Uradni list

Številka 65
Uradni list RS, št. 65/2005 z dne 8. 7. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 65/2005 z dne 8. 7. 2005

Kazalo

2840. Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS), stran 6705.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS)
Razglašam Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. junija 2005.
Št. 001-22-52/05
Ljubljana, dne 30. junija 2005.
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O REGISTRACIJI ISTOSPOLNE PARTNERSKE SKUPNOSTI (ZRIPS)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
S tem zakonom se določajo pogoji in postopek za registracijo istospolne partnerske skupnosti, pravne posledice registracije, način prenehanja registrirane skupnosti ter razmerja med partnerjema oziroma partnericama (v nadaljnjem besedilu: partner) po prenehanju registrirane istospolne partnerske skupnosti.
2. člen
(pojem registrirane istospolne partnerske skupnosti)
Registrirana istospolna partnerska skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je s tem zakonom urejena skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki pred pristojnim organom registrirata svojo skupnost na način, določen s tem zakonom.
II. POGOJI IN POSTOPEK ZA REGISTRACIJO SKUPNOSTI
3. člen
(pogoji)
(1) Registracije skupnosti ne moreta opraviti:
– osebi pred 18 letom starosti,
– dokler sta oba ali eden od bodočih partnerjev v veljavni zakonski zvezi ali registrirani istospolni partnerski skupnosti,
– sorodnika v ravni črti, bratje, sestre, polbratje, polsestre, otroci bratov in sester, otroci polbratov in polsester, strici in nečaki, tete in nečakinje, med seboj, kar pa ne velja za razmerja, ki nastanejo pri posvojitvi,
– skrbnik in njegov varovanec, dokler traja skrbništvo ter posvojitelj in posvojenec med seboj, rejnik in rejenec, dokler traja rejništvo,
– če sta oba ali eden od bodočih partnerjev težje duševno prizadeta ali nerazsodna.
(2) Skupnost lahko registrirata osebi, če ima vsaj ena od njiju državljanstvo Republike Slovenije.
4. člen
(svobodna privolitev)
(1) Registracija skupnosti ni veljavna brez svobodne privolitve bodočih partnerjev.
(2) Svobodna privolitev ni podana, če je bila privolitev izsiljena ali podana v zmoti.
(3) Privolitev je izsiljena, če je partner privolil v registracijo skupnosti iz strahu, povzročenega z resno grožnjo.
(4) Privolitev je dana v zmoti glede osebe partnerja, če je partner mislil, da registrira skupnost s pravo osebo, pa je registriral skupnost z drugo ali je registriral skupnost z določeno osebo, ki pa ni tista, za katero se je izdajala.
(5) Privolitev je dana v zmoti o bistvenih lastnostih partnerja, če bi drugega partnerja odvrnila od registracije skupnosti, če bi bil zanje vedel in ki delajo skupno življenje nevzdržno.
5. člen
(neveljavnost registracije in pristojnost sodišča za razveljavitev skupnosti)
(1) Skupnost, ki je registrirana v nasprotju z določbami 3. in 4. člena tega zakona, je neveljavna.
(2) Razveljavitev registracije skupnosti lahko zahtevata partnerja in vsi tisti, ki imajo neposredno pravno korist od tega, da se skupnost razveljavi.
(3) V primeru, da skupnost registrira oseba, ki še ni dopolnila 18 let, lahko razveljavitev zahtevajo tudi starši oziroma skrbnik tega partnerja.
(4) V primerih iz prvega odstavka 3. člena tega zakona lahko zahteva razveljavitev tudi državni tožilec.
(5) V primeru registracije skupnosti v času, ko je trajala težja duševna prizadetost ali nerazsodnost katerega od partnerjev, sme, po prenehanju težje duševne prizadetosti ali nerazsodnosti, tožbo za razveljavitev registracije vložiti samo eden od partnerjev.
(6) Tožba za razveljavitev registracije skupnosti zaradi razlogov iz 3. in 4. člena tega zakona se lahko vloži tudi po prenehanju skupnosti.
(7) Za sojenje v sporih o razveljavitvi registracije skupnosti je stvarno pristojno okrožno sodišče. Če se skupnost razveljavi, preneha učinek skupnosti z dnem, ko je bila razveljavljena. V izreku sodbe, s katero se skupnost razveljavi, sodišče ugotovi, ali je kateri od partnerjev vedel za vzrok, zaradi katerega skupnost ni bila veljavno registrirana.
