katerega zanj proti plačilu izvaja storitve ali delo v odvisnem razmerju v skladu s predpisi o dohodnini.
Stranki oziroma naročniku pregleda mora neodvisni strokovnjak izročiti pisno izjavo, da ne obstaja katera od okoliščin iz prejšnjega odstavka, ki bi mu preprečevala izdelavo energetske izkaznice ali izvedbo pregleda klimatskega sistema.
Cenik z najvišjimi cenami za izdajo energetske izkaznice in poročila o pregledu klimatskega sistema, ki ga opravi v skladu s tem zakonom neodvisni strokovnjak, predpiše vlada.
68.e člen
Licenco neodvisnega strokovnjaka za izdelavo energetskih izkaznic lahko dobi posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima najmanj visoko strokovno izobrazbo tehnične ali arhitekturne smeri ali izobrazbo po študijskem programu prve stopnje tehnične ali arhitekturne smeri skladno z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 100/04 – uradno prečiščeno besedilo);
– ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na svojem strokovnem področju;
– v zadnjih petih letih pred vložitvijo zahteve za izdajo licence je uspešno opravila usposabljanje po programu usposabljanja za neodvisne strokovnjake za izdajanje energetskih izkaznic.
Licenco neodvisnega strokovnjaka za preglede klimatskih sistemov lahko dobi posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima najmanj visoko strokovno izobrazbo strojne ali elektrotehnične smeri ali izobrazbo po študijskem programu prve stopnje strojne ali elektrotehnične smeri skladno z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 100/04 – uradno prečiščeno besedilo);
– ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na svojem strokovnem področju;
– v zadnjih petih letih pred vložitvijo zahteve za izdajo licence je uspešno opravila usposabljanje po programu usposabljanja za neodvisne strokovnjake za pregled klimatskih sistemov.
Licenco neodvisnega strokovnjaka na podlagi dokazila o uspešno opravljenem usposabljanju izda ministrstvo, pristojno za okolje, na zahtevo stranke.
Ministrstvo, pristojno za okolje, vodi register licenc neodvisnih strokovnjakov iz prvega in drugega odstavka tega člena, v katerem se vodijo podatki o imetniku licence neodvisnega strokovnjaka, datumu izdaje licence neodvisnega strokovnjaka in datumu njenega prenehanja. Osebni podatki imetnika licence neodvisnega strokovnjaka so: osebno ime, naslov bivališča in enotna matična številka občana. Register licenc neodvisnih strokovnjakov je javen.
Imetnik licence neodvisnega strokovnjaka iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena mora vsakih pet let od izdaje licence neodvisnega strokovnjaka oziroma zadnjega uspešnega opravljanja usposabljanja uspešno opraviti usposabljanje po programu usposabljanja za neodvisne strokovnjake za izdajanje energetskih izkaznic oziroma za preglede klimatskih sistemov.
Usposabljanje iz prejšnjega odstavka, vključno s preizkusom znanja, opravljajo organizacije, ki jih po predhodno opravljenem javnem natečaju z odločbo pooblasti minister, pristojen za okolje. Pogoji za pridobitev pooblastila se nanašajo na:
– usposobljenost predavateljev in drugega pedagoškega osebja, ki ga uporablja ta organizacija;
– drugo osebje, ki je potrebno za uspešno usposabljanje, in druge s tem povezane naloge (sprejemanje prijav, vodenje potrebnih evidenc, in podobno);
– opremo in prostore, ki so potrebni za usposabljanje in druge s tem povezane naloge.
Minister, pristojen za okolje, z odločbo prekliče veljavnost in odvzame pooblastilo iz prejšnjega odstavka, če organizacija ne izpolnjuje več predpisanih pogojev.
Ministrstvo, pristojno za okolje, z odločbo prekliče veljavnost in odvzame licenco neodvisnega strokovnjaka na zahtevo imetnika licence, po uradni dolžnosti pa v primerih, če imetnik:
– ne izpolnjuje katerega od pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena;
– pri opravljanju nalog po tem zakonu prekrši določbe četrtega, petega in šestega odstavka 68.d člena tega zakona;
– izvaja dela, ki niso v skladu s predpisom iz zadnjega odstavka 68.b člena oziroma s predpisom iz zadnjega odstavka 68.č člena in pravili stroke;
– če za izvedbo naloge po tem zakonu zaračuna ceno, višjo od najvišje cene, določene s predpisom vlade v skladu z zadnjim odstavkom 68.d člena tega zakona;
– če v petih letih od izdaje licence oziroma zadnjega uspešnega opravljanja usposabljanja ne opravi uspešno usposabljanja po programu usposabljanja za neodvisne strokovnjake za izdajanje energetskih izkaznic oziroma za preglede klimatskih sistemov.
