Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2005 z dne 20. 5. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2005 z dne 20. 5. 2005

Kazalo

2026. Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze na Primorskem, stran 4979.

Na podlagi 6. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 79/04) in 45. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZVIS-D, Uradni list RS, št. 63/04) ter v skladu z 11. členom Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 13/03) sta v enakem besedilu Senat Univerze na Primorskem na 11. redni seji dne 11. 4. 2005 in Upravni odbor Univerze na Primorskem na 6. izredni seji dne 20. 4. 2005 sprejela naslednje
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E
S T A T U T A
Univerze na Primorskem
1. člen
V Statutu Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 73/03, 100/03) se v celotnem besedilu 8. in 10. člena besedilo »Universita` della Primorska« nadomesti z besedilom »Universita` del Litorale«.
2. člen
V 10. členu se pri imenih članic v angleškem jeziku črta vejica pred krajem.
Pri članici Univerze na Primorskem, Turistica – Visoka šola za turizem Portorož, se spremeni ime v italijanskem jeziku, tako da se glasi: »Ime v italijanskem jeziku: Istituto universitario di studi turistici di Portorose«.
Pri članici Univerze na Primorskem, Visoka šola za zdravstvo Izola, se spremenita ime v italijanskem jeziku in sedež, tako da se glasita:
»Ime v italijanskem jeziku: Istituto universitario di sanita` Isola.
Sedež: Izola, Polje 42.«.
Za članico Univerze na Primorskem, Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper, se doda nova članica:
»Univerza na Primorskem
Študentski domovi
Skrajšano ime: UP ŠD
Ime v italijanskem jeziku: Case dello studente
Ime v angleškem jeziku: University of Primorska, Student Residences
Sedež: Koper, Muzejski trg 2.«
3. člen
Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi:
»22.a člen
Študentski domovi Univerze na Primorskem (v nadaljnjem besedilu: Študentski domovi) opravljajo dejavnost dijaških, študentskih domov in internatov ter zagotavljajo nastanitvene pogoje za bivanje gostujočih profesorjev.«
4. člen
Za četrto alinejo 28. člena se doda nova alineja, ki se glasi:
»– s soglasjem senata univerze sprejema merila o kakovosti univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (samoevalvacija univerze),«.
5. člen
Prvi odstavek 34. člena se spremeni tako, da se glasi: »Rektorja volijo vsi visokošolski učitelji in znanstveni delavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci, zaposleni na univerzi. Volilno pravico imajo tudi študentje, in sicer v obsegu ene petine vseh glasov visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev, visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev, ki so zaposleni na univerzi.«
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Število volivcev iz vrst študentov se razporedi po članicah sorazmerno glede na število vseh visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev, visokošolskih sodelavcev in raziskovalnih sodelavcev, zaposlenih na članici, ki je visokošolski zavod. Študentski svet univerze na osnovi predloga študentskih svetov članic pripravi volilni imenik predstavnikov študentov v skladu z volilnimi opravili.«
Drugi odstavek postane tretji in se spremeni tako, da se glasi: »Volitve rektorja natančneje določa pravilnik, ki ureja volilna opravila pri volitvah rektorja univerze.«
6. člen
Za 34. členom se doda nov 34.a člen, ki se glasi:
»34.a člen
Senat univerze najkasneje šest mesecev pred potekom mandata rektorja oziroma najkasneje en mesec po dnevu, ko funkcija rektorju preneha pred iztekom mandata, razpiše volitve za novega rektorja.
Za rektorja univerze je izvoljen kandidat, ki je v prvem krogu volitev prejel večino glasov vseh volilnih upravičencev. Če senat ugotovi, da nobeden izmed kandidatov za rektorja ni dobil večine glasov vseh volilnih upravičencev, se v roku osmih dni izvede drugi krog volitev, v katerem sodelujeta tista dva kandidata za rektorja, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. V drugem krogu je za rektorja izvoljen tisti kandidat, ki dobi večino glasov volilnih upravičencev, ki so glasovali. V primeru enakega števila glasov se volitve med kandidatoma ponovijo po enakem pravilu, kot je določeno za drugi krog volitev.«
7. člen
V prvem odstavku 35. člena se beseda »enakovredno« nadomesti z besedo »enakopravno«.