(8) Za sojenje v sporih iz prejšnjega odstavka je pristojno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, in sodišče, na območju katerega sta imela partnerja svoje zadnje skupno stalno prebivališče.
(9) Glede premoženjskih razmerij in daril veljajo v primeru razveljavitve skupnosti določbe tega zakona, ki urejajo premoženjska razmerja po prenehanju skupnosti.
6. člen
(postopek registracije skupnosti)
(1) Osebi, ki imata namen registrirati istospolno partnersko skupnost, se najmanj 30 dni pred nameravano registracijo prijavita pri upravni enoti, pri kateri želita opraviti registracijo in priložita listine za registracijo, določene s podzakonskim predpisom iz 7. člena tega zakona.
(2) Upravna enota preveri, ali so izpolnjeni pogoji za registracijo, ki jih določa ta zakon. Če se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za veljavnost registracije po tem zakonu, upravna enota z odločbo zavrne registracijo. O pritožbah zoper odločbe upravne enote odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(3) Bodoča partnerja istočasno in osebno pred uradno osebo upravne enote, ki jo določi načelnik oziroma načelnica upravne enote, podata po ustnem soglasju pisno izjavo, da želita registrirati skupnost.
(4) Pred podpisom izjave iz prejšnjega odstavka vpraša uradna oseba oba partnerja, ali želita registrirati skupnost ter ju opozori na pravne posledice registracije, tako da pred podanim ustnim soglasjem bodočima partnerjema prebere 8. člen tega zakona.
(5) Skupnost je veljavno registrirana z dnem podpisa izjave iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Po izraženem soglasju partnerjev in podpisu izjave se skupnost vpiše v register istospolnih skupnosti, ki ga vodi upravna enota.
7. člen
(register istospolnih partnerskih skupnosti)
(1) Minister, pristojen za delo, družino in socialne zadeve, izda v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, podzakonski predpis, s katerim predpiše obrazec izjave iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona ter obrazec vloge za prenehanje skupnosti iz drugega odstavka 25. člena tega zakona, način vodenja registra, potrebne listine za registracijo in vsebino potrdila o registraciji in prenehanju skupnosti, pogoje, ki jih mora izpolnjevati uradna oseba iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, minimalne standarde za uradne prostore in njihovo opremljenost.
(2) Podatki iz četrtega odstavka tega člena se zbirajo, obdelujejo in uporabljajo za namen izkazovanja pogojev za registracijo in za dokazovanje statusa partnerjev v skupnosti ter se vodijo trajno.
(3) Potrdila, ki se izdajajo na podlagi vpisov v register istospolnih partnerskih skupnosti imajo značaj javnih listin.
(4) V register se vpisujejo: osebno ime partnerja, spol, EMŠO, dan, mesec, leto in kraj registracije skupnosti, razveljavitev ali prenehanje skupnoti, državljanstvo partnerjev in naslov stalnega ali začasnega prebivališča partnerjev.
III. PRAVNE POSLEDICE REGISTRACIJE SKUPNOSTI
8. člen
(obseg pravic in obveznosti)
(1) Na podlagi registracije skupnosti imata partnerja pravico do preživljanja in preživnine, pravico do pridobivanja skupnega premoženja in urejanja premoženjskih razmerij v okviru skupnosti, pravico do stanovanjskega varstva, pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja po umrlem partnerju in pravico do pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja ter do obiskov v zdravstvenih ustanovah.
(2) Partnerja skupnosti sta se dolžna medsebojno spoštovati, si zaupati in si medsebojno pomagati.
9. člen
(premoženje)
(1) Premoženje, ki ga ima partner ob registraciji skupnosti, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga.
(2) Premoženje, ki ga partnerja ustvarita z delom v času trajanja skupnosti, je njuno skupno premoženje.
10. člen
(skupno premoženje)
(1) Skupno premoženje partnerja upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno.
(2) Partnerja se lahko dogovorita, da le eden od njiju upravlja premoženje ali njegov del ali da ga upravlja in z njim tudi razpolaga, upoštevaje koristi drugega partnerja.
(3) Dogovor o upravljanju skupnega premoženja se sklene v obliki notarskega zapisa.
(4) Od takega dogovora lahko vsak partner vsak čas odstopi, ne sme pa tega storiti ob neugodnem času za drugega partnerja.