Minister, pristojen za okolje, predpiše programe usposabljanja za neodvisne strokovnjake za izdajanje energetskih izkaznic oziroma za redne preglede klimatskih sistemov po tem zakonu, podrobnejše pogoje iz šestega odstavka tega člena, obliko in vsebino licence neodvisnega strokovnjaka ter podrobnejšo vsebino in način vodenja registra licenc neodvisnih strokovnjakov.«.
18. člen
V prvem odstavku 70. člena se črta beseda »porabniške«.
Za prvim odstavkom se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Stroške priključka kvalificirane elektrarne na obnovljive vire energije in soproizvodnje na električno omrežje krije investitor oziroma lastnik.
Stroške morebitnih ojačitev in sprememb omrežij za distribucijo in prenos električne energije, ki so potrebni zaradi priklopa elektrarn na obnovljive vire energije in soproizvodnje, krijejo sistemski operaterji omrežij. Ti stroški vključujejo stroške potrebnih študij in analiz.«.
Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo četrti do sedmi odstavek.
19. člen
Za četrtim odstavkom 71. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na določbo prejšnjega odstavka proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje krijejo le del nesorazmernih stroškov iz tretje alinee tretjega odstavka. Sistemski operaterji distribucijskih in prenosnih omrežij za električno energijo izdelajo in objavijo pravila za delitev stroškov ojačitev omrežij med vsemi uporabniki omrežij, ki imajo od njih koristi. Pravila morajo temeljiti na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih, ob upoštevanju koristi zaradi priključitve, ki jih imajo prvotno in naknadno priključeni uporabniki omrežij ter sistemski operaterji omrežij.«.
Dosedanja peti in šesti odstavka postaneta šesti in sedmi odstavek.
20. člen
Besedilo osme alinee prvega odstavka 76. člena se spremeni tako, da se glasi:
»– nima dobavitelja.«.
21. člen
Četrti odstavek 86. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Agencija za energijo enkrat letno najpozneje do 31. julija poroča Komisiji Evropskih skupnosti o ugotovitvah in sprejetih ali predvidenih ukrepih o:
– predvidenem povpraševanju po električni energiji in zemeljskem plinu ter ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem;
– predvidenih dodatnih zmogljivostih, ki se načrtujejo ali gradijo;
– kakovosti in ravni vzdrževanja omrežij;
– ukrepih ob konični obremenitvi in izpadu enega ali več dobaviteljev električne energije oziroma zemeljskega plina;
– morebitnem prevladujočem položaju na trgu z električno energijo in okoriščanju ter zatiranju konkurence. Poročilo mora vsebovati tudi pregled spremembe lastništva podjetij in ukrepov na državni ravni, s katerimi država zagotavlja zadostno število udeležencev trga, ali ukrepov, s katerimi država spodbuja povečevanje čezmejne izmenjave in konkurenco;
– vplivu ukrepov iz 32.č in 32.e člena tega zakona na konkurenčnost trga zemeljskega plina;
– skladiščnih zmogljivostih zemeljskega plina;
– dolgoročnih pogodbah o dobavi zemeljskega plina, ki so jih sklenile gospodarske družbe, ustanovljene v Republiki Sloveniji, kot izhaja iz poročil dobaviteljev iz četrtega odstavka 32.č člena tega zakona, pri čemer ne smejo biti vključeni poslovno občutljivi podatki;
– regulatornem okviru za spodbujanje novih naložb v raziskovanje in proizvodnjo zemeljskega plina, skladiščne zmogljivosti, terminale utekočinjenega zemeljskega plina in v prenosno omrežje ob upoštevanju mogočih izjem, določenih v 32.c členu tega zakona.«.
22. člen
Za točko d) prvega odstavka 88. člena se pika nadomesti z vejico, za njo pa doda nova točka e), ki se glasi:
»e) statusa posebnega odjemalca.«.
23. člen
Za 93. členom se doda nov 93.a člen, ki se glasi:
»93.a člen
Če dobavitelj toplote iz omrežja meri dobavljeno toploto več stavbam hkrati, ki predstavljajo enega odjemalca, ali če se več stavb ogreva iz skupne kotlovnice, morajo lastniki stavb zagotoviti merjenje porabe toplote za vsako stavbo posebej, razen v primerih, ko tehnične možnosti tega ne omogočajo.«.