V drugem odstavku se za besedo »študentje« doda vejica in besedilo »ki imajo v senatu najmanj eno petino članov.«. Zadnji stavek drugega odstavka se črta.
8. člen
Za 35. členom se doda nov 35.a člen:
»35.a člen
Člani senata univerze so izvoljeni v senatih oziroma znanstvenih svetih članic tako, da vsak senat članice, ki je visokošolski zavod in znanstveni svet članice, ki je raziskovalni zavod, izvoli po tri člane senata univerze. Eno petino članov senata iz vrst študentov pa izvoli študentski svet univerze.«
9. člen
V 37. členu se za besedo »članic« doda vejica in besedilo »znanstvene svete članic in študentski svet univerze«.
10. člen
V 38. členu se deseta alineja spremeni, tako da se glasi: »– sprejema študijske programe na predlog senata članice oziroma senatov članic«.
Za deseto alinejo se doda nova alineja, ki se glasi: »– sprejema vsebino razpisa za vpis in omejitev vpisa v dodiplomske in podiplomske študijske programe ter sprejme poročilo o vpisu,«.
Dvajseta alineja se črta in se nadomesti z besedilom: »– daje soglasje k merilom o kakovosti univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela (samoevalvacija univerze),«.
V štiriindvajseti alineji se za besedo »Primorskem« doda besedilo »in drugih nagrad univerze«.
Devetindvajseta alineja se črta in nadomesti z besedilom: »– sprejema program znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela univerze,«.
11. člen
V prvem odstavku 42. člena se v peti alineji črta beseda »komisijo« ter se pika nadomesti z vejico. Dodata se dve novi alineji, ki se glasita:
»– za spodbujanje in spremljanje kakovosti izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega dela,
– in statutarno komisijo.«.
12. člen
Prvi odstavek 49. člena se nadomesti z besedilom:
»Upravni odbor ima devet članov, in sicer:
– tri predstavnike ustanovitelja,
– štiri predstavnike univerze, od tega tri iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko ali znanstveno–raziskovalno dejavnost (visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci) in enega predstavnika drugih delavcev,
– enega predstavnika študentov,
– enega predstavnika delodajalcev.«
13. člen
V 50. členu se v deseti alineji za besedo »študij« doda besedilo »in cenik nastanitev ter drugih storitev v Študentskih domovih«.
14. člen
Prvi stavek 52. člena se spremeni, tako da se glasi: »Na listi kandidatov za člana upravnega odbora iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko ali znanstvenoraziskovalno dejavnost, so izvoljeni trije kandidati, ki so prejeli največ glasov.«
Drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti, doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Predstavnika delodajalcev univerza določi prek javnega poziva v soglasju z ustanoviteljem med kandidati, ki jih predlagajo predstavniki delodajalcev v skladu z določbami akta o ustanovitvi univerze. Predstavnike ustanovitelja imenuje Vlada Republike Slovenije.«
15. člen
Za 52. členom se doda novi 52.a člen, ki se glasi:
»52.a člen
Pred potekom mandata upravni odbor sproži postopek za izvolitev članov nove sestave upravnega odbora. Sklep o začetku postopka za izvolitev članov upravnega odbora sprejme rektor najkasneje devetdeset dni pred potekom mandata članom upravnega odbora.
Nadomestna izvolitev članov upravnega odbora se opravi, če se spremeni razmerje članov glede na njihovo sestavo določeno v tem statutu. Mandat nadomestnega člana traja do poteka mandata člana, namesto katerega je izvoljen.
Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.«
16. člen
Besedilo 56. člena se spremeni, tako da se glasi: »Delovanje, volitve in način organiziranja študentskega sveta univerze je opredeljen v pravilih o delu študentskega sveta univerze, ki ga sprejme študentski svet.«
17. člen
Za drugo alinejo 65. člena se doda nova alineja, ki se glasi: »– je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti članice univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija članice),«.
