Uradni list

Številka 93
Uradni list RS, št. 93/2005 z dne 21. 10. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 93/2005 z dne 21. 10. 2005

Kazalo

4037. Pravilnik o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte, stran 9719.

Na podlagi 4.a člena, enajstega odstavka 10. člena, šestega odstavka 12. člena, petega odstavka 15. člena, desetega odstavka 20. člena, dvanajstega odstavka 22. člena in drugega odstavka 26. člena Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa v skladu z Direktivo Sveta 68/193/EGS z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (UL L št. 93 z dne 17. 4. 1968, str. 15, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 68/193/EGS):
– kategorije materiala za vegetativno razmnoževanje trte (v nadaljnjem besedilu: razmnoževalni material) ter pogoje in zahteve, ki jih mora posamezna kategorija razmnoževalnega materiala glede kakovosti, zdravstvenega stanja in sortne istovetnosti izpolnjevati med pridelavo in na trgu;
– zahteve glede zagotavljanja sledljivosti ter glede pakiranja in označevanja razmnoževalnega materiala;
– zahteve za dobavitelje razmnoževalnega materiala;
– postopek uradne potrditve oziroma uradih pregledov razmnoževalnega materiala.
2. člen
(uporaba)
Ta pravilnik se uporablja za razmnoževalni material, ki se trži v Evropski skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost).
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. 'trta' ali 'trsi' so rastline rodu Vitis (L.), ki so namenjene za pridelavo grozdja ali ki se uporabljajo kot razmnoževalni material teh rastlin;
2. 'sorta' je skupina rastlin znotraj najnižje znane botanične razvrstitve, ki jo je mogoče:
– določiti z izraženimi lastnostmi, ki izhajajo iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov,
– razločiti od katerekoli druge skupine rastlin po vsaj eni od izraženih lastnosti in
– obravnavati kot enoto, če se te lastnosti med razmnoževanjem ne spreminjajo;
3. 'klon' je vegetativno razmnoženo potomstvo določene sorte, ki je istovetno in izhaja iz izvornega matičnega trsa dane sorte, odbranega na podlagi fenotipskih značilnosti, zdravstvenega stanja in sortne istovetnosti;
4. 'razmnoževalni material':
a) 'trsne sadike' ali 'sadike trte' so:
– 'ukoreninjeni potaknjenci' ali 'korenjaki' so necepljeni ukoreninjeni deli olesenele ali zelene rozge, namenjeni sajenju necepljene trte ali za uporabo kot podlage pri cepljenju 'in situ',
– 'ukoreninjene trsne cepljenke' so deli olesenele ali zelene rozge, združeni s cepljenjem, pri čemer je podzemni del ukoreninjen;
b) 'deli trte' so:
– 'olesenele rozge' so enoletni oleseneli poganjki trte,
– 'zelene rozge' so neoleseneli toletni poganjki trte,
– 'ključi podlag za cepljenje' so deli olesenele ali zelene rozge trte, ki so pri pridelavi ukoreninjenih trsnih cepljenk namenjeni za spodnji (podzemni) del ukoreninjene trsne cepljenke,
– 'cepiči' so deli olesenele ali zelene rozge trte, ki so pri pridelavi ukoreninjenih trsnih cepljenk ali pri cepljenju rastlin 'in situ' namenjeni za zgornji (žlahtni) del ukoreninjene trsne cepljenke ali trsa, cepljenega 'in situ',
– 'potaknjenci' so deli olesenele ali zelene rozge, ki so namenjeni za pridelavo ukoreninjenih potaknjencev;
5. 'matični nasad' je nasad matičnih trsov, namenjenih za pridelavo cepičev, ključev podlag ali potaknjencev;
6. 'matičnjak' je matični nasad, namenjen za pridelavo uradno potrjenih ključev ali potaknjencev podlag;
7. 'matični vinograd' je matični nasad matičnih trsov vinske trte, namenjen za pridelavo uradno potrjenih ali pregledanih cepičev ali potaknjencev;
8. 'matična knjiga matičnega nasada (v nadaljnjem besedilu: matična knjiga)' je potrjena selekcijska terenska knjiga, v kateri so pripeta vsa dokazila o matičnem nasadu;
9. 'trsnica' je vzgajališče ukoreninjenih potaknjencev (korenjakov) ali ukoreninjenih trsnih cepljenk;
10. 'objekti za pripravo za trg in trženje' so zlasti skladišča, hladilnice, zasipnice, pakirnice in drugi objekti, ki služijo temu namenu;
11. 'kategorije razmnoževalnega materiala' so:
a) 'izvorni razmnoževalni material' je razmnoževalni material:
– za pridelavo katerega je odgovoren pridelovalec in je bil pridelan skladno z uveljavljenimi metodami za vzdrževanje sorte ali klona in preprečevanja širjenja bolezni trte,
– ki je namenjen za pridelavo baznega ali certificiranega razmnoževalnega materiala,
– ki izpolnjuje posebne pogoje in zahteve za izvorni razmnoževalni material, navedene v prilogah 1 in 2, ki sta sestavni del tega pravilnika,
– za katerega je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje in zahteve iz te točke;
b) 'bazni razmnoževalni material' je razmnoževalni material:
– za pridelavo katerega je odgovoren pridelovalec in je bil pridelan z vegetativnim razmnoževanjem neposredno iz izvornih matičnih trsov, skladno s sprejetimi metodami za vzdrževanje sorte ali klona in preprečevanja širjenja bolezni trte,
– ki je namenjen za pridelavo certificiranega razmnoževalnega materiala,
– ki izpolnjuje posebne pogoje in zahteve za bazni razmnoževalni material, navedene v prilogah 1 in 2,
– za katerega je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da izpolnjuje navedene pogoje in zahteve iz te točke;
c) 'certificiran razmnoževalni material' je razmnoževalni material:
– za pridelavo katerega je odgovoren pridelovalec in je bil pridelan neposredno iz baznega ali izvornega razmnoževalnega materiala,
– ki je namenjen pridelovanju trsnih sadik ali delov trte za uporabo pri pridelavi sadik ali neposredno za pridelavo grozdja,
– ki izpolnjuje posebne pogoje in zahteve za certificiran razmnoževalni material, navedene v prilogah 1 in 2,
– za katerega je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje in zahteve iz te točke;
d) 'standardni razmnoževalni material' je razmnoževalni material:
– ki je istoveten glede na sorto in sortno čist,
– ki je namenjen pridelovanju trsnih sadik ali delov trte za uporabo pri pridelavi sadik ali neposredno za pridelavo grozdja,
– ki izpolnjuje posebne pogoje in zahteve za standardni razmnoževalni material, navedene v prilogah 1 in 2,
– za katerega je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje in zahteve iz te točke;
12. 'organ za potrjevanje' je organ, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin, pooblaščen za vodenje postopka uradne potrditve izvornega, baznega in certificiranega razmnoževalnega materiala v skladu s tem pravilnikom;
13. 'uradni ukrepi' so ukrepi, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, in s tem pravilnikom sprejmeta:
– organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve izvornega, baznega in certificiranega razmnoževalnega materiala,
– pristojni fitosanitarni inšpektor pri uradnih pregledih standardnega razmnoževalnega materiala.
II. ZAHTEVE ZA RAZMNOŽEVALNI MATERIAL
4. člen
(splošne zahteve za razmnoževalni material)
(1) Razmnoževalni material se lahko trži le, če:
– je bil v skladu s tem pravilnikom uradno potrjen kot izvorni razmnoževalni material, bazni razmnoževalni material ali certificiran razmnoževalni material, ali v primeru razmnoževalnega materiala, ki ni namenjen za uporabo kot podlaga, če je uradno pregledan standardni razmnoževalni material;
– izpolnjuje zahteve, določene v prilogi 2;
– pripada sorti, ki je vpisana v sortno listo v skladu s predpisom, ki ureja postopek vpisa sorte v sortno listo in vodenje sortne liste, oziroma v primeru klona, če je ta klon vpisan v seznam klonov, ki so uradno sprejeti v postopek uradne potrditve v skladu z 19. členom tega pravilnika.
(2) Poleg zahtev, določenih s tem pravilnikom, mora razmnoževalni material izpolnjevati zahteve po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin (Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti, UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2000/29/ES).
5. člen
(zahteve glede sledljivosti, pakiranja in označevanja)
(1) Razmnoževalni material mora biti med rastjo, ob izkopu ali pri rezanju z matičnega trsa ter med pakiranjem, skladiščenjem in prevozom ves čas ločen po sortah in partijah. Izvorni, bazni in certificiran razmnoževalni material mora biti v primeru klonov ločen tudi po klonih.
(2) Razmnoževalni material se lahko trži le v homogenih serijah ali partijah, v pakiranjih ali snopih, ki morajo biti v skladu z zahtevami iz priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika, in označeni z uradno etiketo iz 6. člena tega pravilnika.
(3) Pakiranja ali snopi razmnoževalnega materiala morajo biti zapakirani uradno ali pod uradnim nadzorom tako, da jih ni mogoče odpreti, ne da bi se pri tem poškodoval pečat oziroma bila odstranjena uradna etiketa in ne da bi bili, kadar gre za pakiranje, na embalaži vidni poskusi odpiranja. Pakiranja in snopi razmnoževalnega materiala se lahko ponovno zapakirajo samo uradno ali pod uradnim nadzorom.
(4) Z eno uradno etiketo se izjemoma lahko označi tudi več pakiranj ali snopov iste partije ali serije, ki imajo enake lastnosti. Pakiranja ali snopi morajo biti v tem primeru povezani z veznim trakom, na katerega se pritrdi uradna etiketa tako, da se pri ločevanju pakiranj in snopov vezni trak poškoduje in ga ni mogoče ponovno namestiti, ne da bi bilo to opazno. V tem primeru ponovno zapakiranje ni dovoljeno.
6. člen
(uradna etiketa in spremni dokument)
(1) Uradna etiketa, s katero se označijo pakiranja ali snopi razmnoževalnega materiala, mora biti napisana v enem od uradnih jezikov Skupnosti in mora ustrezati podrobnejšim zahtevam iz priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika. Pritrjena mora biti na zunanji strani vsakega pakiranja ali snopa razmnoževalnega materiala.
(2) Uradna etiketa mora biti bele barve z vijolično črto za izvorni razmnoževalni material, bele barve za bazni razmnoževalni material, modre barve za certificiran razmnoževalni material in temno rumene barve za standardni razmnoževalni material.
(3) Za posamezno pošiljko razmnoževalnega materiala se lahko poleg uradne etikete izda tudi enotni dokument, ki spremlja to pošiljko od pošiljatelja do prejemnika razmnoževalnega materiala (v nadaljnjem besedilu: spremni dokument). Spremni dokument se izda v dveh izvodih in vsebuje podatke, navedene v točki B. priloge 5.
(4) Uradna etiketa in spremni dokument lahko vključujeta rastlinski potni list, če so za to izpolnjeni pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, in predpisi, ki urejajo izdajo rastlinskih potnih listov.
7. člen
(posebne zahteve glede označevanja)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena mora biti na uradni etiketi, s katero se označi razmnoževalni material, ki se lahko na podlagi dovoljenja Fitosanitarne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Uprava) začasno trži, čeprav ne izpolnjuje predpisanih zahtev iz tega pravilnika, navedeno tudi: »Kategorija ne izpolnjuje predpisanih zahtev«.
(2) Ne glede na določbo drugega odstavka prejšnjega člena mora biti v primeru iz prejšnjega odstavka uradna etiketa:
– enake barve, kot je predpisana za posamezno kategorijo s tem pravilnikom, če razmnoževalni material pripada sorti iz tretje alinee prvega odstavka 4. člena tega pravilnika,
– rjave barve, če razmnoževalni material ne izpolnjuje ostalih predpisanih zahtev.
(3) Ne glede na določbe 5. in 6. člena tega pravilnika mora biti v primeru razmnoževalnega materiala gensko spremenjenih sort na vsaki etiketi oziroma dokumentu, ki spremlja partijo tega materiala, ne glede na to, ali sta etiketa ali dokument uradna ali ne, jasno označeno, da je bila sorta gensko spremenjena, gensko spremenjeni organizem pa mora biti poimenovan. Poleg tega mora dobavitelj, ki trži razmnoževalni material gensko spremenjenih sort, v svojih prodajnih katalogih vsako tako sorto jasno označiti in navesti namen genske spremembe.
8. člen
(uradna potrditev in uradni pregled razmnoževalnega materiala)
Z namenom, da bi razmnoževalni material, ki se prideluje v Republiki Sloveniji, na trgu izpolnjeval zahteve iz tega pravilnika, izvaja:
– organ za potrjevanje postopek uradne potrditve izvornega, baznega in certificiranega razmnoževalnega materiala v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, in v skladu z določbami IV. poglavja tega pravilnika;
– pristojni fitosanitarni inšpektor uradne preglede standardnega razmnoževalnega materiala v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, in v skladu z določbami V. poglavja tega pravilnika.
9. člen
(naknadna kontrola)
Število vzorcev, ki se za namen naknadne kontrole odvzamejo v tekočem letu od razmnoževalnega materiala, ki je bil dan na trg v Republiki Sloveniji, se določi z letnim programom dela za fitosanitarno področje, ki ga sprejme minister, pristojen za kmetijstvo. Način odvzema vzorcev ter metode preizkusov in laboratorijskih testov določi predstojnik Uprave v skladu z navodili in protokoli, ki jih za izvedbo primerjalnih poskusov in testov Skupnosti sprejme pristojni organ Skupnosti in so dosegljivi na Upravi in njenih spletnih straneh (http://www.furs.si).
10. člen
(evidenca uvoženega razmnoževalnega materiala)
(1) Uprava vodi evidenco uvoženega razmnoževalnega materiala na podlagi podatkov iz kopije odločbe, s katero fitosanitarni inšpektor dovoli uvoz razmnoževalnega materiala v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin. V evidenci vodi Uprava za vsako uvoženo partijo ali serijo razmnoževalnega materiala podatke o:
– vrsti (botanično ime),
– sorti oziroma klonu, pri ukoreninjenih trsnih cepljenkah se ta podatek navede za podlago in za cepič,
– kategoriji,
– vrsti razmnoževalnega materiala iz 4. točke 3. člena tega pravilnika,
– državi pridelave razmnoževalnega materiala in uradnem nadzornem organu
– državi izvoznici, če ni ista kot država pridelave,
– uvozniku,
– količini razmnoževalnega materiala.
(2) Uprava podatke iz prejšnjega odstavka posreduje državam članicam Evropske skupnosti in Komisiji Evropske skupnosti.
III. ZAHTEVE ZA DOBAVITELJA
11. člen
(zahteve za dobavitelja)
(1) Dobavitelj, ki na območju Republike Slovenije prideluje, pripravlja za trg, uvaža oziroma trži razmnoževalni material, mora biti pri Upravi vpisan v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: register dobaviteljev) v skladu s predpisom, ki ureja vodenje registra dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin.
(2) Dobavitelj mora zagotavljati skladnost razmnoževalnega materiala z zahtevami iz tega pravilnika.
(3) Kot načrt pridelave, predviden z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, dobavitelj vodi:
– v primeru matičnih nasadov matično knjigo, ki se vodi za vsak matični nasad posebej;
– v primeru pridelave trsnih sadik pa za vsako trsnico dokument, ki vsebuje kopijo katastrskega načrta z vrisano trsnico, sadilni načrt trsnice (z označenimi vrstami, cepljenimi kombinacijami: sorta oziroma klon cepiča in podlage), dokazila o razmnoževalnem materialu, ki je bil uporabljen pri pridelavi trsnih sadik, ter zapiske o opravljenih pregledih in izvedenih ukrepih v trsnici, zlasti glede nadzora in zatiranja škodljivih organizmov. Če se v trsnici pridelujejo uradno potrjene trsne sadike, mora dokument vsebovati tudi dokazilo o ustreznosti zemljišča.
(4) Za izdajanje uradnih etiket iz 6. člena tega pravilnika za standardni razmnoževalni material mora imeti dobavitelj tudi dovoljenje, ki mu ga izda Uprava v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, in s tem pravilnikom.
12. člen
(dovoljenje za izdajo uradnih etiket za standardni razmnoževalni material)
(1) Za pridobitev dovoljenja za izdajo uradnih etiket iz 6. člena tega pravilnika za standardni razmnoževalni material vloži dobavitelj pri Upravi vlogo, ki vsebuje naslednje podatke:
– o dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega prebivališča ali firmo in sedež ter davčno številko ali neponovljivo registrsko številko dobavitelja,
– o razmnoževalnem materialu, za katerega namerava izdajati uradne etikete in potrdila dobavitelja,
– o dejavnosti, ki jo opravlja (priprava za trg oziroma trženje razmnoževalnega materiala lastne pridelave oziroma iz nakupa od drugih dobaviteljev),
– o osebi, ki bo odgovorna za izdajo uradnih etiket in spremnih dokumentov, za označevanje standardnega razmnoževalnega materiala in ki bo na voljo za stike z inšpektorjem, pristojnim za uradne preglede standardnega razmnoževalnega materiala v skladu z določbami V. poglavja tega pravilnika.
(2) Dobavitelj mora vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti:
– 2 izvoda vzorca uradne etikete za standardni razmnoževalni material, ki jih namerava izdajati,
– izjavo, da je seznanjen z obveznostmi dobavitelja, ki izdaja uradne etikete in potrdila dobavitelja, v skladu z zakonom, ki ureja semenski material, in s tem pravilnikom.
(3) Če je vloga popolna in če vzorec uradne etikete za standardni material ustreza zahtevam iz 6. člena tega pravilnika in iz priloge 5, Uprava potrdi vzorec uradne etikete ter izda dovoljenje za izdajo uradnih etiket za standardni material.
IV. URADNA POTRDITEV RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA
1. Zahteve za uradno potrditev
13. člen
(splošne zahteve)
(1) Postopek uradne potrditve razmnoževalnega materiala vodi organ za potrjevanje na podlagi prijave dobavitelja.
(2) Razmnoževalni material se sprejme v postopek uradne potrditve, če:
– je bil pridobljen iz uradno potrjenega izvornega, baznega ali certificiranega razmnoževalnega materiala v skladu s tem pravilnikom, oziroma v primeru izvornih matičnih trsov, če so bili ti trsi pridobljeni po postopkih in metodah, opredeljenih v 14. členu tega pravilnika, in
– pripada sorti, ki je vpisana v sortno listo v skladu s predpisi, ki urejajo postopek vpisa sorte v sortno listo in vodenje sortne liste, oziroma v primeru klona, če pripada klonu, ki je bil sprejet v postopek uradne potrditve v skladu z 19. členom tega pravilnika.