11. člen
(upravljanje premoženja)
Če ni dogovorjeno drugače, lahko partner, ki mu je poverjena uprava, v okviru redne uprave tudi razpolaga s skupnim premoženjem ali njegovim delom.
12. člen
(prepoved odsvojitve ali obremenitve)
Partner ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.
13. člen
(vpis v zemljiško knjigo)
Pravice na nepremičninah, ki so skupno premoženje partnerjev, se vpišejo v zemljiško knjigo na ime obeh partnerjev kot njuno skupno premoženje po nedoločenih deležih.
14. člen
(odgovornost za obveznosti)
(1) Za svoje obveznosti, ki jih je imel partner pred registracijo skupnosti in za obveznosti, ki jih prevzame po registraciji, odgovarja s svojim posebnim premoženjem in s svojim deležem na skupnem premoženju.
(2) Za obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba partnerja, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem in za obveznosti, ki jih prevzame en partner za tekoče potrebe življenja v skupnosti, odgovarjata partnerja nerazdelno tako s skupnim, kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.
(3) Partner ima pravico terjati od drugega partnerja povračilo tega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba partnerja, plačal več, kot znaša njegov del dolga.
15. člen
(določitev deleža dolžnika in predkupna pravica)
(1) Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež.
(2) Če je v izvršilnem postopku dovoljena prodaja deleža, ki ga ima partner na skupnem premoženju, ima drugi partner pred vsemi drugimi kupci pravico kupiti ta delež po ceni, ki se določi po predpisih o izvršbi.
16. člen
(razdelitev premoženja)
(1) V času trajanja skupnosti se skupno premoženje lahko razdeli po sporazumu ali na zahtevo enega ali drugega partnerja.
(2) Za sklenitev sporazuma se uporablja drugi odstavek 33. člena tega zakona.
17. člen
(višina deleža)
(1) Če se partnerja ne sporazumeta o višini deležev na skupnem premoženju, lahko zahtevata, da o tem odloči sodišče ob smiselni uporabi drugega odstavka 34. člena in 35. člena tega zakona.
(2) Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža partnerjev na skupnem premoženju enaka, partnerja pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.
18. člen
(sklepanje pogodb)
(1) Partnerja lahko sklepata med seboj pogodbe, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti.
(2) Pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med partnerjema, ki jih v času trajanja skupnosti med seboj skleneta partnerja, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.
19. člen
(pravica do preživljanja)
Partner, ki nima dovolj sredstev za življenje in jih ne more pridobiti iz svojega premoženja in s svojim delom, ali ni sposoben za delo ali se ne more zaposliti, ima v času trajanja skupnosti pravico do preživljanja po drugem partnerju.
20. člen
(pravica do stanovanjskega varstva)
(1) Kraj skupnega prebivanja določata partnerja sporazumno.
(2) V času trajanja skupnosti lahko partnerja le sporazumno odtujita, obremenita ali oddata v najem stanovanje, ki je njuna skupna last, ali ustanovita pravico služnosti ali na stanovanju ustanovita kakšno drugo pravico, ki bi ovirala njegovo uporabo.
(3) Če je najemnik oziroma najemnica stanovanja le eden od partnerjev, ta ne sme odpovedati najemnega razmerja brez pisnega soglasja drugega partnerja.
(4) Če se partnerja v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne moreta sporazumeti oziroma, če je partner odrekel soglasje brez upravičenega razloga, odloči o zahtevi drugega partnerja, na njegov predlog, sodišče v nepravdnem postopku. Pri tem sodišče upošteva stanovanjske potrebe partnerjev, njune upravičene interese in druge okoliščine primera.
21. člen
(pravice v primeru bolezni)
(1) V primeru bolezni partnerja ima drugi partner pravico biti obveščen o bolezni, poteku, zdravljenju in drugih podatkih v zvezi z boleznijo obolelega partnerja ter pravico do odločanja o zdravljenju partnerja, v primeru, da partner tega sam ne zmore.
(2) Če je eden od partnerjev hospitaliziran, ima drugi partner pravico do obiskov obolelega partnerja v zdravstveni ustanovi razen, če predpisi ali odredbe na njihovi podlagi to prepovedujejo.
22. člen
(dedovanje partnerjev)
(1) V primeru smrti partnerja ima preživeli partner pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja po tem zakonu.
(2) Če ima zapustnik otroke, dedujejo premoženje iz prejšnjega odstavka preživeli partner in zapustnikovi otroci po enakih delih.