18. člen
V 68. členu se v drugem odstavku za besedo »senata« doda besedilo »iz vrst učiteljev in znanstvenih delavcev«.
V tretjem odstavku se pred besedo »učitelji« doda beseda »visokošolski« ter se črta beseda »članice« in se nadomesti z besedno zvezo: », zaposleni na članici,«.
Vrstni red odstavkov se zamenja tako, da drugi odstavek postane tretji in tretji odstavek postane drugi ter peti postane šesti in šesti postane peti.
V petem odstavku se beseda »sedmina« nadomesti z besedo »petina«, za prvim stavkom pa se doda stavek, ki se glasi: »Mandat predstavnikov študentov v senatu pa traja dve leti.«
19. člen
V drugem odstavku 71. člena se črta besedilo druge alineje in se nadomesti z besedilom: »– oblikuje in predlaga v sprejem senatu univerze študijske programe za pridobitev izobrazbe in za izpopolnjevanje«.
20. člen
V prvem odstavku 73. člena se pred besedo »visokošolski« črta beseda »in«, za njo pa se dodata besedi «in raziskovalni«.
21. člen
V prvem odstavku 74. člena se za besedo »vrst« doda beseda »visokošolskih«, pred besedo »sodelavcev« pa besede »visokošolskih in raziskovalnih«.
22. člen
Za drugo alinejo 84. člena se doda nova alineja, ki se glasi:
»– je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti članice univerze, znanstvenoraziskovalnega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija članice),«.
23. člen
V III. poglavju se doda novo podpoglavje, ki se glasi:
»2.4 Organi drugega zavoda, članice univerze – Študentski domovi
2.4.1 Direktor članice Študentski domovi
90.a člen
Direktor članice Študentski domovi je strokovni vodja članice. Direktorja članice po izvedenem javnem razpisu in predhodnem mnenju sveta Študentskih domov imenuje rektor za dobo štirih let in je lahko po preteku tega časa ponovno imenovan.
90.b člen
Za direktorja članice Študentski domovi je lahko imenovan, kdor ima:
– visokošolsko izobrazbo,
– vodstvene in organizacijske sposobnosti,
– praviloma pet let delovnih izkušenj,
– aktivno znanje vsaj enega tujega jezika.
90.c člen
Direktor zastopa in predstavlja članico Študentski domovi, vodi in usklajuje njen delovni proces in poslovanje ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela.
Enkrat letno poroča o delu članice svetu Študentskih domov, senatu univerze in rektorju univerze.
Direktor je hkrati poslovodni organ članice, ko ta posluje v okviru dejavnosti iz drugega odstavka 24. člena tega statuta.
Direktor opravlja tudi druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze.
90.č člen
Direktorju članice Študentski domovi preneha mandat, oziroma je lahko razrešen, pred potekom časa, za katerega je imenovan:
– če direktor sam zahteva razrešitev,
– če nastane kateri od razlogov, ki je po predpisih o delovnih razmerjih razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi,
– če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih članice ali univerze ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov upravnega odbora ali ravna v nasprotju z njimi,
– če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči članici večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti članice,
– če mu na osnovi zakona preneha mandat iz drugih razlogov.
Razrešitev direktorja se smiselno izvede po postopku, kot je bil imenovan.
Svet Študentskih domov mora pred sprejetjem sklepa o razrešitvi, razen če razrešitev zahteva sam direktor, seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku osmih dni o njih izjavi.
2.4.2 Svet Študentskih domov
90.d člen
Svet Študentskih domov je najvišji organ članice, ki ga sestavljajo: predstavnik delavcev članice, predstavnik študentov stanovalcev študentskih domov, trije predstavniki univerze.
Mandat članov traja štiri leta.
Predstavnika delavcev članice izmed sebe izvolijo delavci na zboru delavcev, predstavnike univerze imenuje rektor, predstavnika stanovalcev študentskih domov pa izmed sebe izvolijo stanovalci.