14. člen
(metode in postopki za pridobitev izvornih matičnih trsov)
(1) Trsi, iz katerih se pridobijo izvorni matični trsi, se izberejo v postopku pozitivne množične selekcije v skladu s prilogo 6, ki je sestavni del tega pravilnika. Izbrani trsi morajo biti zdravi, brez znakov prisotnosti karantenskih škodljivih organizmov ter škodljivih organizmov, ki se širijo z razmnoževalnim materialom in vplivajo na njegovo kakovost, zlasti na:
– škodljive organizme iz točke A. priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika,
– koreninski rak (Agrobacterium tumefaciens) in škodljive organizme, ki povzročajo raku podobne bolezni (Phomopsis viticola, Eutypa spp., Stereum spp.),
– pršice (Calepitrimerus vitis, Eotetranychus carpini in Panonychus ulmi).
(2) Od izbranih trsov iz prejšnjega odstavka se pridobijo najprej rastline kandidatke za izvorne matične trse (v nadaljnjem besedilu: rastline kandidatke). Vse rastline kandidatke morajo biti:
1. vsaj vizualno pregledane na škodljive organizme iz prejšnjega odstavka;
2. posamično testirane na določene škodljive organizme v skladu s točko A. priloge 3. Testiranja izvede imenovani laboratorij v skladu z metodami, določenimi v točki A. priloge 3.
(3) Od posamezne rastline kandidatke, pri kateri so bili vsi rezultati pregledov in testiranj iz prejšnjega odstavka negativni, se namnoži 3–5 trsov. Ti trsi predstavljajo izvorne matične trse posameznega klona (izvor klona) žlahtne sorte ali sorte podlage.
(4) Podrobnejši postopek pridobivanja rastlin kandidatk in izvornih matičnih trsov je določen v metodi klonske selekcije in vzdrževanja klonov vinske trte, ki jo sprejme Uprava, kjer je tudi dosegljiva.
15. člen
(zahteve za izvorne matične trse)
(1) Izvorni matični trsi iz prejšnjega člena, namenjeni za pridobivanje izvornega razmnoževalnega materiala, morajo poleg zahtev iz priloge 1 izpolnjevati tudi naslednje zahteve:
1. posajeni morajo biti posamič v zemljo oziroma substrat, ki morata biti brez ogorčic, prenašalk virusnih bolezni, iz rodov Longidorus in Xiphinema iz točke B.1 priloge 3. V zemlji ali v substratu ne sme biti prisotna trtna uš (Viteus vitifoliae). Šteje se, da sta zemlja ali substrat brez škodljivih organizmov, navedenih v tej točki, če sta razkužena, ali če je bilo to ugotovljeno s testiranjem vzorcev zemlje ali substrata;
2. vzdrževati se morajo v razmerah, ki zagotavljajo zaščito izvornih matičnih trsov pred volnatimi kaparji in škržati, zračnimi vektorji virusnih bolezni, iz točke B.2 priloge 3. Rastlinjak ali mrežnik, v katerem se vzdržujejo izvorni matični trsi, ne sme biti v neposredni bližini drugih nasadov trte, razdalja med njimi mora biti najmanj 50 m;
3. vsak izvorni matični trs mora biti označen tako, da je zagotovljena njegova razpoznavnost in sledljivost do izvora;
4. pred prvim pridobivanjem izvornega razmnoževalnega materiala od izvornih matičnih trsov posameznega izvora se preveri istovetnost s sorto, iz katere izhaja. Preverjanje istovetnosti s sorto ni potrebno, če je bilo izvedeno preverjanje klona v skladu z 20. členom tega pravilnika;
5. izvorne matične trse je treba redno vizualno pregledovati na prisotnost karantenskih in drugih škodljivih organizmov iz prvega odstavka prejšnjega člena;
6. vzorčenje in ponovno testiranje matičnih trsov na določene škodljive organizme se izvede v skladu s točko A. priloge 3. Vzorčenje in testiranje je obvezno tudi v primeru pojava ali suma na pojav karantenskega škodljivega organizma ali drugega škodljivega organizma iz točke A. priloge 3;
7. izvorne matične trse, ki so okuženi ali ki kažejo kakršne koli znake ali simptome prisotnosti karantenskih škodljivih organizmov ali škodljivih organizmov iz točke A. priloge 3, je treba takoj odstraniti iz rastlinjaka ali mrežnika.
(2) Vzorci za testiranja, ki se izvedejo v skladu s prejšnjim odstavkom, morajo biti odvzeti v postopku uradne potrditve. Testiranja odvzetih vzorcev izvede imenovani laboratorij v skladu z metodami, določenimi v točki A. priloge 3.
(3) Za posamezni izvor klona iz tretjega odstavka prejšnjega člena se vodijo matične knjige, ki vsebujejo zapise in evidence o:
– metodi in postopku pridobitve izvora klona in o številu izvornih matičnih trsov, ki so bili razmnoženi iz posameznega izvora klona,
– postopku preverjanja istovetnosti s sorto, iz katere izhajajo izvorni matični trsi oziroma o izvedenih dodatnih preverjanjih klona, če so bila opravljena,
– metodi in postopku vzdrževanja klona,
– metodah in času spremljanja in nadzora škodljivih organizmov, o vzorčenjih in testiranjih ter o rezultatih opravljenih testov,
– morebitni odstranitvi izvornih matičnih trsov iz rastlinjaka ali mrežnika ter o razlogih za njihovo odstranitev.
(4) Matične knjige vsebujejo tudi zapise in evidence o vsakokratnem pridobivanju razmnoževalnega materiala od izvornih matičnih trsov ter vsa dokazila o opravljenih pregledih, vzorčenjih in testiranjih, ki so bila izvedena:
– poročilo o preverjanju klona,
– potrdilo o uradni potrditvi izvornih matičnih trsov,
– zapisnike o opravljenih vsakoletnih uradnih pregledih izvornih matičnih trsov,
– rezultate ponovnih testiranj izvornih matičnih trsov.
16. člen
(zahteve za nasade baznih in certificiranih matičnih trsov)
(1) Za postavitev nasadov baznih matičnih trsov se lahko uporabi le uradno potrjen izvorni razmnoževalni material, ki je bil pridobljen od uradno potrjenih izvornih matičnih trsov.
(2) Za postavitev nasadov certificiranih matičnih trsov se lahko uporabi uradno potrjen bazni razmnoževalni material, ki je bil pridobljen od uradno potrjenih baznih matičnih trsov, ali razmnoževalni material višjih kategorij.
(3) Nasadi baznih in certificiranih matičnih trsov, ki so namenjeni za pridobivanje baznega ali certificiranega razmnoževalnega materiala, morajo poleg zahtev iz priloge 1 izpolnjevati tudi naslednje zahteve:
1. na zemljišču, na katerem se postavi bazni matični nasad ali certificiran matični nasad, morajo biti pred sajenjem uradno odvzeti vzorci zemlje in s testiranjem mora biti ugotovljeno, da so tla prosta ogorčic, prenašalk virusov, navedenih v točki B.1 priloge 3;
2. bazni matični nasad mora biti najmanj 20 m, certificiran matični nasad pa najmanj 5 m oddaljen od vsakega drugega nasada trte, posajenega z materialom nižje kategorije;
3. matični trsi v baznem in v certificiranem matičnem nasadu morajo biti posajeni tako, da so rastline iste sorte ali podlage med seboj ločene po vrstah in blokih, vrste in bloki morajo biti označeni, da se jasno ločijo med seboj. Če so različni bloki v baznem matičnem nasadu posajeni v isti vrsti, mora biti razdalja med bloki v vrsti najmanj 3 m;
4. matične trse v baznem in v certificiranem matičnem nasadu je treba redno vizualno pregledovati na prisotnost karantenskih in drugih škodljivih organizmov iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika;
5. v baznem in v certificiranem matičnem nasadu se izvede vzorčenje in ponovno testiranje matičnih trsov na določene škodljive organizme v skladu s točko A. priloge 3. Vzorčenje in testiranje je obvezno tudi v primeru pojava ali suma na pojav karantenskega škodljivega organizma ali drugega škodljivega organizma iz točke A. priloge 3;
6. matične trse, ki so okuženi ali kažejo kakršne koli znake ali simptome prisotnosti karantenskih škodljivih organizmov ali škodljivih organizmov iz točke A. priloge 3, je treba iz baznega in certificiranega matičnega nasada takoj odstraniti;
7. v baznem in v certificiranem matičnem nasadu se pred prvo rezjo cepičev, potaknjencev ali ključev podlag za cepljenje opravi enoletna negativna selekcija na sortno istovetnost in čistost. Matične trse, za katere se v enoletni negativni selekciji izkaže, da niso istovetni glede na sorto, se iz baznega in certificiranega matičnega nasada odstrani.
(4) Vzorci za testiranja, ki se izvedejo v skladu s tem členom, morajo biti odvzeti v postopku uradne potrditve. Testiranja odvzetih vzorcev izvede imenovani laboratorij v skladu z metodami, določenimi v točki A. priloge 3.
(5) Za vsak nasad baznih matičnih in certificiranih matičnih trsov se vodijo matične knjige, v katerih se vodijo evidence in zapisi o:
– razmnoževalnem materialu, uporabljenem za vzgojo baznih ali certificiranih matičnih trsov,
– izvedeni enoletni negativni selekciji na sortno istovetnost in čistost,
– tehnoloških postopkih, izvedenih v nasadu,
– metodah in času spremljanja in nadzora škodljivih organizmov, o vzorčenjih in testiranjih ter o rezultatih opravljenih testov,
– morebitni odstranitvi matičnih trsov iz nasada ter o razlogih za njihovo odstranitev,
– vsakokratnem pridobivanju razmnoževalnega materiala v nasadu.
(6) Matična knjiga vsebuje tudi vsa dokazila o matičnem nasadu (kopijo katastrskega načrta z vrisanim nasadom, dokazila o nabavi in poreklu razmnoževalnega materiala, uporabljenega za postavitev nasada, dokazilo o ustreznosti zemljišča, potrdilo o uradni potrditvi matičnega nasada ter zapisnike o opravljenih vsakoletnih uradnih pregledih matičnega nasada).
17. člen
(zahteve za trsnice)
(1) Za pridelavo certificiranih trsnih sadik (ukoreninjenih trsnih cepljenk ali korenjakov) se lahko uporabijo le uradno potrjeni cepiči, potaknjenci oziroma ključi podlag za cepljenje, pridelani v uradno potrjenih certificiranih matičnih nasadih.
(2) Trsnice, v katerih se pridelujejo certificirane trsne sadike, morajo poleg zahtev iz priloge 1 izpolnjevati tudi naslednje zahteve:
– na zemljišču, na katerem bo trsnica, morajo biti pred prvim sajenjem uradno odvzeti vzorci zemlje in s testiranjem mora biti ugotovljeno, da so tla prosta ogorčic, prenašalk virusov, navedenih v točki B.1 priloge 3;
– posamezne sorte ali kloni morajo biti v trsnici posajeni ločeno po partijah. Partije morajo biti posajene vsaka v svoji vrsti, če pa to ni mogoče, mora biti med posameznima partijama v vrsti najmanj 3-metrski presledek. Vsaka partija mora biti jasno označena z imenom ali šifro sorte ali klona;
– trsnice je treba redno vizualno pregledovati na prisotnost karantenskih in drugih škodljivih organizmov iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika;
– vzorčenje in testiranje je za trsnice obvezno le v primeru pojava ali suma na pojav karantenskega škodljivega organizma ali drugega škodljivega organizma iz točke A. priloge 3;
– iz trsnice se izločijo trsne sadike, ki kažejo znake okužb s škodljivimi organizmi iz prve in druge alinee 5. točke priloge 1 ali z Agrobacterium tumefaciens, ter sadike, ki niso sortno pristne.
(3) Ne glede na določbo 6. točke priloge 1 velja, da mora biti trsnica oddaljena od drugega vinograda ali matičnega nasada najmanj 5 m.
2. Postopek uradne potrditve
18. člen
(uradna potrditev izvornih matičnih trsov)
(1) Dobavitelj, ki je pridobil izvorne matične trse (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec) v skladu s postopki in metodami iz 14. člena tega pravilnika, vloži pri organu za potrjevanje prijavo za uradno potrditev izvornih matičnih trsov najpozneje do 30. aprila v letu predvidene prve rezi cepičev, potaknjencev ali ključev podlag za cepljenje. Vzdrževalec v prijavi na obrazcu, ki ga pridobi pri organu za potrjevanje, navede naslednje podatke:
– o dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja,
– o mestu pridelave: naziv, naslov ter KMG-MID številko mesta pridelave,
– o enoti pridelave: o objektu, v katerem vzdržuje izvorne matične trse, katastrsko občino in parcelne številke, na katerih je objekt, ter površino,
– o izvornih matičnih trsih: ime sorte ter število trsov posameznega izvora, v primeru izvornih matičnih trsov žlahtne sorte tudi podatke o podlagah, uporabljenih za cepljenje (izvor, sorta oziroma klon podlage ter kategorija).
(2) Prijavi iz prejšnjega odstavka mora priložiti kopijo katastrskega načrta z vrisanimi objekti ali zemljišči, kjer vzdržuje izvorne matične trse, vključno s pripadajočim varovalnim pasom.
(3) Na podlagi prijave organ za potrjevanje:
1. preveri zapise in evidence iz matične knjige ter dokazila, ki jih matična knjiga vsebuje, zlasti pregleda:
– zapise o izvedenih postopkih in metodah klonske selekcije, iz katerih mora biti razvidno, da so bili izvorni matični trsi pridobljeni po postopkih in metodah iz 14. člena tega pravilnika in da so bila izvedena vsa testiranja na viruse in virusom podobne organizme, predpisana za rastline kandidatke v točki A. priloge 3,
– zapise o preverjanju istovetnosti izvornih matičnih trsov s sorto, iz katere izhajajo,
– zapise o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in morebitnih drugih ukrepih v objektih, v katerih se vzdržujejo izvorni matični trsi,
– rezultate vzorčenj in testiranj, iz katerih mora biti razvidno, da izvorni matični trsi niso okuženi z virusi in virusom podobnimi organizmi iz točke A. priloge 3,
– zapise o morebitni odstranitvi izvornih matičnih trsov iz rastlinjaka ali mrežnika ter o razlogih za njihovo odstranitev;
2. pregleda, ali se izvorni matični trsi vzdržujejo v skladu s pogoji in zahtevami iz prvega odstavka 15. člena tega pravilnika;
3. opravi vizualni pregled zdravstvenega stanja izvornih matičnih trsov in objektov, v katerih se ti trsi vzdržujejo, na prisotnost karantenskih in drugih škodljivih organizmov iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika in iz točke B.2 priloge 3;
4. v primeru suma na prisotnost karantenskega škodljivega organizma ali škodljivega organizma iz točke A. priloge 3 odvzame vzorce razmnoževalnega materiala ter jih pošlje v analizo imenovanemu laboratoriju. O najdbi ali o sumu najdbe karantenskega škodljivega organizma nemudoma obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(4) Če se s pregledi in na podlagi testiranj iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so bili izvorni matični trsi pridobljeni po postopkih in metodah iz 14. člena tega pravilnika in da so izpolnjene zahteve za izvorne matične trse iz 15. člena tega pravilnika, jih organ za potrjevanje uradno potrdi kot izvorne matične trse.
(5) Uradna potrditev iz prejšnjega odstavka velja, dokler so izpolnjene zahteve za izvorne matične trse iz 16. člena tega pravilnika, vendar največ 25 let od leta uradne potrditve.
19. člen
(sprejem klona v postopek uradne potrditve)
(1) Razmnoževalni material trte se lahko trži z oznako klona le, če je bil klon sprejet v postopek uradne potrditve v skladu s tem členom.
(2) Za sprejem v postopek uradne potrditve mora klon izpolnjevati naslednje pogoje:
– izvorni matični trsi (izvor klona) morajo biti pridobljeni v skladu s 14. členom tega pravilnika in morajo izpolnjevati zahteve iz 15. člena tega pravilnika,
– klon mora biti pred sprejemom v postopek uradne potrditve dodatno preverjen glede morfoloških, fizioloških in ampelografskih lastnosti,
– imeti mora primerno ime klona, ki je lahko vsaka oznaka, sestavljena iz 3 znakov, ki so lahko številke, črke ali kombinacija številk in črk, pod pogojem, da ta oznaka ni registrirana blagovna znamka ali geografska oznaka in da je ni mogoče zamenjati z imenom katerekoli splošno znane sorte trte.
(3) Klon sprejme v postopek uradne potrditve organ za potrjevanje na podlagi prijave vzdrževalca klona. V ta namen mora vzdrževalec v prijavi iz prvega odstavka prejšnjega člena posebej navesti, da predlaga tudi sprejem klona v postopek uradne potrditve, ter pri podatkih o izvornih matičnih trsih poleg imena sorte navesti tudi predlagano oznako klona.
(4) Če je bilo preverjanje klona iz druge alinee drugega odstavka tega člena že opravljeno, lahko vzdrževalec prijavi iz prejšnjega odstavka priloži končno poročilo o preverjanju klona in ampelografski opis klona iz četrtega odstavka 20. člena tega pravilnika.
(5) Če preverjanje klona še ni bilo opravljeno, mora rezultate preverjanja klona in ampelografski opis klona pridobiti vzdrževalec sam v skladu z 20. členom tega pravilnika.
(6) Organ za potrjevanje sprejme klon v postopek uradne potrditve, potem ko ugotovi:
– v postopku iz prejšnjega člena, da so izpolnjeni pogoji iz prve alinee drugega odstavka tega člena,
– na podlagi končnega poročila o preverjanju klona in ampelografski opis klona iz četrtega odstavka 20. člena tega pravilnika, da so izpolnjeni pogoji iz druge alinee drugega odstavka tega člena in
– da predlagana oznaka klona izpolnjuje pogoje iz tretje alinee drugega odstavka tega člena.
(7) Organ za potrjevanje lahko sprejme odločitev o sprejemu klona v uradno potrditev sočasno z uradno potrditvijo izvornih matičnih trsov.
(8) Organ za potrjevanje lahko v skladu s prejšnjim členom uradno potrdi izvorne matične trse, še preden je končan postopek sprejetja klona v uradno potrditev. Vendar pa sme organ za potrjevanje do sprejetja klona v postopek uradne potrditve razmnoževalni material, pridobljen od teh matičnih trsov, uradno potrditi in označiti le z imenom sorte.
(9) Organ za potrjevanje vodi seznam klonov, ki so sprejeti v postopek uradne potrditve. V seznamu vodi naslednje podatke:
– o vzdrževalcu klona;
– o sorti in oznaki klona;
– o metodi vzdrževalne selekcije;
– o številu izvornih matičnih rastlin, ki predstavljajo izvor klona.
(10) Za klon, ki je sprejet v postopek uradne potrditve, lahko dobavitelj iz prvega odstavka tega člena predlaga, da se v sortni listi poleg podatkov o vzdrževalcu sorte vpiše tudi oznaka klona, ki ga vzdržuje.
20. člen
(preverjanje klona)
(1) Preverjanje klona iz druge alinee drugega odstavka prejšnjega člena izvede izvajalec preizkušanja sort, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: izvajalec preizkušanja sort), na podlagi prijave vzdrževalca. Izvajalec preizkušanja sort lahko dovoli, da preverjanje klona v celoti ali delno opravi vzdrževalec sam, pod pogojem, da izvajalec preizkušanja sort zagotovi strokovni nadzor nad preverjanjem klona.