(3) Če zapustnik nima otrok, deduje preživeli partner celoten delež na skupnem premoženju.
(4) Posebno premoženje zapustnika se deduje po splošnih predpisih o dedovanju. Splošni predpisi o dedovanju se uporabljajo tudi pri dedovanju na deležu skupnega premoženja zapustnika, če ta zakon ne določa drugače.
(5) Za postopek dedovanja po tem zakonu je stvarno pristojno okrajno sodišče.
23. člen
(neobstoj in izguba dedne pravice)
(1) Partner nima dedne pravice na deležu skupnega premoženja, če je bila skupnost z zapustnikom razveljavljena ali je prenehala v skladu z določbami tega zakona, ali če je skupnost po krivdi preživelega partnerja ali v sporazumu z zapustnikom, trajno prenehala.
(2) Partner izgubi dedno pravico, če je zapustnik podal vlogo za prenehanje skupnosti in je skupnost prenehala v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 25. člena tega zakona po njegovi smrti, ali če se skupnost z zapustnikom razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka, za katerega je preživeli partner vedel ob registraciji skupnosti.
24. člen
(dolžnost medsebojne pomoči)
(1) Partnerja sta si v času trajanja skupnosti dolžna nuditi medsebojno pomoč.
(2) Kot medsebojna pomoč, ki sta si jo dolžna nuditi partnerja, se šteje vzajemna pomoč pri negi in oskrbi v primeru bolezni enega od partnerjev, materialna podpora ter druge oblike pomoči v partnerskem odnosu.
IV. PRENEHANJE SKUPNOSTI
25. člen
(postopek prenehanja skupnosti)
(1) Skupnost preneha s smrtjo enega partnerja, z razglasitvijo enega partnerja za mrtvega ali na podlagi pravnomočne odločbe, s katero se odloči o prenehanju skupnosti.
(2) Vlogo za prenehanje skupnosti poda eden ali oba partnerja na predpisanem obrazcu iz prvega odstavka 7. člena tega zakona pri organu, pri katerem sta opravila registracijo skupnosti.
(3) Organ iz prejšnjega odstavka odloči o vlogi za prenehanje skupnosti z upravno odločbo. O pritožbah zoper odločbe upravne enote odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(4) Skupnost preneha z dnem pravnomočnosti odločbe. Uradna oseba upravne enote je dolžna vpisati dejstvo prenehanja skupnosti v register iz 7. člena tega zakona v sedmih dneh po pravnomočnosti odločbe.
V. PRAVNE POSLEDICE PRENEHANJA SKUPNOSTI
26. člen
(pravica do preživnine)
(1) Po prenehanju skupnosti ima partner, ki nima dovolj sredstev za življenje in jih ne more pridobiti iz svojega premoženja in s svojim delom, ali ni sposoben za delo ali se ne more zaposliti, pravico do preživnine po drugem partnerju.
(2) Partnerja lahko v primeru prenehanja skupnosti skleneta sporazum o preživnini v obliki izvršljivega notarskega zapisa.
27. člen
(določitev preživnine)
(1) Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca.
(2) Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino.
(3) Izjemoma se preživnina lahko določi v enkratnem znesku ali na drug način, če to opravičujejo posebni razlogi.
(4) Preživnina, določena v obliki iz prejšnjega odstavka, ne sme bistveno poslabšati položaja upravičenca, ki bi ga imel, če bi prejemal preživnino vnaprej v obliki mesečnih zneskov, niti ne sme pomeniti prehudega bremena za zavezanca.
28. člen
(prednost preživljanja)
Partner ni dolžan preživljati drugega partnerja po prenehanju skupnosti, če bi bilo s tem ogroženo preživljanje njegovih otrok ali njegovo lastno preživljanje.
29. člen
(sprememba preživnine)
Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca.
30. člen
(uskladitev preživnine)
(1) Z izvršilnim naslovom določena preživnina se uskladi enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. Uskladitev se opravi v mesecu marcu, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin od meseca, od katerega je bila preživnina nazadnje določena oziroma usklajena. Količnik uskladitve preživnin objavi minister, pristojen za delo, družino in socialne zadeve v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo oziroma izvršljivi notarski zapis je sodišče oziroma notar dolžan poslati pristojnemu centru za socialno delo, če ni bil dogovorjen drugačen način usklajevanja.