90.e člen
Svet Študentskih domov:
– obravnava in sklepa o organizacijskih vprašanjih in drugih programskih zadevah;
– določa podlage za program dela in razvoja Študentskih domov;
– spremlja izvajanje programa dela in razvoja;
– direktorju članice Študentski domovi daje mnenja in predloge glede organiziranosti dela in pogojev za razvoj dejavnosti;
– rektorju univerze daje mnenje o kandidatu za direktorja;
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali ta statut.
Svet Študentskih domov opravlja tudi funkcijo upravnega odbora članice na način, da se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za upravne odbore drugih članic, s tem da se upoštevajo določbe statuta, ki razmejujejo pristojnosti direktorja članice Študentskih domov.
90.f člen
Člani Sveta Študentskih domov izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika, ki nadomešča predsednika v času njegove zadržanosti ali če ga je predsednik za to pooblastil. Svet dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik.
Svet Študentskih domov sklepa veljavno, če je na seji prisotna večina članov sveta, svoje odločitve pa sprejme z večino navzočih članov, če s statutom ali zakonom ni določeno drugače.
2.4.3 Študentski svet stanovalcev
90.g člen
Študentski svet stanovalcev je organ stanovalcev v Študentskih domovih univerze. Oblikuje se na način, da se zagotovi ustrezna zastopanost študentov po posameznih študentskih domovih.
Študentski svet stanovalcev ima smiselno enake pristojnosti in naloge, kot jih imajo študentski sveti članic univerze. Delovanje, volitve in način organiziranja študentskega sveta stanovalcev se natančneje opredeli v pravilih delovanja članice ter v poslovniku o delu študentskega sveta stanovalcev.
Študentski svet stanovalcev z večino vseh članov izvoli svojega predsednika, ki sklicuje seje in vodi delo organa. Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov. Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih članov.«
24. člen
Črta se celotno podpoglavje IV. 1. Izobraževalno delo univerze in se nadomesti z novim besedilom, tako da se glasi:
»106. člen
Izobraževalno delo na univerzi poteka po študijskih programih za pridobitev izobrazbe.
Izobraževalno delo poteka tudi po študijskih programih za izpopolnjevanje in z različnimi oblikami neformalnega učenja (poletne šole, tečaji, programi usposabljanja, seminarji, delavnice ipd.).
Izvajanje študijskih programov za izpopolnjevanje in izvajanje oblik neformalnega učenja ne smeta ovirati izvajanja študijskih programov za pridobitev izobrazbe.
1.1 Oblikovanje in izvajanje študijskih programov
107. člen
Študijski programi za pridobitev izobrazbe se razvrščajo v tri stopnje, in sicer:
a) prva stopnja: visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi,
b) druga stopnja: magistrski študijski programi,
c) tretja stopnja: doktorski študijski programi.
Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnje pa so podiplomski študijski programi.
107.a člen
Interdisciplinarni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki vključujejo več znanstvenih disciplin oziroma študijskih področij.
Skupni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih univerza izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali iz tujine.
107.b člen
Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem izpopolnjevanju, dopolnjevanju, poglabljanju in posodabljanju znanja.
Oblikovanje, sprejemanje in spreminjanje študijskih programov
108. člen
Študijski programi za pridobitev izobrazbe in študijski programi za izpopolnjevanje se oblikujejo in sprejemajo na študijskih področjih, ki izhajajo iz ustanovitvenega akta univerze.
Študijske programe iz prvega odstavka oblikujejo članice na področjih, na katerih opravljajo izobraževalno in raziskovalno delo.
108.a člen
Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje na predlog senata članice sprejme senat univerze.
Študijske programe, ki jih sooblikuje več članic, sprejme senat univerze, na predlog članic univerze, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju teh študijskih programov.
Skupne študijske programe za pridobitev izobrazbe univerza sprejme skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali iz tujine.
108.b člen
Senat univerze si mora k študijskim programom iz prejšnjega člena pridobiti soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. S soglasjem Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo postanejo študijski programi javnoveljavni.