(2) Preverjanje klona je sestavljeno iz sortnih poskusov in laboratorijskih testov in traja najmanj 3 leta od zaključene 4. rastne dobe po sajenju dalje. V ta namen se posadi najmanj 30 trsov vsakega novega klona, ki se primerja s standardno sorto. Če se zahteva preveritev cepilnih lastnosti klona, se razmnoževalni material klona cepi najmanj na dve različni podlagi istega selekcijskega ranga. Za izvedbo sortnih poskusov in laboratorijskih testov v postopku preverjanja novega klona se uporabljajo tudi določbe predpisa, ki urejajo preizkušanje sort trte v postopku vpisa sort trte v sortno listo, če s tem pravilnikom ni drugače določeno.
(3) Poleg ugotavljanja morfoloških in fizioloških lastnosti sorte zaradi preverjanja istovetnosti klona s sorto, iz katere izhaja, se v postopku preverjanja klona ugotovi njegova uporabna vrednost ter opravita vsaj dve mikrovinifikaciji grozdja. Vina novih klonov analizira za to pooblaščena strokovna inštitucija, oceni pa jih za to pooblaščena degustacijska komisija, ki poda tudi opis vzorca in splošno oceno kakovosti vina.
(4) Na podlagi rezultatov preverjanja iz prvega in drugega odstavka tega člena pripravi izvajalec preizkušanja sort ampelografski opis klona in izdela končno poročilo o preverjanju klona.
(5) Stroški preverjanja novega klona, ki jih plača vzdrževalec klona imenovanemu izvajalcu preizkušanja, so enaki, kot so določeni za uradno preizkušanje sort trte v postopku vpisa sort trte v sortno listo. Če preverjanje klona v celoti ali delno opravi vzdrževalec sam, se imenovanemu izvajalcu preizkušanja stroški preverjanja klona znižajo za dela, ki jih opravi sam vzdrževalec, vendar pa nosi vzdrževalec dodatne stroške nadzora, ki ga izvede imenovani izvajalec preizkušanja.
(6) Podrobnejši pogoji in postopek preverjanja novih klonov so določeni v metodi preverjanja novega klona, ki ga sprejme Uprava, kjer je tudi na voljo.
21. člen
(pregled zemljišč za bazne in certificirane matične nasade ter trsnice)
(1) Dobavitelj, ki namerava vzdrževati matične trse v baznem matičnem nasadu ali v certificiranem matičnem nasadu ali ki namerava v trsnici pridelovati trsne sadike, mora organu za potrjevanje prijaviti zemljišče v pregled najpozneje do 15. septembra v letu pred načrtovano zasaditvijo. Prijava vsebuje podatke o dobavitelju in mestu pridelave iz prve in druge alinee prvega odstavka 18. člena tega pravilnika, podatke o zemljiščih, na katerih bo matični nasad ali trsnica (katastrska občina, parcelne številke in površina), ter podatke o vrsti in kategoriji razmnoževalnega materiala, ki ga namerava uporabiti pri postavitvi matičnega nasada ali trsnice. Prijavi mora priložiti kopijo katastrskega načrta, z natančno označenimi zemljišči, namenjenimi postavitvi matičnega nasada ali trsnice, vključno z označenim varovalnim pasom.
(2) Organ za potrjevanje opravi pregled prijavljenih zemljišč in varovalnega pasu in na prijavljenih zemljiščih odvzame vzorce zemlje za testiranje na prisotnost ogorčic, prenašalk virusnih bolezni, navedenih v točki B.1 priloge 3.
(3) Organ za potrjevanje na podlagi pregleda in rezultatov testiranj vzorcev zemlje iz prejšnjega odstavka sestavi zapisnik ter ugotovi, ali prijavljena zemljišča izpolnjujejo pogoje iz 16. ali 17. člena tega pravilnika.
22. člen
(uradna potrditev baznega in certificiranega matičnega nasada)
(1) Dobavitelj prijavi organu za potrjevanje nasad baznih matičnih trsov in nasad certificiranih matičnih trsov v uradno potrditev najmanj dve rastni dobi pred prvo uporabo matičnih trsov za pridobivanje razmnoževalnega materiala trte, in sicer do 30. aprila v letu, ko želi, da se opravi prvi pregled. V prijavi, ki jo pridobi pri organu za potrjevanje, navede podatke iz prve in druge alinee prvega odstavka 18. člena tega pravilnika, podatke o razmnoževalnem materialu, ki ga je uporabil pri zasaditvi baznega ali certificiranega matičnega nasada (izvor, sorta oziroma tip podlage, kategorija, količina materiala) ter številko in datum zapisnika o pregledu zemljišč v skladu s prejšnjim členom.
(2) V postopku do uradne potrditve opravi organ za potrjevanje v vsaki rastni dobi v času, ki je najprimernejši za ugotavljanje prisotnosti škodljivih organizmov, za odvzem vzorcev ter za preverjanje sortne istovetnosti, vsaj dvakrat vizualni pregled nasada in varovalnega pasu glede prisotnosti karantenskih in drugih škodljivih organizmov iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika.
(3) Če organ za potrjevanje pri pregledih iz prejšnjega odstavka ugotovi okužbo ali če obstaja sum na okužbo s karantenskimi škodljivimi organizmi ali škodljivimi organizmi iz točke A. priloge 3, odvzame vzorce in jih pošlje imenovanemu laboratoriju v analizo. O najdbi ali o sumu najdbe karantenskega škodljivega organizma nemudoma obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(4) Pred uradno potrditvijo matičnega nasada organ za potrjevanje preveri:
– ali so matični nasadi dejansko na zemljiščih, ki so bila pregledana v skladu s prejšnjim členom, in ali so glede postavitve in vzdrževanja nasada izpolnjeni pogoji iz 16. člena tega pravilnika,
– ali je bil za postavitev matičnega nasada uporabljen uradno potrjen razmnoževalni material v skladu z zahtevami iz prvega ali drugega odstavka 16. člena tega pravilnika,
– ali so bili trsi, ki so kazali morebitne znake okužb s škodljivimi organizmi iz točke A. priloge 3 in trsi, ki so bili izločeni pri negativni selekciji, dejansko odstranjeni iz nasada,
– ali dobavitelj vodi matično knjigo v skladu s petim in šestim odstavkom 16. člena tega pravilnika, zlasti, ali matična knjiga vsebuje zapise o izvedenih tehnoloških ukrepih ter ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov v matičnem nasadu, o izvajanju enoletne negativne selekcije na sortno istovetnost in čistost ter zapise o morebitni odstranitvi matičnih trsov iz nasada in o razlogih za njihovo odstranitev.
(6) Organ za potrjevanje uradno potrdi matični nasad kot bazni matični nasad ali kot certificiran matični nasad, če na podlagi pregledov ter vzorčenj in testiranj, predpisanih v tem členu, ugotovi, da so izpolnjene zahteve za nasade baznih matičnih trsov ali nasade certificiranih matičnih trsov iz 16. člena tega pravilnika.
(7) Uradna potrditev iz prejšnjega odstavka velja, dokler so izpolnjene zahteve za nasade baznih matičnih trsov ali nasade certificiranih matičnih trsov iz 16. člena tega pravilnika, vendar največ:
– 25 let od leta uradne potrditve za nasade baznih matičnih trsov in
– 20 let od leta uradne potrditve za nasade certificiranih matičnih trsov.
23. člen
(uradna potrditev cepičev, potaknjencev in ključev podlag za cepljenje)
(1) Cepiči, potaknjenci in ključi podlag za cepljenje se lahko pridobivajo le od uradno potrjenih izvornih matičnih trsov in od trsov v uradno potrjenih baznih oziroma certificiranih matičnih nasadih.
(2) Vzdrževalec ali dobavitelj, ki namerava od uradno potrjenih izvornih matičnih trsov ali v uradno potrjenih baznih ali certificiranih matičnih nasadih pridobivati cepiče, potaknjence ali ključe podlag za cepljenje in jih tržiti kot uradno potrjen razmnoževalni material, mora vsako leto najpozneje do 30. aprila tekočega leta vložiti pri organu za potrjevanje letno prijavo pridelave razmnoževalnega materiala. V prijavi na obrazcu, ki ga pridobi pri organu za potrjevanje, navede poleg podatkov iz prve in druge alinee prvega odstavka 18. člena tega pravilnika še številko in datum izdaje potrdila o uradni potrditvi izvornih matičnih trsov, baznega matičnega nasada ali certificiranega matičnega nasada, v katerem namerava pridobivati cepiče, potaknjence ali ključe podlag za cepljenje.
(3) Vzdrževalec ali dobavitelj mora v prijavi navesti predvideno količino razmnoževalnega materiala, ki ga namerava pridobiti. V prijavi zahteva tudi ustrezno število uradnih etiket za uradno označitev razmnoževalnega materiala ter navede predvideni datum pakiranja, način pakiranja ter vrsto in količino razmnoževalnega materiala v enoti pakiranja. Te podatke lahko organu za potrjevanje sporoči naknadno, vendar najpozneje 10 dni pred načrtovano rezjo cepičev, potaknjencev in ključev podlag.
(4) Na podlagi prijave iz drugega odstavka tega člena izvede organ za potrjevanje najmanj dva vizualna pregleda v objektu, v katerem so izvorni matični trsi, v baznem matičnem nasadu in v matičnem nasadu, namenjenem rezi certificiranih cepičev vinske trte. V matičnem nasadu, namenjenem rezi certificiranih podlag za cepljenje se med rastno dobo opravi en vizualni pregled, dodatni pregledi pa se opravijo v primeru ugotovljenih nepravilnosti ali sporov, ki bi lahko vplivali na končno kakovost razmnoževalnega materiala trte. Pregledi se opravijo zlasti glede prisotnosti karantenskih in drugih škodljivih organizmov iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika, v primeru izvornih matičnih trsov pa tudi glede škodljivih organizmov iz točke B.2 priloge 3. V skladu s točko A. priloge 3 odvzame vzorce za ponovno testiranje izvornih matičnih trsov, baznih matičnih trsov in certificiranih matičnih trsov na prisotnost določenih virusov in virusom podobnih škodljivih organizmov. Preglede opravlja v času, ki je najprimernejši za ugotavljanje prisotnosti škodljivih organizmov oziroma za odvzem vzorcev.
(5) Pri pregledih iz prejšnjega odstavka preveri tudi matične knjige, ki jih o izvornih matičnih trsih oziroma o baznih in certificiranih matičnih nasadih vodi dobavitelj, zlasti zapise o izvedenih tehnoloških ukrepih ter ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in o morebitnih drugih ukrepih v objektu, nasadu in varovalnem pasu, ter o morebitni odstranitvi rastlin ali razmnoževalnega materiala ter o razlogih za njihovo odstranitev. Opravi tudi druge preglede, potrebne za to, da preveri, ali izvorni matični trsi oziroma bazni in certificirani matični nasadi še izpolnjujejo zahteve iz 15. ali 16. člena tega pravilnika.
(6) Če organ za potrjevanje pri pregledih iz četrtega in petega odstavka tega člena ugotovi okužbo ali če obstaja sum na okužbo s karantenskimi škodljivimi organizmi, o tem nemudoma obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(7) Organ za potrjevanje uradno potrdi cepiče, potaknjence in ključe podlag za cepljenje in zanje izda potrdilo o uradni potrditvi razmnoževalnega materiala ter zahtevano število uradnih etiket v skladu s 6. členom tega pravilnika in prilogo 5, če s pregledi oziroma na podlagi vzorčenj in testiranj iz tega člena ugotovi, da:
– je potrdilo o uradni potrditvi matičnih trsov, od katerih so bili pridobljeni cepiči, potaknjenci in ključi podlag za cepljenje, veljavno,
– je količina pridobljenih cepičev, potaknjencev in ključev podlag za cepljenje ustrezna glede na stanje matičnih trsov, od katerih so bili pridobljeni,
– cepiči, potaknjenci in ključi podlag za cepljenje izpolnjujejo zahteve iz priloge 2 in so pakirani v skladu s prilogo 4,
– so izpolnjeni pogoji za izdajo rastlinskega potnega lista v skladu s predpisi, ki urejajo izdajo rastlinskih potnih listov.
(8) Če se s pregledi oziroma na podlagi vzorčenj in testiranj ugotovi, da izvorni matični trsi, bazni matični nasad ali certificiran matični nasad ne izpolnjujejo več pogojev za uradno potrditev iz 18. ali 22. člena tega pravilnika, organ za potrjevanje z odločbo prekliče uradno potrditev takih izvornih matičnih trsov ali takega matičnega nasada ter zavrne uradno potrditev cepičev, potaknjencev ali ključev podlag za cepljenje, pridobljenih v teh nasadih v tem letu.
(9) Uradno potrjen razmnoževalni material iz sedmega odstavka tega člena označi z uradnimi etiketami organ za potrjevanje ali dobavitelj, ki ima dovoljenje za označevanje pod uradnim nadzorom iz 25. člena tega pravilnika.
24. člen
(uradna potrditev baznih in certificiranih sadik trte)
(1) Dobavitelj, ki prideluje bazne ali certificirane sadike trte, to je ukoreninjene trsne cepljenke ali bazne korenjake, vloži pri organu za potrjevanje prijavo za uradno potrditev le-teh najpozneje do 10. junija v letu saditve. V prijavi, ki jo pridobi pri organu za potrjevanje, navede podatke iz prve in druge alinee prvega odstavka 18. člena tega pravilnika, podatke o razmnoževalnem materialu, uporabljenem pri pridelavi, (izvor, vrsta razmnoževalnega materiala, sorta oziroma podlaga, kategorija, količina) ter številko in datum zapisnika o pregledu zemljišč v skladu z 21. členom tega pravilnika.
(2) Organ za potrjevanje izvede v postopku uradne potrditve korenjakov in ukoreninjenih trsnih cepljenk:
– pregled evidenc in dokazil o razmnoževalnem materialu, uporabljenem pri pridelavi sadik trte,
– pregled, ali je trsnica dejansko na zemljiščih, ki so bila pregledana v skladu z 21. členom tega pravilnika, in ali so glede postavitve in vzdrževanja trsnice izpolnjene zahteve iz 17. člena tega pravilnika,
– pregled zapiskov o izvedenih tehnoloških ukrepih ter ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in morebitnih drugih ukrepih v trsnici, zlasti o morebitni odstranitvi rastlin ali razmnoževalnega materiala oziroma o njihovem uničenju,
– vizualni pregled rastlin med rastjo glede prisotnosti karantenskih in drugih škodljivih organizmov iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika,
– vizualni kontrolni pregled rastlin v rasti glede sortne čistosti oziroma istovetnosti s sorto,
– odvzem vzorcev razmnoževalnega materiala za testiranje v primeru pojava ali suma na pojav karantenskih škodljivih organizmov ali škodljivih organizmov iz točke A. priloge 3. O najdbi ali o sumu najdbe karantenskega škodljivega organizma nemudoma obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(3) Organ za potrjevanje izvede preglede iz prejšnjega odstavka najmanj dvakrat v rastni dobi, razen v primeru pridelave certificiranih trsnih cepljenk, ko se med rastno dobo opravi en vizualni pregled, dodatni pregledi pa se opravijo v primeru ugotovljenih nepravilnosti ali sporov, ki bi lahko vplivali na končno kakovost razmnoževalnega materiala trte. Pri pregledih preveri zlasti dokazila, da je bil razmnoževalni material, ki ga je uporabil pri pridelavi sadik trte, uradno potrjen v skladu s prejšnjim členom, primerja evidence iz prve alinee prejšnjega odstavka z dejanskim stanjem v trsnici, preveri morebitna prazna mesta v trsnici ter ugotovi razloge zanje na podlagi evidenc, ki jih vodi dobavitelj. Pri pregledu oceni tudi splošno stanje in splošni videz razvoja rastlin.
(4) Dobavitelj mora najpozneje 10 dni pred načrtovanim izkopom v trsnici sporočiti organu za potrjevanje predvideni datum izkopa skupaj s podatki o lokaciji trsnice in lokaciji skladišč, kjer se bodo korenjaki in ukoreninjene trsne cepljenke pripravili za trženje. Obenem zahteva, da mu organ za potrjevanje izda ustrezno število uradnih etiket za uradno označitev baznih korenjakov ali baznih oziroma certificiranih ukoreninjenih trsnih cepljenk. V tem primeru obvezno navede tudi predvideni datum pakiranja, način pakiranja ter količino korenjakov ali ukoreninjenih trsnih cepljenk v enoti pakiranja.
(5) Organ za potrjevanje uradno potrdi korenjake in ukoreninjene trsne cepljenke iz prejšnjega odstavka ter zanje izda potrdilo o uradni potrditvi in zahtevano število predpisanih uradnih etiket v skladu s 6. členom tega pravilnika in prilogo 5, če ugotovi:
– na podlagi pregledov iz drugega odstavka tega člena, da so bile med rastjo izpolnjene zahteve iz 17. člena tega pravilnika,
– je količina pridelanih korenjakov in ukoreninjenih trsnih cepljenk ustrezna glede na pregledano količino v trsnici,
– da korenjaki in ukoreninjene trsne cepljenke izpolnjujejo zahteve iz priloge 2 in so pakirani v skladu s prilogo 4,
– da so izpolnjeni pogoji za izdajo rastlinskega potnega lista v skladu s predpisi, ki urejajo izdajo rastlinskih potnih listov.
(6) Uradno potrjene bazne korenjake in ukoreninjene bazne oziroma certificirane trsne cepljenke iz prejšnjega odstavka označi z uradnimi etiketami organ za potrjevanje ali dobavitelj, ki ima dovoljenje za označevanje pod uradnim nadzorom iz 25. člena tega pravilnika.
25. člen
(označevanje pod uradnim nadzorom)
(1) Organ za potrjevanje lahko dovoli, da v primeru kategorije 'certificiran razmnoževalni material' dobavitelj sam uradno označi razmnoževalni material oziroma sadike trte iz 23. in 24. člena tega pravilnika z uradnimi etiketami, ki jih je izdal organ za potrjevanje.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora organ za potrjevanje zagotoviti uradni nadzor nad označevanjem razmnoževalnega materiala oziroma sadik trte z uradnimi etiketami, in sicer tako, da opravi pri dobavitelju najmanj enkrat v času pakiranja in označevanja razmnoževalnega materiala oziroma sadik uradni pregled, pri katerem preveri, ali dobavitelj pakira in označuje razmnoževalni material in sadike trte v skladu s 5. členom tega pravilnika in s prilogo 4.
26. člen
(spremni dokument)
Za uradno potrjen razmnoževalni material oziroma sadike trte iz 23. in 24. člena tega pravilnika lahko dobavitelj izda na zahtevo prejemnika tega materiala in sadik spremni dokument iz točke B. priloge 5.
27. člen
(razmnoževalni material, pridelan v drugih državah)
(1) Ne glede na določbo prve alinee drugega odstavka 13. člena tega pravilnika se lahko v postopek uradne potrditve v skladu s tem pravilnikom sprejme razmnoževalni material, ki je bil pridelan v eni od držav članic Skupnosti ali v tretji državi, ki ji je pristojni organ Skupnosti v skladu s 16. členom Direktive 68/193/EGS priznal enakovrednost, če ga je organ te države, pristojen za uradno potrditev, uradno potrdil, potem ko je na podlagi uradnih pregledov zanj ugotovil, da izpolnjuje zahteve iz prilog 1 in 2.