24. člen
Besedilo 94. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če se v večstanovanjskih stavbah in drugih stavbah z več posameznimi deli dobavljena energija ne meri za vsak posamezen del stavbe, se etažni lastniki dogovorijo za način delitve stroškov. Do sklenitve dogovora se kot ključ delitve upošteva uporabna tlorisna površina posameznega dela stavbe. V primeru delitve stroškov za toploto se kot ključ delitve upošteva ogrevana tlorisna površina ali ogrevana prostornina posameznega dela stavbe.
Dogovor o načinu delitve stroškov toplote se lahko sklene na podlagi proporcionalnih razmerij ali vgraditve merilnih naprav, ki omogočajo indikacijo dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe.
Če se etažni lastniki stavbe odločijo za vgraditev merilnih naprav, morajo upoštevati predpis, ki določa način merjenja in obračun stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Podlaga za delitev so stroški, ki so določeni na podlagi merjenja porabe toplote celotne stavbe. Etažni lastniki posameznih delov stavbe, za katere niso na razpolago podatki merilnih naprav, ker niso vgrajene oziroma pravilno nameščene ali ker ne omogočajo njihovega odčitavanja, plačajo energijo po ključu delitve površine oziroma prostornine iz prvega odstavka tega člena, povečano na način, določen s tem predpisom tako, da se tem lastnikom onemogoča udeležba na prihrankih energije celotne stavbe doseženih z namestitvijo merilnih naprav.
Predpis iz prejšnjega odstavka izda minister, pristojen za okolje.«.
25. člen
Besedilo 99. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Energetska inšpekcija izvaja nadzor nad tem ali pravne osebe oziroma posamezniki pri svojem delu upoštevajo zakone, tehnične in druge predpise ter obvezne standarde, ki veljajo za področje elektroenergetike in termoenergetike.
Energetska inšpekcija za področje elektroenergetike izvaja nadzor pri gradnji, obratovanju in uporabi objektov, postrojev, vodov, naprav in napeljav, ki so namenjeni proizvodnji, prenosu, distribuciji, merjenju, zaščiti, vodenju, lastni porabi in porabi električne energije, in sicer:
– pri napravah za proizvodnjo električne energije v elektrarnah in toplarnah, pri napravah za prenos in distribucijo električne energije v okviru razdelilnih postaj, transfomatorskih postaj, centrov vodenja ter elektroenergetskih omrežij in napeljav v objektih;
– pri izpolnjevanju tehničnih pogojev za dobavo električne energije, posebno glede prekinitev, omejitev v dobavi in kakovosti napetosti;
– pri učinkoviti rabi električne energije v objektih in postrojih iz inšpekcijske pristojnosti;
– nad upoštevanjem določil obratovalnih navodil omrežij, objektov, postrojev ter posameznih sklopov in sistemskih obratovalnih navodil;
– nad izvajanjem predpisov, ki urejajo omejevanje obtežb in porabo električne energije;
– nad tehničnimi in drugimi pogoji iz izdanih soglasij za priključitev elektroenergetskih objektov;
– nad strokovnostjo in usposobljenostjo delavcev, ki delajo z elektroenergetskimi napravami v okviru zagotovitve varnosti in zanesljivosti obratovanja ter učinkovite rabe energije.
Energetska inšpekcija za področje termoenergetike izvaja nadzor pri gradnji, obratovanju in uporabi objektov, postrojev, napeljav in naprav, ki so namenjene za proizvodnjo, prenos, shranjevanje, distribucijo, merjenje in porabo toplote, plinov, nafte in naftnih derivatov, in sicer:
– pri postrojih in napravah, ki so namenjene za proizvodnjo toplote oziroma hladu;
– pri napravah v toplotni tehniki;
– pri toplotnih postrojih in napravah, ki so namenjene za proizvodnjo električne energije in toplote za daljinsko ogrevanje ali neposredno porabo v tehnološke namene;
– pri opremi pod tlakom v uporabi;
– pri postrojih in napravah, ki uporabljajo toploto, tehnične pline, zemeljski oziroma druge energetske pline;
– pri prenosnih in distribucijskih plinovodih, naftovodih, parovodih in vročevodih ter pripadajočih napravah in opremi;
– pri polnilnicah in skladiščih utekočinjenega naftnega plina (UNP), tehničnih plinov in terminalnih polnilnicah komprimiranega zemeljskega plina (CNG);
– pri napeljavah v objektih, in sicer napeljave za toploto, hlad, tehnične pline, zemeljski plin oziroma druge energetske pline;
– pri učinkoviti rabi toplote in goriv pri napravah in postrojih;
– pri sistemih za klimatizacijo stavb;
– nad upoštevanjem določil sistemskih obratovalnih navodil prenosnih in distribucijskih omrežij za zemeljski plin in distribucijskih omrežij za oskrbo s toploto oziroma drugimi energetskimi plini;
– pri izvajanju tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja zraka in voda pri napravah in postrojih iz pristojnosti inšpekcije;
– nad strokovnostjo in usposobljenostjo delavcev, ki delajo z energetskimi napravami v okviru zagotovitve varnosti in zanesljivosti obratovanja ter učinkovite rabe energije.