108.c člen
Obvezne sestavine študijskih programov za pridobitev izobrazbe in študijskih programov za izpopolnjevanje določa zakon.
Obvezne sestavine študijskih programov se spreminjajo po enakem postopku, kot se sprejemajo.
Pogoji za vpis
109. člen
Pogoji za vpis v študijske programe za pridobitev izobrazbe so določeni z zakonom in s študijskim programom.
Pogoji za vpis v študijske programe za izpopolnjevanje so določeni s študijskim programom.
109.a člen
Pogoje za vpis v študijske programe za pridobitev izobrazbe in v študijske programe za izpopolnjevanje izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Postopek za priznavanje tuje listine izobraževanja v tujini za namen nadaljevanja izobraževanja v Sloveniji se izvede v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, in pravilnikom univerze, ki ureja postopek za priznavanje tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja. Pravilnik sprejme senat univerze.
Trajanje študija in kreditno ovrednotenje študijskih programov
110. člen
Trajanje dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov je določeno z zakonom in s študijskim programom.
Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi direktivami.
Študij po študijskih programih prve in druge stopnje se lahko izvaja tudi po delih, določenih s študijskim programom.
110.a člen
Študijski programi za pridobitev izobrazbe in študijski programi za izpopolnjevanje se ovrednotijo s kreditnimi točkami po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu ECTS (European Credit Transfer System), skladno z zakonom in merili, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, in z merili univerze, ki urejajo kreditno vrednotenje študijskih programov na univerzi.
Število kreditnih točk po posameznih letnikih in stopnjah študija določa zakon.
Razpis za vpis
111. člen
Vpis v študijske programe z javno veljavnostjo se opravi na podlagi javnega razpisa.
Razpis za vpis sprejme senat univerze na predlog senata članice univerze. O vsebini razpisa si mora univerza pred objavo pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.
Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe je skupen in se objavi najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta.
Razpisa za vpis v podiplomske študijske programe se objavita najmanj štiri mesece pred začetkom študijskega leta.
111.a člen
Sestavine razpisa določa zakon.
Postopki in roki za prijavo na razpis in izvedbo vpisa ter način objave razpisa so določeni skladno z veljavno zakonodajo.
Omejitev vpisa
111.b člen
Univerza lahko omeji vpis v študijske programe, ki se izvajajo v okviru javne službe, če število prijav za vpis bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove kadrovske, prostorske, opremske ali druge zmogljivosti.
Univerza si mora za omejitev vpisa pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.
V primeru omejitve vpisa se kandidati dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov razvrščajo skladno z merili, ki jih za omejitev vpisa predvidevata zakon in študijski program.
Učni jezik
112. člen
Učni jezik na univerzi je slovenski.
Univerza skrbi za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika na način, kot ga določa veljavna zakonodaja. V ta namen lahko univerza ponudi študentom ustrezni del izbirnih vsebin.
Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva univerza omogoči učenje slovenščine na določeni ravni.
112.a člen
Študijski programi se lahko na podlagi sklepa senata univerze na predlog senata članice izvajajo v tujem jeziku.
Če se dodiplomski in podiplomski študijski programi izvajajo v okviru javne službe, se lahko izvajajo v tujem jeziku v naslednjih primerih:
– ko gre za programe tujih jezikov;
– deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov;
– študijski programi, če se ti programi na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku.
Senat članice univerze mora informacijo o izvajanju študijskega programa v tujem jeziku navesti v predlogu besedila razpisa za vpis.
112.b člen
V posebnem pravilniku, ki ga sprejme Senat univerze, se natančneje opredeli način skrbi za razvoj in učenje slovenščine na univerzi ter učenje in rabo tujih jezikov, ki se uvajajo v izobraževalni proces, v skladu z zakonom in tem statutom.
Prehodi med študijskimi programi
113. člen
Splošne pogoje za prehode določajo merila, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo.