(2) Ne glede na določbo druge alinee drugega odstavka 13. člena prvega odstavka 30. člena tega pravilnika se lahko v postopek uradne potrditve ali v postopek uradnih pregledov standardnega materiala v skladu s tem pravilnikom sprejme razmnoževalni material sort oziroma klonov, ki so v drugi državi članici Skupnosti vpisani v sortno listo oziroma sprejeti v postopek uradne potrditve.
(3) Razmnoževalni material, ki je bil pridobljen neposredno od baznega razmnoževalnega materiala, potrjenega v Republiki Sloveniji, in pridelanega v drugi državi članici Skupnosti, se lahko uradno potrdi tudi v Republiki Sloveniji, če je:
– organ druge države članice Evropske skupnosti, pristojen za uradno potrditev, na podlagi uradnih pregledov med rastjo zanj ugotovil, da izpolnjuje zahteve iz priloge 1, in
– organ za potrjevanje z uradnim pregledom ugotovil, da so izpolnjene zahteve iz prilog 2 in 4.
3. Obveščanje in nadzor
28. člen
(obveščanje in nadzor)
(1) O prejetih prijavah za uradno potrditev, ki so bile vložene v skladu s tem pravilnikom, mora organ za potrjevanje vsako leto, najpozneje do 20. junija, obvestiti Upravo in pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(2) Organ za potrjevanje vsako leto najpozneje do 1. februarja pošlje Upravi:
– podatke iz devetega odstavka 19. člena tega pravilnika o klonih, ki so bili v preteklem obdobju sprejeti v postopek uradne potrditve;
– poročilo o izvedenih postopkih potrditve in o količinah uradno potrjenega razmnoževalnega materiala trte po sortah in kategorijah.
(3) Na podlagi obvestila o prejetih prijavah iz prvega odstavka tega člena izvede pristojni fitosanitarni inšpektor naključni nadzor dobaviteljev uradno potrjenega razmnoževalnega materiala. Nadzor izvede pri določenem deležu dobaviteljev, ki so v tem letu prijavili razmnoževalni material v postopek uradne potrditve v skladu s tem pravilnikom.
(4) Fitosanitarni inšpektor izvede nadzor iz prejšnjega odstavka v obsegu in na način, ki je določen v navodilih v priročniku fitosanitarne inšpekcije.
V. URADNI PREGLEDI STANDARDNEGA MATERIALA
29. člen
(zahteve za standardne matične vinograde)
(1) Standardni matični vinogradi, ki so namenjeni za pridobivanje standardnih cepičev, morajo poleg zahtev iz priloge 1 izpolnjevati tudi naslednje zahteve:
1. v matičnem vinogradu za pridobivanje standardnih cepičev mora biti pred uradno potrditvijo izvedena pozitivna množična selekcija v skladu s prilogo 6 (v nadaljnjem besedilu: pozitivna množična selekcija);
2. matični vinograd se vsako leto vizualno pregleda glede prisotnosti karantenskih in drugih škodljivih organizmov prvega odstavka 14. člena tega pravilnika;
3. v primeru pojava ali suma na pojav karantenskih škodljivih organizmov se odvzamejo vzorci rastlin in zemlje za testiranje v imenovanem laboratoriju,
4. iz razmnoževanja se poleg rastlin, ki kažejo znake prisotnosti škodljivih organizmov iz prve in druge alinee 5. točke priloge 1, izločijo tudi rastline, ki kažejo znake okužb z Agrobacterium tumefaciens in s fitoplazmami, ki povzročajo rumenice vinske trte.
(2) Za zemljišče, na katerem je standardni matični vinograd, se šteje, da izpolnjuje zahteve iz 3. točke priloge 1, če je vinograd posajen na zemljišču, na katerem najmanj 4 leta ni rasla trta, ali če se s testiranjem odvzetih vzorcev ugotovi, da v zemlji niso prisotne ogorčice, prenašalke virusov, iz točke B.1 priloge 3.
(3) Vzorce za testiranja, ki se izvedejo v skladu s tem členom, odvzame pristojni fitosanitarni inšpektor.
(4) Ne glede na določbe 5.4 točke priloge 1 sme biti delež rastlin, ki se izločijo iz razmnoževanja zaradi škodljivih organizmov iz 4. točke prvega odstavka tega člena, skupaj največ 10%.
(5) Za standardni matični vinograd se vodi matična knjiga, ki vsebuje:
– selekcijsko terensko knjigo s podatki in dokazili, navedenimi v 5. in 6. točki priloge 6,
– potrjen vzorec uradne etikete iz tretjega odstavka 12. člena tega pravilnika,
– potrdilo o potrditvi standardnega matičnega vinograda,
– kopije zapisnikov o opravljenih letnih pregledih standardnega matičnega vinograda,
– zapise o vsakokratnem pridobivanju cepičev v standardnem matičnem vinogradu in o izdanih uradnih etiketah za ta material.
(6) Za standardne matične vinograde, namenjene za pridobivanje standardnih cepičev sort trte, ki se uporabljajo izključno kot namizne sorte grozdja, se ne uporablja določba 1. točke prvega odstavka tega člena.
(7) Za standardne matične vinograde iz prejšnjega odstavka se vodi matična knjiga, ki namesto dokazil iz prve alinee petega odstavka tega člena vsebuje:
– kopijo katastrskega načrta z vrisanim matičnim vinogradom,
– dokazila o nabavi in poreklu razmnoževalnega materiala, uporabljenega za postavitev matičnega vinograda,
– zapiske o opravljenih pregledih in izvedenih ukrepih v matičnem vinogradu, zlasti glede nadzora in zatiranja škodljivih organizmov.
30. člen
(zahteve za standardne trsnice)
(1) Za pridelavo standardnih ukoreninjenih trsnih cepljenk se lahko uporabijo le uradno pregledani standardni cepiči v skladu z 32. členom tega pravilnika in uradno potrjeni ključi podlag za cepljenje iz 23. člena tega pravilnika.
(2) Trsnice, v katerih se pridelujejo standardne ukoreninjene trsne cepljenke, morajo poleg zahtev iz priloge 1 izpolnjevati tudi naslednje zahteve:
– trsne cepljenke morajo biti v trsnici ločeno posajene, in sicer mora biti vsaka kombinacija sorte in podlage v svoji vrsti, če pa to ni mogoče, mora biti med posamezno kombinacijo sorte in podlage v vrsti najmanj 1-metrski presledek. Vsaka kombinacija mora biti jasno označena,
– trsnice je treba redno vizualno pregledovati na prisotnost karantenskih in drugih škodljivih organizmov iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika,
– v primeru pojava ali suma na pojav karantenskih škodljivih organizmov se odvzamejo vzorci rastlin in zemlje za testiranje v imenovanem laboratoriju,
– trsne cepljenke, ki kažejo znake okužb s škodljivimi organizmi iz prve in druge alinee 5. točke priloge 1 ali z Agrobacterium tumefaciens, in trsne cepljenke, ki niso sortno pristne, se izločijo.
(3) Vzorce za testiranja, ki se izvedejo v skladu s tem členom, odvzame pristojni fitosanitarni inšpektor.
31. člen
(potrditev matičnega vinograda za pridelavo standardnih cepičev)
(1) Matični vinograd, namenjen za pridelavo standardnih cepičev, potrdi pristojni fitosanitarni inšpektor na podlagi prijave dobavitelja, ki jo ta vloži pri pristojni enoti fitosanitarne inšpekcije do 30. aprila v letu, v katerem se začne v matičnem vinogradu izvajati pozitivna množična selekcija v skladu s prilogo 6.
(2) Dobavitelj mora v prijavi navesti podatke iz prve in druge alinee prvega odstavka 18. člena tega pravilnika, podatke o zemljišču, na katerem je matični vinograd (katastrska občina, parcelne številke in površina), ter podatke o razmnoževalnem materialu, uporabljenem pri zasaditvi matičnega vinograda (sorta, kategorija, količina).
(3) Do pridobitve poročila o rezultatih pozitivne množične selekcije izvaja pristojni fitosanitarni inšpektor na podlagi vsakoletne prijave pridelave, ki jo dobavitelj vloži do 30. aprila, vizualne preglede zdravstvenega stanja trsov v prijavljenem matičnem vinogradu na prisotnost karantenskih in drugih škodljivih organizmov iz prvega odstavka 14. člena tega pravilnika, in sicer v času, ki je najprimernejši za ugotavljanje prisotnosti škodljivih organizmov. Če sumi na prisotnost karantenskih škodljivih organizmov, odvzame vzorce za testiranje v imenovanem laboratoriju.
(4) Pri pregledih iz prejšnjega odstavka lahko preveri tudi, ali dobavitelj izpolnjuje obveznosti dobavitelja v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, in s tem pravilnikom, ali izvaja pozitivno množično selekcijo v skladu s selekcijsko nalogo iz 4. točke priloge 6 in ali je pridobil in ali vodi selekcijsko terensko knjigo v skladu s 5. in 6. točko priloge 6.
(5) Pristojni fitosanitarni inšpektor z odločbo potrdi nasad kot uradno pregledan standardni matični vinograd, potem ko mu dobavitelj predloži dokazilo o opravljeni pozitivni množični selekciji iz tretjega odstavka 7. točke priloge 6, če s pregledi ter na podlagi dokazil ugotovi, da:
– je matični vinograd sortno pristen in čist, da odbrani matični trsi izpolnjujejo dodatne zahteve za standardne matične trse v skladu s kriteriji, določenimi v prvem odstavku 7. točke priloge 6, in da so označeni v skladu s sedmim odstavkom 6. točke priloge 6,
– je bilo s pregledi prijavljenega matičnega vinograda v rastni dobi najmanj dve leti zapored pred potrditvijo ugotovljeno, da je brez karantenskih škodljivih organizmov,
– dobavitelj vodi za matični vinograd matično knjigo v skladu z zahtevami iz priloge 6,
– matični vinograd izpolnjuje zahteve za standardne matične vinograde iz 29. člena tega pravilnika.
(6) Ne glede na določbe tega člena se standardni matični vinogradi sort, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo postopek vpisa sorte v sortno listo, vpisane v sortno listo kot namizne sorte grozdja, potrdijo na podlagi letne prijave pridelave, ki jo dobavitelj vloži do 30. aprila v letu pred prvim pridobivanjem cepičev, če pristojni fitosanitarni inšpektor na podlagi pregledov v vsaj dveh rastnih dobah ugotovi, da so izpolnjene zahteve, ki so v 29. členu tega pravilnika predpisane za take matične vinograde.
(7) Uradna potrditev standardnega matičnega vinograda velja, dokler so izpolnjeni pogoji in zahteve, predpisane za standardni matični nasad v 29. členu tega pravilnika.
32. člen
(pregledi standardnega matičnega vinograda in dovoljenje za rez standardnih cepičev, izdaja uradnih etiket za standardne cepiče)
(1) Cepiči, namenjeni za pridelavo standardnih ukoreninjenih trsnih cepljenk, se lahko režejo le v uradno pregledanem standardnem matičnem vinogradu na podlagi dovoljenja pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(2) Dobavitelj, ki želi pridobiti dovoljenje za rez standardnih cepičev v uradno pregledanem standardnem matičnem vinogradu, mora imeti dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja iz 12. člena tega pravilnika.
(3) Za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora dobavitelj vsako leto najpozneje do 30. aprila vložiti letno prijavo pridelave na obrazcu v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin. V prijavi mora navesti tudi predvideno količino cepičev, ki jih namerava pridobiti. Ta podatek lahko dobavitelj fitosanitarnemu inšpektorju sporoči naknadno, vendar najpozneje pri zadnjem pregledu, ki ga pred rezjo v tem letu opravi fitosanitarni inšpektor na podlagi letne prijave pridelave.
(4) Na podlagi prijave iz prejšnjega odstavka izvede pristojni fitosanitarni inšpektor obenem z uradnimi zdravstvenimi pregledi v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin tudi preglede, s katerimi ugotovi:
– ali dobavitelj izpolnjuje obveznosti dobavitelja v skladu z zakonom, ki ureja semenski material, in s tem pravilnikom, zlasti pregleda evidence o izdaji etiket in potrdil dobavitelja na podlagi dovoljenja iz 12. člena tega pravilnika,
– ali dobavitelj vodi matično knjigo v skladu s tem pravilnikom. V matični knjigi pregleda zlasti zapise o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in o morebitni odstranitvi rastlin ali razmnoževalnega materiala oziroma o njihovem uničenju,
– ali standardni matični vinograd glede deleža izločenih rastlin, ki kažejo znake okužb s škodljivimi organizmi iz 4. točke prvega odstavka 29. člena tega pravilnika, še izpolnjuje zahtevo iz četrtega odstavka 29. člena tega pravilnika. Če sumi na prisotnost karantenskih škodljivih organizmov, odvzame vzorce za testiranje v imenovanem laboratoriju.
(5) Fitosanitarni inšpektor dovoli rez cepičev od odbranih matičnih trsov, če na podlagi pregledov, ki se izvedejo v skladu s tem členom, ugotovi, da:
– ima dobavitelj dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja iz 12. člena tega pravilnika,
– da dobavitelj izpolnjuje obveznosti dobavitelja in da v preteklem letu pri izdajanju etiket in potrdil dobavitelja na podlagi dovoljenja iz 12. člena tega pravilnika niso bile ugotovljene kršitve,
– standardni matični vinograd še izpolnjuje zahteve iz 29. člena tega pravilnika.
(6) Če fitosanitarni inšpektor na podlagi pregledov, ki se izvedejo v skladu s tem členom, ugotovi, da matični vinograd ne izpolnjuje več zahtev iz 29. člena tega pravilnika, izda odločbo, s katero razveljavi odločbo iz petega odstavka prejšnjega člena ter prepove rez cepičev v tem vinogradu.
(7) Na podlagi dovoljenja iz petega odstavka tega člena izda dobavitelj za cepiče, na katere se nanaša to dovoljenje, uradne etikete za standardni razmnoževalni material v skladu s 6. členom tega pravilnika in prilogo 5 ter jih zapakira in označi v skladu s 5. členom tega pravilnika in s prilogo 4. Na zahtevo prejemnika teh cepičev lahko izda tudi spremni dokument iz točke B. priloge 5. Uradne etikete za standardni razmnoževalni material in spremni dokumenti, ki jih izda dobavitelj v skladu s tem členom, se štejejo za etikete in potrdila dobavitelja po zakonu, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin.
(8) Pri dobaviteljih, ki imajo dovoljenje za rez cepičev na podlagi tega člena, lahko izvede pristojni fitosanitarni inšpektor inšpekcijski pregled v času pakiranja in označevanja cepičev.
(9) Pri pregledu iz prejšnjega odstavka preveri, ali cepiči izpolnjujejo zahteve iz priloge 2, ali so pakirani v skladu s prilogo 4 in ali so označeni na način, ki je določen s tem pravilnikom.
33. člen
(uradni pregledi trsnice in ukoreninjenih trsnih cepljenk kategorije standard)
(1) Dobavitelj, ki namerava pridelovati in tržiti standardne ukoreninjene trsne cepljenke, mora pred tem pridobiti dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja iz 12. člena tega pravilnika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme dobavitelj tržiti standardne ukoreninjene trsne cepljenke le, če so bile pred tem med rastjo uradno pregledane v skladu s tem členom.
(3) Dobavitelj mora pridelavo standardnih ukoreninjenih trsnih cepljenk prijaviti pristojnemu fitosanitarnemu inšpektorju, in sicer najpozneje do 10. junija v tekočem letu. Prijavo vloži na obrazcu letne prijave pridelave v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
(4) Pristojni fitosanitarni inšpektor opravi obenem z uradnimi zdravstvenimi pregledi v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin tudi preglede, s katerimi preveri, ali so izpolnjene zahteve za standardne trsnice iz drugega odstavka 30. člena tega pravilnika.
(5) Pristojni fitosanitarni inšpektor pri pregledih iz prejšnjega odstavka preveri tudi, ali dobavitelj izpolnjuje obveznosti dobavitelja v skladu z zakonom, ki ureja semenski material, in s tem pravilnikom. Pri tem pregleda zlasti evidence in dokazila o razmnoževalnem materialu, uporabljenem pri cepljenju, zapiske o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov in morebitnih drugih ukrepih v trsnici, zlasti o morebitni odstranitvi rastlin ali razmnoževalnega materiala oziroma o njihovem uničenju, ter evidence o izdaji etiket in potrdil dobavitelja na podlagi dovoljenja iz 12. člena tega pravilnika. Na podlagi evidenc in dokazil preveri, ali je razmnoževalni material, ki je bil uporabljen za pridelavo ukoreninjenih trsnih cepljenk, izpolnjeval zahteve iz prvega odstavka 30. člena tega pravilnika.
(6) Če je iz zapisnika, ki ga pristojni fitosanitarni inšpektor vodi o pregledih, opravljenih v skladu s tem členom, razvidno, da so bile med rastjo izpolnjene zahteve iz 30. člena tega pravilnika in da standardne ukoreninjene trsne cepljenke izpolnjujejo zahteve po predpisih o zdravstvenem varstvu rastlin, sme dobavitelj zanje izdati uradne etikete za standardni razmnoževalni material v skladu s 6. členom tega pravilnika in prilogo 5 ter jih zapakira in označi v skladu s 5. členom tega pravilnika in s prilogo 4. Na zahtevo prejemnika lahko za te ukoreninjene trsne cepljenke izda tudi spremni dokument iz točke B. priloge 5. Uradne etikete za standardni razmnoževalni material in spremni dokumenti, ki jih izda dobavitelj v skladu s tem členom, se štejejo za etikete in potrdila dobavitelja po zakonu, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin.
(7) Pristojni fitosanitarni inšpektor opravi pri dobavitelju iz prejšnjega odstavka vsaj enkrat v času pakiranja in označevanja ukoreninjenih trsnih cepljenk inšpekcijski pregled, s katerim preveri, ali ukoreninjene trsne cepljenke izpolnjujejo zahteve iz priloge 2, ali so pakirane v skladu s prilogo 4 in ali so označene na način določen v tem pravilniku.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(prehodne določbe)
(1) Za razmnoževalni material, ki je bil do uveljavitve tega pravilnika pridelan v skladu s Pravilnikom o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (Uradni list RS, št. 31/04), se šteje, da izpolnjuje zahteve po tem pravilniku.
(2) Za razmnoževalni material, ki je bil do uveljavitve tega pravilnika označen in dan na trg v skladu s pravilnikom iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je bil označen in dan na trg v skladu s tem pravilnikom.
(3) Ne glede na določbo II. točke priloge 2 se lahko najpozneje do 31. julija 2010 ukoreninjene trsne cepljenke razvrstijo v kategorijo izvorni razmnoževalni material tudi, če je bil cepič kategorije izvorni razmnoževalni material cepljen na podlago kategorije bazni razmnoževalni material.
35. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (Uradni list RS, št. 31/04).
36. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2006.
Št. 321-08-103/05
Ljubljana, dne 28. septembra 2005
EVA 2005-2311-0079
Marija Lukačič l.r.
Ministrica
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
    PRILOGA 1: Pogoji in zahteve, ki se nanašajo na rastline v matičnih
nasadih in trsnicah med rastjo