Inšpekcijski nadzor nad izdelavo in izdajanjem energetskih izkaznic stavb izvaja gradbena inšpekcija.«.
26. člen
Besedilo 101. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Poleg pooblastil, ki jih ima po določbah zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, ima energetski inšpektor pravico:
1. odrediti, da se ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi;
2. odrediti, da se ustavi nadaljnja uporaba objekta, naprav, postrojev, napeljav oziroma prekine dobava energije;
3. prepovedati nadaljnjo uporabo energetskih sistemov, objektov, postrojev, napeljav in omrežij oziroma nadaljnje izvajanje takih del, ki ne ustrezajo tehničnim ali drugim predpisom in zaradi tega obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali nevarnost, da utegne nastati večja materialna škoda;
4. prepovedati nadaljnje upravljanje energetske naprave delavcu, ki ni strokovno usposobljen v skladu s predpisi o strokovnem usposabljanju.«.
27. člen
Besedilo 102. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima energetski inšpektor poleg pooblastil, ki jih ima po določbah zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor pravico pregledati objekte, tehnično in drugo dokumentacijo v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora in zahtevati potrebna dokazila ter se po potrebi obrniti na strokovne organizacije in strokovnjake.«.
28. člen
103. člena se črta.
29. člen
Besedilo 106. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki upravlja energetske objekte, naprave, postroje ali napeljave, za katere je predpisan inšpekcijski nadzor po tem zakonu, mora takoj obvestiti energetsko inšpekcijo o nastalih poškodbah in okvarah, ki imajo za posledico prekinitev oziroma omejitev dobave energije ali če obstoji nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali nevarnost, da utegne nastati večja materialna škoda.«.
30. člen
Besedilo 107. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki izvaja dela na energetskem objektu, napravi, napeljavi oziroma postroju mora energetski inšpekciji sporočiti datum začetka gradnje, rekonstrukcije ali obnove ter datum začetka funkcionalnih in zagonskih preizkusov na energetskih napravah, napeljavah, postrojih in objektih, za katere je v skladu z 49. členom tega zakona potrebno energetsko dovoljenje.«.
31. člen
Za 107. členom se doda nov 107.a člen, ki se glasi:
»107.a člen
Odgovorna oseba podjetja ali druge pravne osebe ali posameznik, ki upravlja energetske objekte, naprave, postroje ali napeljave, mora zagotoviti izvedbo predpisanih periodičnih pregledov in preizkusov skladno s predpisi, ki urejajo periodične preglede.
Predpise iz prejšnjega odstavka izda minister.«.
32. člen
Drugi in tretji odstavek 108. člena se črtata.
33. člen
V prvem odstavku 109. člena se besedilo »Z globo od 10,000.000 do 30,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »Z globo od 41.700 do 125.000 eurov«.
V drugem odstavku se besedilo »Z globo od 500.000 do 1,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »Z globo od 2.000 do 4.100 eurov«.
34. člen
Besedilo 110. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 20.800 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki stori prekršek pri samostojnem opravljanju energetske dejavnosti, če:
– ne omogoči pooblaščeni osebi Agencije za energijo vpogleda v dokumentacijo (tretji odstavek 89.a člena);
– ne ravna skladno z izvršljivo odločbo, s katero je energetski inšpektor odločil v okviru pooblastil določenih v 101. členu;
– prepreči ali ne omogoči energetskemu inšpektorju opraviti nalog inšpekcijskega nadzora ali če mu noče dati potrebnih podatkov (104. člen);
– ne obvesti energetske inšpekcije o nastalih poškodbah in okvarah (106. člen);
– ne opravi predpisanega periodičnega pregleda oziroma preskusa (prvi odstavek 107.a člena).