Prehajati je možno med študijskimi programi iste stopnje in iz višješolskih študijskih programov v študijske programe prve stopnje, skladno z zakonom, z merili iz prvega odstavka tega člena ter s študijskim programom.
Prehajanje med študijskimi programi iste stopnje je mogoče ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa študijski program.
Prehajanje med programi natančneje določa pravilnik, ki ureja izobraževalno delo na univerzi.
Načini in oblike izvedbe študija
114. člen
Študijski programi za pridobitev izobrazbe se izvajajo praviloma kot redni študij, lahko pa tudi kot izredni študij, če to dopuščajo narava študija ter lastne kadrovske in prostorske možnosti članice univerze, ki izvaja študijski program.
Izredni študij je po vsebini in zahtevnosti enak rednemu.
Postopek in način prilagoditve izvedbe študija na izrednem študiju natančneje določa pravilnik, ki ureja izobraževalno delo na univerzi.
Izvajanje in organiziranje študijskih programov
115. člen
Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje skladno z zakonom in ustanovitvenim aktom univerze izvajajo in organizirajo univerza ali članice.
Izvajanje in organiziranje študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki jih sooblikuje več članic univerze, se uredi s sporazumom med članicami, ki izvajajo študijski program.
Skupne študijske programe za pridobitev izobrazbe univerza izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali iz tujine, skladno s sporazumom med visokošolskimi zavodi – izvajalci skupnega študijskega programa.
115.a člen
Podiplomski študij je lahko organiziran pri članici, ki je visokošolski zavod, oziroma na podiplomski šoli univerze. Podiplomski interdisciplinarni študijski programi oziroma podiplomski študijski programi, ki jih sooblikuje več članic univerze ter skupni podiplomski študijski programi, so lahko organizirani na podiplomski šoli univerze.
Izvedbo in organiziranje podiplomskih študijskih programov, organiziranih na podiplomski šoli univerze, podrobneje določa pravilnik, ki ureja organiziranost in izvedbo izobraževalnega dela na univerzi.
Študijsko leto in študijski koledar
116. člen
Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra.
Dodiplomski študijski programi obsegajo najmanj 20 in največ 30 ur predavanj, seminarjev in vaj tedensko in 30 tednov letno. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov letno.
Če narava študija to omogoča, se, ne glede na določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena, v okviru izrednega študija s študijskim programom lahko prilagodita organizacija in časovna razporeditev organiziranega izobraževalnega dela možnostim študentov.
Razpored organiziranega izobraževalnega dela na dodiplomskem rednem študiju in izpitna obdobja se določijo s študijskim koledarjem univerze.
Postopek in način prilagoditve izvedbe izrednega študija iz tretjega odstavka tega člena in študijski koledar podrobneje določa pravilnik, ki ureja izobraževalno delo na univerzi.
Preverjanje in ocenjevanje znanja
117. člen
Oblike preverjanja znanja so: izpiti, kolokviji, seminarske naloge in seminarska dela ter naloge na vajah, seminarske naloge z zagovorom, aktivno sodelovanje na vajah in seminarjih, testi, nastopi, poročila s strokovne prakse, predstavitve umetniških in drugih del, zaključne naloge ter druge oblike, ki so določene s študijskim programom.
Preverjanje znanja je lahko ustno ali pisno oziroma ustno in pisno ali s preverjanjem pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov oziroma nalog in njihovega zagovora ali s preverjanjem posebnega nastopa.
117.a člen
Uspeh pri preverjan=ju in ocenjevanju se ocenjuje z ocenami: odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6) in nezadostno (1 do 5), pri praktičnem usposabljanju pa z »opravil« oziroma »ni opravil«.
Kandidat uspešno opravi preverjanje in ocenjevanje, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10) oziroma »opravil«.
Študenti morajo biti seznanjeni z načinom preverjanja in ocenjevanja znanja ter z načinom določanja končne ocene predmeta.
Napredovanje po programu in hitrejše napredovanje
118. člen
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.
118.a člen
Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ko ima za to opravičene razloge ali podeljen status v skladu z veljavnimi pravili univerze.