    1. Rastline v matičnih nasadih in trsnicah morajo biti sortno
istovetne in sortno čiste ter imeti tudi značilnosti klona v primerih, ko
je to potrebno.
    2. Splošno stanje in razvojni stadiji matičnih rastlin ali rastlin v
trsnicah morajo biti ob preverjanju takšni, da omogočajo preverjanje
sortne istovetnosti in čistosti ter zdravstvenega stanja rastlin.
    3. Zemlja ali rastni substrat za posaditev matičnih nasadov in trsnic
ne sme biti okužena s škodljivimi organizmi ali njihovimi prenašalci,
zlasti z ogorčicami, ki prenašajo povzročitelje virusnih bolezni trte. V
ta namen se matični nasadi in trsnice posadijo v razmerah, ki tveganje
okužb s škodljivimi organizmi zmanjšujejo na najnižjo možno mero.
    4. Prisotnost škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo uporabnost trsnega
razmnoževalnega materiala, mora biti na najnižji možni ravni.
    5. Za škodljive organizme, ki povzročajo bolezni iz spodnjih treh
alineji te točke, se uporabljajo zahteve iz 5.1 do 5.5 točke te priloge:
    – kompleks kužne izrojenosti vinske trte: Grapevine fanleaf virus
(GFLV), Arabis mosaic virus (ArMV),
    – kompleks predčasnega rdečenja in zvijanja listov vinske trte:
Grapevine leafroll associated virus 1 (GLRaV-1) in Grapevine leafroll
associated virus 3 (GLRaV-3),
    – kužna marmoriranost vinske trte: Grapevine fleck disease (GFkV),
(samo pri podlagah)
    5.1 Z uradnimi pregledi matičnih nasadov, namenjenih za pridelavo
izvornega razmnoževalnega materiala, mora biti ugotovljeno, da so brez
škodljivih organizmov, ki so našteti v 5. točki te priloge. Ti pregledi
temeljijo na rezultatih testiranj zdravstvenega stanja vseh rastlin v
matičnem nasadu z metodo indeksiranja ali z drugo mednarodno veljavno in
primerljivo metodo. Zdravstveno stanje rastlin v matičnem nasadu se
potrjuje z retestiranjem vseh izvornih matičnih rastlin na škodljive
organizme iz prve in druge alinee 5. točke te priloge, ki se izvede vsakih
5 let. Okužene matične rastline se izločijo iz matičnega nasada. Razlogi
za izločitev rastlin zaradi škodljivih organizmov iz 5. točke te priloge
ali drugih dejavnikov se vpišejo v matično knjigo, v kateri se vodijo
podatki o matičnem nasadu.
    5.2 Z uradnimi pregledi matičnih nasadov, namenjenih za pridelavo
baznega razmnoževalnega materiala, mora biti ugotovljeno, da so brez
škodljivih organizmov, ki so našteti v prvi in drugi alinei 5. točke te
priloge. Ti pregledi temeljijo na rezultatih testiranj zdravstvenega
stanja vseh baznih matičnih rastlin v matičnem nasadu, ki se opravijo
najmanj na vsakih 6 let, začenši pri 3 leta starih matičnih rastlinah.
    Če se izvajajo letni uradni vizualni pregledi vseh rastlin v matičnem
nasadu, se testiranja zdravstvenega stanja matičnih rastlin opravijo
najmanj na vsakih 6 let, začenši pri 6 let starih matičnih rastlinah.
    Okužene bazne matične rastline se izločijo iz matičnega nasada.
Razlogi za izločitev rastlin zaradi škodljivih organizmov iz 5. točke te
priloge ali drugih dejavnikov se vpišejo v matično knjigo, v kateri se
vodijo podatki o matičnem nasadu.
    5.3 Z uradnimi pregledi matičnih nasadov, namenjenimi za pridelavo
certificiranega razmnoževalnega materiala, mora biti ugotovljeno, da so
brez škodljivih organizmov, ki so našteti v prvi in drugi alinei 5. točke
te priloge. Ti pregledi temeljijo na rezultatih testiranj zdravstvenega
stanja rastlin v matičnem nasadu, ki se opravijo skladno z mednarodno
sprejetimi standardi za izvajanje postopkov nadzora najmanj na vsakih 10
let, začenši pri 5 let starih matičnih rastlinah.
    Če se izvajajo letni uradni vizualni pregledi vseh rastlin v matičnem
nasadu, se testiranja zdravstvenega stanja matičnih rastlin opravijo
najmanj na vsakih 10 let, začenši pri 10 let starih matičnih rastlinah.
    Okužene matične rastline se izločijo iz matičnega nasada. Delež
matičnih rastlin, ki se izločijo iz matičnega nasada zaradi prisotnosti
škodljivih organizmov iz prve in druge alinee 5. točke te priloge, ne sme
presegati 5%. Razlogi za izločitev rastlin zaradi škodljivih organizmov iz
5. točke te priloge ali drugih dejavnikov se vpišejo v matično knjigo, v
kateri se vodijo podatki o matičnem nasadu.
    5.4 V matičnih nasadih, namenjenih za pridelavo standardnega
razmnoževalnega materiala, delež matičnih rastlin, ki se izločijo iz
matičnega nasada zaradi prisotnosti škodljivih organizmov iz prve in druge
alinee 5. točke te priloge, ne sme presegati 10%. Okužene rastline se
izločijo iz razmnoževanja. Razlogi za izločitev rastlin zaradi škodljivih
organizmov iz 5. točke te priloge ali drugih dejavnikov se vpišejo v
matično knjigo, v kateri se vodijo podatki o matičnem nasadu.
    5.5 V trsnicah mora biti z rednim letnim uradnim pregledom, ki je po
potrebi podprt z dodatnimi pregledi, preizkusi oziroma testiranji,
ugotovljeno, da so brez škodljivih organizmov iz prve in druge alinee 5.
točke te priloge.
    6. Trsnic ni dovoljeno saditi znotraj vinogradov ali matičnih nasadov.
Najmanjša razdalja od vinograda ali matičnega nasada mora biti najmanj 3
m.
    7. Razmnoževalni material, ki se uporabi za pridelavo ključev podlag,
cepičev, potaknjencev, korenjakov podlag in ukoreninjenih trsnih cepljenk,
mora izhajati izključno od pregledanih in uradno potrjenih matičnih trsov.
    8. Poleg uradnih pregledov iz 5. točke te priloge se v matičnih
nasadih in trsnicah izvede najmanj en uradni poljski pregled. Dodatni
poljski pregledi se izvedejo v primeru nepravilnosti ali sporov, ki lahko
vplivajo na končno kakovost razmnoževalnega materiala trte.
    PRILOGA 2: Zahteve, ki se nanašajo na razmnoževalni material