Z globo od 1.250 do 2.900 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.«.
35. člen
V prvem odstavku 111. člena se besedilo »Z globo od 3,000.000 do 30,000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »Z globo od 12.500 do 125.000 eurov«.
V drugem odstavku se besedilo »Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »Z globo od 400 do 2.000 eurov«.
36. člen
Prvi odstavek 112. člena zakona se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 4.100 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek pri samostojnem opravljanju energetske dejavnosti, če:
– o začasni prekinitvi ne obvesti odjemalca (tretji odstavek 75. člena);
– ne priključi v roku 24 ur na svoje stroške odjemalca energije iz omrežja, kadar se ugotovi, da mu je bila dobava energije neutemeljeno ustavljena ali prekinjena (drugi odstavek 78. člena);
– ne dobavlja zemeljskega plina na način, ki zagotavlja pokrivanje vsaj 30% predpisanih količin dobav v primeru izrednih motenj zaradi izpada dobavnega vira ali motenj na prenosnih omrežjih zunaj Republike Slovenije (drugi odstavek 32.č člena);
– kot dobavitelj zemeljskega plina v izjemnih razmerah ne dobavlja posebnim odjemalcem zadostnih količin zemeljskega plina (prvi odstavek 32.e člena);
– kot dobavitelj zemeljskega plina ne pošlje poročila o zagotavljanju zanesljivosti dobave zemeljskega plina (četrti odstavek 32.č člena);
– kot dobavitelj zemeljskega plina v poročilu iz četrtega odstavka 32.č člena ne navede oziroma predloži potrebnih podatkov in dokazov (tretji in četrti odstavek 32.e člena);
– kot sistemski operater omrežja zemeljskega plina ne pripravi načrta nujnih ukrepov (drugi odstavek 32.f člena);
– kot sistemski operater omrežja zemeljskega plina ne izvede nujnih ukrepov ali zmanjšanja oziroma prekinitve odjema (drugi in tretji odstavek 32.f člena).«.
V drugem odstavku se besedilo »Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »Z globo od 200 do 1.250 eurov«.
37. člen
Prvi odstavek 113. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 2.000 eurov do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki stori prekršek pri samostojnem opravljanju energetske dejavnosti, če:
– brez soglasja sistemskega operaterja priključi na njegovo omrežje svoje objekte, naprave in napeljave oziroma omogoči priključitev drugih objektov, naprav in napeljav (71. člen);
– njegovi energetski objekti, naprave in napeljave ne izpolnjujejo predpisanih tehničnih normativov in standardov ter drugih pogojev, s katerimi se zagotavlja njihovo nemoteno delovanje in varnost ljudi ter premoženja (prvi odstavek 74. člena);
– energetske inšpekcije ne obvesti pravočasno o izvedbi ukrepov (105. člen);
– ne obvesti energetske inšpekcije o datumu začetka gradnje, rekonstrukcije ali obnove ter datum začetka funkcionalnih in zagonskih preskusov na energetskih napravah, napeljavah in postrojih (107. člen).«.
V drugem odstavku se besedilo »Z globo od 30.000 do 200.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »Z globo od 120 do 800 eurov«.
V tretjem odstavku se besedilo »Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »Z globo od 400 do 1.200 eurov«.
38. člen
Za 113. členom se doda nov 113.a člen, ki se glasi:
»113.a člen
Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba lokalne skupnosti, če lokalna skupnost pravočasno ne sprejme energetskega koncepta (drugi odstavek 17. člena).«.
39. člen
Besedilo 126. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Minister, pristojen za energijo, izdaja tehnične predpise za postavitev, načrtovanje, gradnjo, obratovanje in vzdrževanje energetskih naprav, postrojev, objektov, napeljav in sistemov, s katerimi se zagotavlja varno in zanesljivo obratovanje.
Če se tehnični predpis sklicuje na standarde in so energetske naprave, postroji, sistemi in napeljave skladni z njimi, velja domneva, da so energetske naprave, postrojenja, sistemi in napeljave skladni z zahtevami tehničnega predpisa.«.
40. člen
V drugem odstavku 78. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04) se besedilo »23.b in 31.b členom« nadomesti z besedilom »prvim odstavkom 23.b in prvim odstavkom 31.b člena«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41. člen
Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme lokalni energetski koncept iz 17. člena zakona najpozneje do 1. januarja 2011.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sprejme mestna občina ali več mestnih občin skupaj lokalni energetski koncept najpozneje do 1. januarja 2009.