(3) Center za socialno delo pisno obvesti upravičenca in zavezanca o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine. Obvestilo centra za socialno delo je skupaj s pravnomočno sodno odločbo, sodno poravnavo oziroma izvršljivim notarskim zapisom izvršilni naslov.
31. člen
(pristojnost sodišča za določitev preživnine)
(1) Nepreskrbljeni partner lahko pri pristojnem sodišču s tožbo zahteva preživnino v šestih mesecih od dneva prenehanja skupnosti.
(2) Za sojenje v sporih iz prejšnjega odstavka je pristojno okrožno sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, in okrožno sodišče, na območju katerega sta imela partnerja svoje zadnje skupno stalno prebivališče.
(3) S tožbo iz prvega odstavka tega člena sme partner po prenehanju skupnosti zahtevati preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času prenehanja skupnosti in obstajajo tudi, ko partner zahteva preživnino.
(4) Sodišče lahko zahtevek za preživnino zavrne, če bi bilo plačilo preživnine upravičencu glede na vzroke, ki so pripeljali do nevzdržnosti skupnosti, krivično do zavezanca ali če je upravičenec pred ali med postopkom prenehanja skupnosti oziroma po prenehanju skupnosti storil kaznivo dejanje zoper zavezanca.
32. člen
(prenehanje pravice do preživnine)
Pravica do preživnine preneha, če upravičenec pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če opravi registracijo nove skupnosti, sklene zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti.
33. člen
(delitev skupnega premoženja)
(1) Skupno premoženje se razdeli, če skupnost preneha ali se razveljavi.
(2) Partnerja lahko v primeru prenehanja skupnosti skleneta sporazum o delitvi skupnega premoženja, ki mora biti v obliki notarskega zapisa.
34. člen
(določitev deležev na skupnem premoženju)
(1) Če se partnerja ne sporazumeta o višini deležev na skupnem premoženju, lahko zahtevata, da o tem odloči sodišče. Za določitev deležev na skupnem premoženju se smiselno uporablja drugi odstavek 17. člena tega zakona.
(2) V postopku iz prejšnjega odstavka upošteva sodišče, poleg dohodka partnerjev, tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo partner daje drugemu partnerju, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.
35. člen
(izločitev premoženja)
(1) Pred ugotavljanjem deleža vsakega partnerja na skupnem premoženju se ugotovijo dolgovi in terjatve partnerjev do tega premoženja.
(2) Ob delitvi skupnega premoženja se partnerju na njegovo zahtevo na račun njegovega deleža dodelijo predvsem tisti predmeti, ki so namenjeni za opravljanje njegove obrti ali poklica in mu omogočajo pridobivanje osebnega dohodka ter predmeti, namenjeni izključno njegovi osebni rabi.
36. člen
(darila)
(1) Običajnih daril, ki sta si jih partnerja dala drug drugemu pred registracijo ali med trajanjem skupnosti, ni treba vračati.
(2) Druga darila, zlasti taka, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morajo vrniti, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za prenehanje skupnosti.
(3) Namesto odsvojenih daril se vrne vrednost ali stvar, prejeta zanje.
37. člen
(najemna pravica na stanovanju)
(1) Če se partnerja po prenehanju ali razveljavitvi skupnosti ne sporazumeta o tem, kdo bo ostal v stanovanju, na katerem ima eden ali oba najemno pravico, odloči o zahtevi drugega partnerja, na njegov predlog, sodišče v nepravdnem postopku. Pri tem sodišče upošteva stanovanjske potrebe partnerjev, njune upravičene interese in druge okoliščine primera.
(2) Če partner, ki je najemnik stanovanja, umre ali je razglašen za mrtvega, ima drugi partner, ki je naveden v najemni pogodbi in dejansko živi v stanovanju, pravico zahtevati sklenitev najemne pogodbe od najemodajalca.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
38. člen
(izdaja podzakonskega predpisa in vzpostavitev registra)
(1) Minister, pristojen za delo, družino in socialne zadeve, izda podzakonski predpis iz 7. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister, pristojen za delo, družino in socialne zadeve, zagotovi v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, pogoje za vzpostavitev registra istospolnih partnerskih skupnosti ter pogoje za vpis v register, v šestih mesecih po uveljavitvi predpisa iz prejšnjega odstavka.
39. člen
(uveljavitev in uporaba zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne eno leto po uveljavitvi.
Št. 542-08/4-3/7
Ljubljana, dne 22. junija 2005.
EPA 178-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med. l. r.