    I. Splošne zahteve
    1. Razmnoževalni material mora biti sortno istoveten in sortno čist, v
primeru klonov pa tudi klonsko čist. Pri trženju standardnega materiala je
dovoljeno 1-odstotno odstopanje.
    2. Tehnična ustreznost razmnoževalnega materiala mora biti najmanj 96
odstotna. Kot tehnično neustrezen velja razmnoževalni material, ki:
    (a) je popolnoma ali delno izsušen, tudi če je bil po izsušitvi
namočen v vodi;
    (b) je poškodovan, skrivljen (zvit) ali ranjen, zlasti če je
poškodovan zaradi toče ali pozebe, ali zmečkan ali polomljen;
    (c) ne izpolnjuje zahtev iz III. točke te priloge.
    3. Rozge, ki se uporabljajo kot razmnoževalni material, morajo biti
ustrezno dozorele.
    4. Prisotnost škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo uporabnost
razmnoževalnega materiala, mora biti na najnižji možni ravni.
    5. Razmnoževalni material, ki kaže jasne znake ali simptome, da je
okužen s škodljivimi organizmi, za katere ne obstaja učinkovit način
zdravljenja, se uniči.

    II. Posebne zahteve
    Ukoreninjene trsne cepljenke:
    Ukoreninjene trsne cepljenke, ki so sestavljene iz razmnoževalnega
materiala (cepiča in podlage) iste kategorije, se uvrstijo v kategorijo.
Ukoreninjene trsne cepljenke, ki so sestavljene iz razmnoževalnega
materiala različnih kategorij, se uvrstijo v nižjo izmed obeh kategorij.

    III. Standardi za razvrščanje (klasiranje)
    1. Ključi podlag za cepljenje, potaknjenci in cepiči
    1.1 Premer: izmeri se na najširši točki prereza. Ta standard ne velja
za potaknjence iz zelenega razmnoževalnega materiala (zelene potaknjence).
    a) Premer ključev podlag za cepljenje in cepičev:
    – premer na zgornjem prerezu: 6,5 do 12 mm
    – premer na spodnjem prerezu: največ 15 mm, razen pri cepičih za
cepljenje podlag in situ.
    b) Premer potaknjencev: premer na zgornjem prerezu najmanj 3,5 mm.
    2. Ukoreninjeni potaknjenci:
    a) Premer: izmerjen na sredini internodija pod poganjkom mora meriti
najmanj 5 mm. Ta standard ne velja za zelene potaknjence.
    b) Dolžina: razdalja med najnižjo točko na peti, kjer izraščajo
korenine, in točko, na kateri je osnova poganjka, ne sme biti krajša od:
    – 30 cm za ukoreninjene potaknjence (korenjake), namenjene za
cepljenje in situ, razen za ukoreninjene potaknjence, namenjene na
Sicilijo, kjer ta dolžina ne sme znašati manj kot 20 cm;
    – 20 cm za ostale ukoreninjene potaknjence.
    Ta standard ne velja za ukoreninjene potaknjence iz zelenega
razmnoževalnega materiala.
    c) Korenine: vsi ukoreninjeni potaknjenci morajo imeti vsaj 3 dobro
razvite in pravilno razporejene korenine, razen sorte podlage 420A, pri
kateri sta lahko na ukoreninjenem potaknjencu le dve dobro razviti
korenini, če izraščata druga nasproti drugi.
    d) Peta: mora biti odrezana dovolj pod diafragmo nodija, tako da se
le-ta ne poškoduje, vendar ne več kot 1 cm pod njo.
    3. Ukoreninjene trsne cepljenke:
    a) Dolžina debla ukoreninjene trsne cepljenke mora biti najmanj 20 cm.
Ta standard ne velja za ukoreninjene trsne cepljenke iz zelenega
razmnoževalnega materiala.
    b) Korenine: ukoreninjene trsne cepljenke morajo imeti vsaj 3 dobro
razvite in pravilno razporejene korenine, razen v primeru, ko je bila
uporabljena podlaga 420A, sta lahko na ukoreninjeni trsni cepljenki le dve
dobro razviti korenini, če izraščata druga nasproti drugi.
    c) Spojno mesto: vsaka ukoreninjena trsna cepljenka mora imeti
primerno, popolnoma pravilno in trdno zaraščeno spojno (cepljeno) mesto.
    d) Peta: mora biti odrezana dovolj pod diafragmo nodija, tako da se
le-ta ne poškoduje, vendar ne več kot 1 cm pod njo.
   PRILOGA 3: Zahteve, ki se nanašajo na razmnoževalni material
 