42. člen
Predpise iz petega odstavka 32.č člena, petega odstavka 32.e člena in petega odstavka 32.f člena zakona izda vlada najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Vlada predpiše vrsto in obseg programov iz 66.b člena zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Predpis iz zadnjega odstavka 68.d člena zakona izda vlada v enem letu od uveljavitve tega zakona.
Minister, pristojen za okolje, izda predpise iz tretjega odstavka 68.a člena, zadnjega odstavka 68.b člena, drugega odstavka 68.c člena, zadnjega odstavka 68.č člena, zadnjega odstavka 68.e člena zakona najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
43. člen
Dobavitelji zemeljskega plina morajo prvo poročilo iz četrtega odstavka 32.č člena zakona poslati do 31. januarja 2007.
Sistemski operaterji morajo načrte iz drugega odstavka 32.f člena zakona pripraviti v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
44. člen
Določba 68.a člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2008.
Določbe prvega in drugega odstavka 68.b člena zakona se za nove stavbe začnejo uporabljati 1. januarja 2008, za obstoječe stavbe pa 1. januarja 2009. Določbe prvega odstavka 68.c člena in prvega odstavka 68.č člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2008.
V stavbah iz prvega odstavka 68.c člena zakona morajo biti energetske izkaznice nameščene najpozneje do 31. decembra 2010.
Za nove stavbe iz drugega odstavka 68.b člena zakona, ki so projektirane v skladu s Pravilnikom o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 42/02), je obveznost predložitve energetske izkaznice za pridobitev uporabnega dovoljenja izpolnjena z izdelanim izkazom toplotnih karakteristik stavbe v skladu s tem pravilnikom.
45. člen
Pri obstoječih stavbah morajo njihovi lastniki izpolniti obveznosti iz prvega odstavka 93.a člena zakona najpozneje do 1. septembra 2008.
46. člen
Do uvedbe eura kot denarne valute Republike Slovenije se:
– v prvem odstavku 109. člena zakona namesto zneska 41.700 eurov uporablja znesek 10,000.000 tolarjev, namesto zneska 125.000 eurov pa znesek 30,000.000 tolarjev;
– v drugem odstavku 109. člena zakona namesto zneska 2.000 eurov uporablja znesek 500.000 tolarjev, namesto zneska 4.100 eurov pa znesek 1,000.000 tolarjev;
– v prvem odstavku 110. člena zakona namesto zneska 20.800 eurov uporablja znesek 5,000.000 tolarjev, namesto zneska 125.000 eurov pa znesek 30,000.000 tolarjev;
– v drugem odstavku 110. člena zakona namesto zneska 1.250 eurov uporablja znesek 300.000 tolarjev, namesto zneska 2.900 eurov pa znesek 700.000 tolarjev;
– v prvem odstavku 111. člena zakona namesto zneska 12.500 eurov uporablja znesek 3,000.000 tolarjev, namesto zneska 125.000 eurov pa znesek 30,000.000 tolarjev;
– v drugem odstavku 111. člena zakona namesto zneska 400 eurov uporablja znesek 100.000 tolarjev, namesto zneska 2.000 eurov pa znesek 500.000 tolarjev;
– v prvem odstavku 112. člena zakona namesto zneska 4.100 eurov uporablja znesek 1,000.000 tolarjev, namesto zneska 125.000 eurov pa znesek 30,000.000 tolarjev;
– v drugem odstavku 112. člena zakona namesto zneska 200 eurov uporablja znesek 50.000 tolarjev, namesto zneska 1.250 eurov pa znesek 300.000 tolarjev;
– v prvem odstavku 113. člena zakona namesto zneska 2.000 eurov uporablja znesek 500.000 tolarjev, namesto zneska 125.000 eurov pa znesek 30.000.000 tolarjev;
– v drugem odstavku 113. člena zakona namesto zneska 120 eurov uporablja znesek 30.000 tolarjev, namesto zneska 800 eurov pa znesek 200.000 tolarjev;
– v tretjem odstavku 113. člena zakona namesto zneska 400 eurov uporablja znesek 100.000 tolarjev, namesto zneska 1.200 eurov pa znesek 300.000 tolarjev;
– v 113.a členu zakona namesto zneska 400 eurov uporablja znesek 100.000 tolarjev, namesto zneska 2.000 eurov pa znesek 500.000 tolarjev.
47. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 320-01/98-7/11
Ljubljana, dne 2. novembra 2006
EPA 983-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.