   A.  Škodljivi organizmi, ki povzročajo virusne in virozam podobne bolezni
trte, na katere se testirajo rastline kandidatke za izvorne matične trse,
izvorni matični trsi, bazni matični trsi ter matični trsi, iz katerih se reže
certificiran razmnoževalni material; metode testiranja:
 
+-----------------------------+-----------+----------------------------------+
|  Virusi ali virusom podobni |Testiranje |        Ponovno testiranje        |
|          organizem          |  rastlin  |                                  |
+--------------------+--------+ kandidatk +---------+---------+--------------+
|                    |        |za izvorne | Izvorni |  Bazni  |  Matični     |
|        Ime         | Oznaka |  matične  | matični | matični |    trsi      |
|                    |        |   trse    |  trsi   |  trsi   |certificiranih|
|                    |        |           |         |         |    mat.      |
|                    |        |           |         |         |  nasadov     |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
|        (1)         |  (2)   |    (3)    |   (4)   |   (5)   |    (6)       |
+----------------------------------------------------------------------------+
|1. Kompleks kužne izrojenosti vinske trte (Grapevine degeneration complex): |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
|Grapevine fanleaf   |  GFLV  |  2, 3 /d  |  2 / a  |  2 / b  |   2 / c      |
|nepovirus           |        |           |         |         |              |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
|Arabis mosaic       |  ArMV  |  2, 3 /d  |  2 / a  |  2 / b  |   2 / c      |
|nepovirus           |        |           |         |         |              |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
|Raspberry ringspot  |  RRV   | 1, 2, 3 / |    /    |    /    |     /        |
|nepovirus           |        |     d     |         |         |              |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
|Tomato black ring   |  TBRV  | 1, 2, 3 / |    /    |    /    |     /        |
|nepovirus           |        |     d     |         |         |              |
+----------------------------------------------------------------------------+
|2. Kompleks predčasnega rdečenja in zvijanja listov vinske trte (Grapevine  |
|leafroll complex):                                                          |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
|Grapevine leafroll  |        |           |         |         |              |
|associated          |GLRaV-1 | 1, 2, 3 / |1, 2 / a |1, 2 / b |  1, 2 / c    |
|closterovirus -1    |        |     d     |         |         |              |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
|Grapevine leafroll  |        |           |         |         |              |
|associated          |GLRaV-2 | 1, 2, 3 / |    /    |    /    |     /        |
|closterovirus -2    |        |     e     |         |         |              |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
|Grapevine leafroll  |        |           |         |         |              |
|associated          |GLRaV-3 | 1, 2, 3 / |1, 2 / a |1, 2 / b |  1, 2 / c    |
|closterovirus -3    |        |     d     |         |         |              |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
|Grapevine leafroll  |        |           |         |         |              |
|associated          |GLRaV 4 | 1, 2, 3 / |    /    |    /    |     /        |
|closteroviruses 4 – |  – 9   |     e     |         |         |              |
|9                   |        |           |         |         |              |
+----------------------------------------------------------------------------+
|3. Kompleks bolezni razbrazdanja lesa vinske trte (Grapevine rugose vine    |
|complex):                                                                   |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
|Grapevine vitivirus |  GVA   | 1, 2, 3 / |    /    |    /    |     /        |
|A                   |        |     d     |         |         |              |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
|Grapevine vitivirus |  GVB   | 1, 2, 3 / |    /    |    /    |     /        |
|B                   |        |     d     |         |         |              |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
|Grapevine rupestris | GRSPV  | 1, 2, 3 / |    /    |    /    |     /        |
|stem pitting        |        |     d     |         |         |              |
+----------------------------------------------------------------------------+
|4. Bolezen 'fleck' (Grapevine fleck disease):                               |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
|Grapevine fleck     |  GFkV  |2, 3 / d * | 2 / a * |    /    |     /        |
|virus               |        |           |         |         |              |
+----------------------------------------------------------------------------+
|5. Rumenice vinske trte, ki jih povzročajo fitoplazme (Grapevine yellows):  |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
|Grapevine           |   /    |   1 / d   |    /    |    /    |     /        |
|flavescence doreé   |        |           |         |         |              |
|phytoplasma         |        |           |         |         |              |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
|Bois noir in druge  |        |           |         |         |              |
|evropske            |   /    |   1 / d   |    /    |    /    |     /        |
|rumenice            |        |           |         |         |              |
+--------------------+--------+-----------+---------+---------+--------------+
 
+---------+-------------------------+----------------------------------------+
|Opombe:  |Metode testiranja:       |Pogostnost testiranja:                  |
|         |1. testiranje na vitis   |a) vse rastline vsakih 5 let            |
|         |indikatorjih – ali       |b) vse rastline vsakih 6 let, začenši   |
|         |2. serološki testi       |pri 3 leta starih rastlinah             |
|         |(ELISA) – ali            |c) vzorčno vsakih 10 let, začenši pri 5 |
|         |3. molekularni testi (RT-|let starih rastlinah                    |
|         |PCR)                     |d) obvezno začetno testiranje rastlin   |
|         |                         |kandidatk                               |
|         |                         |e) priporočeno začetno testiranje       |
|         |                         |rastlin kandidatk                       |
|         |                         |* – velja samo za podlage               |
+---------+-------------------------+----------------------------------------+
 
   Vsi matični nasadi se vsako leto vizualno uradno pregledajo na vse viruse
in virusom podobne organizme, ki povzročajo bolezni, navedene v 1. stolpcu
gornje tabele. V primeru suma na prisotnost zgoraj naštetih virusov in
virusom podobnih organizmov se izvede vzorčenje in testiranje tudi, če
ponovna (periodična) testiranja matičnih trsov niso predpisana (oznaka » /
«).
   Testiranja se izvedejo v skladu z EPPO standardi (EPPO standards – Schemes
for the production of healthy plants for planting; Certification scheme for
grapevine – PM 4/8.
 
   B.  Talne ogorčice (nematode) in drugi škodljivi organizmi, prenašalci
bolezni vinske trte:
   1. Talne ogorčice (nematode):
+--------------+------------------+------------------------------------------+
|Rod           |Vrsta nematode    |Bolezen, ki naj bi jo prenašala           |
+--------------+------------------+------------------------------------------+
|Xiphinema     |X. index          |Grapevine fanleaf nepovirus (GFLV)        |
|              |X. diversicaudatum|Arabis mosaic nepovirus (ArMV)            |
|              |X. italiae        |Grapevine fanleaf nepovirus (GFLV)        |
|              |X. vuittenzi      |                                          |
+--------------+------------------+------------------------------------------+
|Longidorus    |L. attenuatus     |Tomato black ring nepovirus (TBRV)        |
|              |L. elongatus      |Raspberry ringspot nepovirus (RRV)        |
|              |L. macrosoma      |Raspberry ringspot nepovirus (RRV)        |
+--------------+------------------+------------------------------------------+
 
   2. Drugi škodljivi organizmi:
 
+-----------------------+----------------------------------------------------+
|Škodljivi organizem    |Bolezen, ki jo prenaša                              |
+-----------------------+----------------------------------------------------+
|Planococcus ficus      |Grapevine leafroll associated virus 3 (GLRaV-3),    |
|                       |Grapevine vitivirus A (GVA), Grapevine vitivirus B  |
|                       |(GVB)                                               |
+-----------------------+----------------------------------------------------+
|Planococcus citri      |Grapevine leafroll associated virus 3 (GLRaV-3),    |
|                       |Grapevine vitivirus A (GVA)                         |
+-----------------------+----------------------------------------------------+
|Pseudococcus affinis   |Grapevine leafroll associated virus 3 (GLRaV-3),    |
|                       |Grapevine vitivirus A (GVA), Grapevine vitivirus B  |
|                       |(GVB)                                               |
+-----------------------+----------------------------------------------------+
|Pseudococcus           |GLRav-3, GLRaV-5, GLRaV-9,                          |
|longispinus            |Grapevine vitivirus A (GVA), Grapevine vitivirus B  |
|                       |(GVB)                                               |
+-----------------------+----------------------------------------------------+
|Pseudococcus viburni   |Grapevine leafroll associated virus 3 (GLRaV-3)     |
+-----------------------+----------------------------------------------------+
|Pulvinaria vitis       |Grapevine leafroll associated virus 3 (GLRaV-3)     |
+-----------------------+----------------------------------------------------+
|Neopulvinaria          |Grapevine leafroll associated virus 1 (GLRaV-1)     |
|innumerabilis          |Grapevine vitivirus A (GVA)                         |
+-----------------------+----------------------------------------------------+
|Heliococcus bohemicus  |Grapevine leafroll associated virus 1 (GLRaV-1)     |
+-----------------------+----------------------------------------------------+
|Phenacoccus aceris     |Grapevine leafroll associated virus 1 (GLRaV-1)     |
+-----------------------+----------------------------------------------------+
|Scapoideus titanus     |Grapevine flavescence doreé phytoplasma             |
+-----------------------+----------------------------------------------------+
|Hyalestes obsoletus    |Grapevine bois noir (stolbur phytoplasma)           |
+-----------------------+----------------------------------------------------+
   PRILOGA 4: Zahteve, ki se nanašajo na pakiranja ali snope trsnega
razmnoževalnega materiala

   1. Zahteve glede načina priprave pakiranj ali snopov trsnega
razmnoževalnega materiala so:
+---+----------------------------+-------------------------+-----------------+
|   |    Vrsta razmnoževalnega   |  Število kosov v enem   |Največja količina|
|   |          materiala         |    pakiranju (snopu)    |       (3)       |
|   |             (1)            |           (2)           |                 |
+---+----------------------------+-------------------------+-----------------+
|1. |Ukoreninjene trsne          |25, 50, 100 ali          |       500       |
|   |cepljenke:                  |večkratnik števila 100   |                 |
+---+----------------------------+-------------------------+-----------------+
|2. |Ukoreninjeni potaknjenci,   |50, 100 ali večkratnik   |       500       |
|   |korenjaki:                  |števila 100              |                 |
+---+----------------------------+-------------------------+-----------------+
|3. |Cepiči:                     |                         |                 |
|   |– z najmanj petimi          |100 ali 200              |      5.000      |
|   |uporabnimi očesi:           |500 ali večkratnik tega  |                 |
|   |– z enim uporabnim očesom:  |števila                  |                 |
+---+----------------------------+-------------------------+-----------------+
|4. |Ključi podlag za cepljenje: |100 ali večkratnik tega  |      1.000      |
|   |                            |števila                  |                 |
+---+----------------------------+-------------------------+-----------------+
|5. |Potaknjenci:                |100 ali večkratnik tega  |       500       |
|   |                            |števila                  |                 |
+---+----------------------------+-------------------------+-----------------+

   2. Posebni pogoji:
   2.1. Majhne količine:
   Kadar je to potrebno, je lahko število kosov v posameznem pakiranju ali
snopu pri vseh vrstah in kategorijah razmnoževalnega materiala, ki so
navedene v prvem stolpcu, manjše od najmanjše količine, določene v drugem
stolpcu zgornje razpredelnice.
   2.2. Ukoreninjene sadike trte v kateremkoli substratu v lončkih ali
kontejnerjih:
   Za ukoreninjene sadike trte v substratu v lončkih ali kontejnerjih se
drugi in tretji stolpec zgornje razpredelnice (Število kosov v enem pakiranju
(snopu); Največja količina) ne uporabljata.
    PRILOGA 5: Zahteve za uradne etikete in za spremni dokument
 
    A. Zahteve za uradne etikete
    I. Obvezni podatki:
    1. standardi ES;
    2. država pridelave;
    3. uradni organ za potrjevanje ali njegova oznaka in oznaka kode
države;
    4. ime, priimek ter naslov dobavitelja, odgovornega za označevanje,
ali njegova neponovljiva registrska številka;
    5. botanično ime vrste;
    6. vrsta razmnoževalnega materiala;
    7. kategorija;
    8. sorta, in če je potrebno, oznaka klona; v primeru ukoreninjenih
trsnih cepljenk se ta zahteva uporablja za ključ podlage za cepljenje in
za cepič;
    9. referenčna oznaka partije;
    10. količina materiala v pakiranju ali snopu;
    11. dolžina – velja le za ključe podlag za cepljenje (navede se
najmanjša dolžina ključev zadevnega pakiranja ali snopa);
    12. leto pridelave.
 
    II. Minimalne zahteve:
    Uradna etiketa mora izpolnjevati naslednje zahteve:
    1. biti mora neizbrisno natisnjena in čitljiva;
    2. nameščena mora biti tako, da je dobro vidna;
    3. podatki, ki so predpisani v točki A.I. te priloge, ne smejo biti
skriti, zakriti ali delno prekriti z drugim napisom ali grafičnim znakom;
    4. podatki, ki so predpisani v točki A.I. te priloge, morajo biti
natisnjeni v istem vidnem polju.
 
    III. Odstopanja glede majhnih količin, namenjenih končnemu porabniku:
    1. Če je v pakiranju ali snopu več kot en kos, mora biti v skladu z
10. točko točke A.I. te priloge na uradni etiketi napisano natančno
število kosov v pakiranju ali snopu.
    2. Če je v pakiranju ali snopu samo en kos, na uradni etiketi niso
obvezni naslednji podatki iz točke A.I. te priloge:
    – vrsta razmnoževalnega materiala,
    – kategorija,
    – referenčna oznaka partije,
    – količina materiala v pakiranju ali snopu,
    – dolžina ključev podlag za cepljenje,
    – leto pridelave.
 
    IV. Odstopanja glede ukoreninjenih sadik trte v lončkih, kontejnerjih
ali kartonih:
    V primeru sadik trte, ukoreninjenih v kateremkoli substratu v lončkih,
kontejnerjih in škatlah, ko pakiranja s takim razmnoževalnim materialom
zaradi svoje sestave ne morejo izpolniti zahtev za pečatenje in
označevanje, velja, da:
    – se tak razmnoževalni material hrani v ločenih pakiranjih z ustrezno
označbo sorte (in če je potrebno, klona) ter števila rastlin v pakiranju;
    – uradna etiketa ni obvezna;
    – je tak razmnoževalni material opremljen s spremnim dokumentom, kot
to določa točka B. te priloge.
 
    B. Spremni dokument:
    I. Zahteve, ki morajo biti izpolnjene:
    Če države članice zahtevajo, da je razmnoževalni material trte
opremljen s spremnim dokumentom, mora ta spremni dokument:
    – biti izdan v najmanj dveh izvodih (eden za pošiljatelja in eden za
prejemnika);
    – izvod za prejemnika mora spremljati pošiljko od pošiljatelja do
prejemnika;
    – vsebovati vse podatke v zvezi s posamezno pošiljko razmnoževalnega
materiala, kot je to določeno v točki B.II. te priloge;
    – biti shranjen in na voljo uradnim kontrolnim organom še najmanj eno
leto od izdaje.
 
    II. Vsebina uradnega spremnega dokumenta:
    1. standardi ES;
    2. država pridelave;
    3. uradni organ za potrjevanje ali za uradne preglede in oznaka
države;
    4. zaporedna številka dokumenta;
    5. naslov in neponovljiva registrska številka pošiljatelja –
dobavitelja;
    6. naslov prejemnika;
    7. botanično ime vrste;
    8. vrsta(e) razmnoževalnega materiala;
    9. kategorija(e);
    10. sorta(e) in če je potrebno oznaka(e) klona(ov); pri ukoreninjenih
trsnih cepljenkah to velja tako za uporabljen cepič kot podlago;
    11. število kosov v pakiranju ali snopu:
    12. skupno število pakiranj ali snopov v pošiljki;
    13. datum odposlanja pošiljke.
    PRILOGA 6: Metoda pozitivne množične selekcije vinske trte

    1. Splošno
    Metoda pozitivne množične selekcije (v nadaljnjem besedilu: pozitivna
množična selekcija) se uporablja za odbiro matičnih trsov kategorije
standard in za odbiro rastlin kandidatk za izvorne matične trse.
    Pozitivna množična selekcija se lahko izvede v rodnih vinogradih,
posajenih s certificiranimi trsnimi cepljenkami ali s standardnimi trsnimi
cepljenkami.
    Pozitivno množično selekcijo z namenom odbire rastlin kandidatk za
izvorne matične trse izvaja vzdrževalec sorte, ki je vpisan v veljavni
sortni listi trte. Pozitivno množično selekcijo z namenom odbire matičnih
trsov kategorije standard izvaja dobavitelj, ki je strokovno usposobljen
ali zagotovi strokovno usposobljeno osebo (v nadaljnjem besedilu:
selekcionist), ki ima najmanj višjo kmetijsko izobrazbo vinogradniške
smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vinogradništvu ali najmanj
srednjo strokovno izobrazbo kmetijske smeri in najmanj 10 let delovnih
izkušenj v trsničarstvu. Dobavitelj, ki izvaja pozitivno selekcijo v
vinogradništvu, mora biti vpisan v register dobaviteljev.

    2. Izbira vinograda
    Za izvajanje pozitivne množične selekcije za odbiro matičnih trsov
kategorije standard se izberejo vinogradi, ki ležijo na legah, primernih
za sorto, s katero so posajeni. Izbrani vinogradi morajo ustrezati
splošnim pogojem za pridelavo standardnega trsnega razmnoževalnega
materiala, določenim v prilogi 1 tega pravilnika. Izbrani vinograd mora
biti sortno čist, pri čemer se tolerira 1%-tno odstopanje. Višji delež
tujih sort je dovoljen le, če gre za vinograd, posajen s staro sorto v
izumiranju.
    Za izvajanje pozitivne množične selekcije se lahko izberejo vinogradi
z najmanj 600 sadilnimi mesti za posamezno vinsko sorto, razen če gre za
vinograd, posajen s staro sorto, ki se goji v manjšem obsegu, ali če
večji, za selekcijo primerni nasadi niso na voljo.
    Izbiro vinogradov za odbiro rastlin kandidatk za izvorne matične trse
opravi vzdrževalec sorte v sodelovanju s strokovnjaki organizacije,
izvajalke strokovne naloge Introdukcija in selekcija vinske trte v okviru
programa strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin, imenovane v
skladu s predpisom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec
strokovne naloge). Isti strokovnjaki opravijo tudi pozitivno množično
selekcijo in osnovno odbiro rastlin kandidatk za izvorne matične trse
klonov skladno z metodo klonske selekcije.

    3. Selekcijska doba
    Pozitivna množična selekcija matičnih trsov za pridobivanje
standardnega razmnoževalnega materiala se izvaja 3 leta, in sicer od
zaključene četrte rastne dobe dalje. V določenih primerih, ko ni mogoče
zagotoviti dovolj kakovostnih cepičev določene sorte, se lahko na podlagi
začasnega poročila dobavitelja – izvajalca selekcije, predčasno dovoli rez
cepičev že po zaključeni 2-letni pozitivni množični selekciji. Začasno
poročilo, ki je podlaga za dovolitev predčasne rezi cepičev, pripravi
dobavitelj – izvajalec selekcije na podlagi selekcijske dokumentacije
(izpolnjena selekcijska knjiga in začasni zaključni karton) in ugotovljene
zdravstvene ustreznosti matičnih trsov.
    Pozitivna množična selekcija za odbiro rastlin kandidatk za izvorne
matične trse traja najmanj 3 leta.
    Selekcijska doba se zaradi elementarnih nezgod ustrezno podaljša.

    4. Selekcijska naloga
    Izvajalec strokovne naloge skupaj s selekcionistom določi, na katere
pozitivne lastnosti bo posamezna vinska sorta selekcionirana. Na podlagi
tega si selekcionist zastavi selekcijsko nalogo, ki jo vpiše v selekcijsko
terensko knjigo. Selekcijska terenska knjiga se vodi za vsako sorto
posebej. V selekcijski nalogi se posebna pozornost posveti slabim
lastnostim sorte (npr. osipanje, izmenična rodnost, nagnjenje k
preroditvi, neenakomerno dozorevanje in barvanje jagod, občutljivost za
bolezni, občutljivost na stresne razmere itn.), ki so posledica genetskih
značilnosti sorte. Pri izvajanju pozitivne množične selekcije selekcionist
posebej pazi na morebitne različke (tipe) določene sorte, ki so lahko
podlaga za nadaljevalno (klonsko) selekcijo. Te v knjigi posebej označi in
nanje opozori izvajalca strokovne naloge.
    Trsi, ki so vključeni v pozitivno množično selekcijo z namenom odbire
rastlin kandidatk za izvorne matične trse, se 2-krat letno vizualno
pregledajo. Prvi pregled se opravi navadno junija (je predvsem zdravstveni
pregled na bolezni iz kompleksa kužne izrojenosti vinske trte), drugi pa
se opravi pred trgatvijo (je zdravstveni pregled na bolezni iz kompleksa
predčasnega zvijanja in rdečenja listov vinske trte ter trsne rumenice in
fenotipski pregled z ocenjevanjem tehnološke vrednosti trsov). Trsi, ki so
vključeni v pozitivno množično selekcijo za standardne matične trse, pa se
vizualno pregledajo 1-krat letno, in sicer pred trgatvijo.
    Preglede v vinogradu izvaja selekcionist skupaj z vinogradnikom, ki je
usposobljen za selekcijo in vpisuje podatke v selekcijsko terensko knjigo.
    Trse, pri katerih so bila opažena vizualna znamenja bakterijskih,
virusnih ali virozam podobnih bolezni, vinogradnik odstrani iz vinograda
pod nadzorom selekcionista.

    5. Selekcijska terenska knjiga
    Selekcijska terenska knjiga je uradni dokument o izvajanju pozitivne
množične selekcije matičnih trsov matičnem nasadu, ki vsebuje naslednje
podatke in evidence:
    – ime in naslov in neponovljivo registrsko številko dobavitelja, ki
izvaja pozitivno množično selekcijo;
    – ime in naslov selekcionista (če selekcije ne opravlja dobavitelj
sam);
    – o vinogradu: KMG_MID številko vinograda, parcelne številke zemljišč,
na katerih leži, in skupna površina (v ha), letu sajenja, sorti, poreklu
in kategoriji sadilnega materiala in letu začetka selekcije;
    – načrt vinograda: število trsov, oznake sadilnih mest;
    – selekcijsko nalogo za sorto in merila za ocenjevanje.
    Selekcijsko terensko knjigo izda izvajalec strokovne naloge na zahtevo
dobavitelja. V zahtevi, ki jo pošlje izvajalcu strokovne naloge najpozneje
do 30. aprila v letu, ko namerava začeti s selekcijo, mora dobavitelj
navesti podatke iz prejšnjega odstavka.
    V dobi ocenjevanja vpisujemo v selekcijsko terensko knjigo vsakoletne
rezultate zdravstvenih pregledov, ocene za posamezne trse ter vsakoletne
pripombe in opažanja. Po končani selekciji vanjo pripnemo tudi potrdilo o
potrditvi matičnega nasada.

    6. Merila za odbiro trsov
    Ocene in druge oznake v selekcijski knjigi:
    0 ali –  = (neustrezno) negativno ocenjen trs
    3 ali +  = (dober) pozitivno ocenjen trs
    4        = (prav dober) pozitivno ocenjen trs
    5        = (odličen) pozitivno ocenjen trs
    5e       = (elitni, klonski kandidat) pozitivno ocenjen trs
    V        = viroza, bolezenska znamenja
    Pm       = prazno mesto
    Tt       = tuja trta
    Mt       = mlada trta
    I        = steber, soha (orientacija)
    Z oznako 'V' rdeče barve se v selekcijski terenski knjigi označi trs,
pri katerem so bila opažena vizualna znamenja bakterijskih, virusnih ali
virozam podobnih bolezni vinske trte. Pri oznaki 'V' se lahko vpisujejo
dodatne označbe za vrsto bolezni (npr. TR-trsna rumenica, AB
agrobakterije, M–mozaik itn.). Vsi uporabljeni dodatni znaki se z razlago
vpišejo v selekcijsko knjigo, v rubriko 'opombe'.
    Oceno '0' ali oznako ' – ' (neustrezno), se označi trs z izraženimi
negativnimi lastnostmi za sorto (npr. osipanje, neenakomerno dozorevanje,
neustrezen tip grozda itn.) ali trs z vidnimi znamenji virusnih in virozam
podobnih bolezni.
    Oceno '3' (dobro), dobi pri pozitivni množični selekciji trs primerne
rodnosti, brez očitnih negativnih lastnosti, grozdje je lepo razvito in
enakomerno dozoreva. Rodnost in bujnost sta v značilnem razmerju za sorto.
    Oceno '4' (prav dobro) dobi pri pozitivni množični selekciji trs
primerne rodnosti in bujnosti, brez negativnih lastnosti, grozdje je lepo
razvito, jagode so izenačene v debelini, les in grozdje enakomerno in
dobro dozorevata, poudarjena je rodnost na osnovi mladik.
    Oceno '5' (odlično), dobi pri pozitivni množični selekciji trs z
nadpovprečno izraženimi lastnostmi sorte, ki se zlasti odlikuje po obliki
in velikosti grozda in jagod, po zgodnejšem in enakomernejšem dozorevanju
grozdja in lesa, poudarjeno rodnostjo na osnovi mladik, optimalno
bujnostjo, izraženo odpornostjo na bolezni (npr. grozdno gnilobo) ali na
stresne razmere (npr. pozeba, suša). Trs, ki s kako od naštetih lastnosti
posebej in redno odstopa v pozitivno smer, dobi oznako '5e', kar ga uvršča
med kandidate za nadaljevalno (klonsko) selekcijo. Morebitne brstne
mutacije se posebej označijo, tak trs pa se nato posebej in večkrat na
leto pregleda. Omenjene lastnosti morajo trsi doseči v izenačenih rastnih
razmerah (glede rastišča, obremenitve, gostote sajenja, gnojenja itn.).
    Vsakoletne ocene morajo biti sproti vpisane v selekcijski terenski
knjigi, zaključne ocene pa še posebej na preglednem listu o zaključeni
pozitivni množični selekciji, ki je sestavni del selekcijske terenske
knjige. Po zaključeni 3-letni pozitivni množični selekciji se odbrani
matični trsi tudi v vinogradu označijo na vidnem in obstojnem mestu, na
primer z značko iz obstojne snovi.

    7. Potrjevanje matičnih trsov
    Po opravljeni pozitivni množični selekciji se ocene, ki jih trs dobi v
vseh letih selekcije, seštejejo. Trsi, ki dobijo več kot eno negativno
oceno, niso primerni za nadaljnje razmnoževanje in se ne potrdijo kot
matični. Kot matični trsi se potrdijo samo tisti trsi, ki so b 3 letih
dosegli vsoto ocen najmanj 9 toč. Če je bila zaradi specifičnih razmer,
navedenih v tretji točki te priloge, odobrena predčasna rez cepičev, mora
doseči vsota ocen za posamezni trs v dveh letih najmanj 7 točk.
    Po zaključeni pozitivni množični selekciji v standardnem matičnem
vinogradu selekcionist vpiše sadilna mesta (št. vrste/št. trsa v vrsti)
bodočih matičnih trsov posameznega matičnega vinograda na 'Pregledni list
o zaključeni selekciji', ki je sestavni del selekcijske knjige, vanj pa
vnese tudi vse ostale zahtevane podatke o matičnem vinogradu. Selekcionist
sestavi tudi zaključno 'Poročilo o rezultatih pozitivne množične
selekcije', ki je prav tako sestavni del selekcijske knjige. Fotokopijo
preglednega lista in poročila o rezultatih selekcije je dobavitelj dolžan
poslati izvajalcu strokoven naloge, ki je knjigo izdal.
    Po zaključeni pozitivni množični selekciji v vinogradu, v katerem
poteka odbira rastlin kandidatk za izvorne matične trse, se pozitivno
ocenjeni trsi lahko potrdijo in uporabljajo za rez standardnih cepičev.
Trsi, odbrani kot kandidati za izvorne matične trse, pa se vegetativno
razmnožijo po metodi klonske selekcije in se posadijo na izolirano
lokacijo za namene nadaljnjega preizkušanja.
    Dobavitelj hrani urejeno dokumentacijo o opravljeni selekciji za
posamezni matični vinograd (pravilno izpolnjena selekcijska terenska
knjiga z vsemi potrebnimi dokazili, pregledni list o zaključeni selekciji
in poročilo o rezultatih pozitivne množične selekcije) ves čas, ko se v
matičnem vinogradu režejo cepiči in še najmanj dve leti potem, ko matični
vinograd ne izpolnjuje več zahtev za pridobivanje standardnih cepičev.
Dokumentacija o opravljeni selekciji je podlaga za uradno potrditev
matičnega vinograda in odbranih matičnih trsov in jo mora dobavitelj
predložiti pristojnemu fitosanitarnemu inšpektorju, ki izvaja uradne
preglede matičnih vinogradov in dovoljuje rez cepičev.
    Če matični vinograd ne izpolnjuje več zahtev za pridobivanje
standardnih cepičev ali če opusti matični vinograd iz drugih razlogov,
mora dobavitelj najpozneje v treh mesecih o tem obvestiti izvajalca
strokovne naloge in pojasniti razloge za opustitev, da se tak matični
vinograd izbriše iz registra matičnih nasadov vinske trte.