118.b člen
Študentu, ki v krajšem času od enega akademskega leta doseže potrebno število kreditov za prehod, se omogoči hitrejše napredovanje.
Sklep o tem sprejme senat članice na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja komisije za študijske zadeve ali drugega organa, določenega s pravili članice.
S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.
Ponavljanje letnika
118.c člen
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ali je spremenil študijski program, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik.
Študent lahko ponavlja letnik pod pogoji, določenimi s študijskim programom.
Pravilnik o organiziranosti in izvedbi izobraževalnega dela na univerzi
119. člen
V posebnem pravilniku, ki ga sprejme senat univerze, je natančneje urejena organiziranost in izvedba izobraževalnega dela na univerze.
1.2 Javne in druge listine o zaključenem izobraževanju oziroma izpopolnjevanju
Diplome o pridobljeni izobrazbi
120. člen
Po opravljenih študijskih obveznostih po javnoveljavnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe izda univerza študentu diplomo, ki je javna listina.
Sestavni del diplome je »Priloga k diplomi«. Univerza jo, skladno z zakonom, izda v slovenščini in v še enem od uradnih jezikov Evropske unije in je za študenta brezplačna.
120.a člen
Diplomo podpišeta rektor univerze in dekan članice, na kateri je potekal študij, diplomo po zaključenem interdisciplinarnem študijskem programu oziroma študijskemu programu, ki ga je sooblikovalo več članic univerze, pa rektor univerze in dekani članic, ki so izvajalke teh študijskih programov.
Vsebino, obliko in postopek izdaje diplome ter obliko, podpisnike in postopek izdaje priloge k diplomi natančneje določa pravilnik, ki ureja izdajanje javnih in drugih listin univerze. Pravilnik sprejeme senat univerze.
120.b člen
Kdor uspešno opravi obveznosti po vseh študijskih programih vzporednega študija, dobi ločene diplome in priloge k diplomi za vsakega od vzporednih študijskih programov.
120.c člen
Kdor uspešno opravi skupni študijski program, dobi skupno diplomo, v kateri so navedeni vsi visokošolski zavodi, ki sodelujejo pri izvedbi študijskega programa. Skupna diploma je javna listina.
Vsebino, obliko in postopek izdaje skupne diplome ter priloge k diplomi določijo sodelujoči visokošolski zavodi.
Potrdila o opravljenem izpopolnjevanju
121. člen
Kdor opravi vse obveznosti po javnoveljavnem študijskem programu za izpopolnjevanje ali po delu javnoveljavnega študijskega programa za pridobitev izobrazbe, dobi potrdilo, ki je javna listina.
Potrdilo podpišeta rektor univerze in dekan članice, na kateri je potekalo izobraževanje.
Vsebino, obliko in postopek izdaje potrdila natančneje ureja pravilnik, ki ureja izdajanje javnih in drugih listin univerze.
121.a člen
Kdor opravi vse obveznosti po programu oziroma po drugi obliki neformalnega izobraževanja, ki nima javne veljavnosti, dobi potrdilo, ki ni javna listina.
Potrdilo podpiše odgovorna oseba izvajalca programa (rektor, dekan ali direktor).
Obvezne sestavine potrdila so: podatki o udeležencu izobraževanja, naslov programa izobraževanja, zaporedna številka potrdila, datum izdaje potrdila, žig članice univerze oziroma univerze ter podpis odgovorne osebe izvajalca programa.
Potrdilo ima lahko tudi druge sestavine, če je tako določeno s pravilnikom članice univerze. Če je izvajalec univerza, so morebitne druge sestavine potrdila določene s pravilnikom, ki ureja izdajanje javnih in drugih listin univerze.
1.3 Strokovni in znanstveni naslovi ter priznanje pomembnih umetniških del
122. člen
Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu prve in druge stopnje, pridobi javnoveljavno izobrazbo in strokovni naslov v skladu z zakonom in študijskim programom.
Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu tretje stopnje, pridobi javnoveljavno izobrazbo in znanstveni naslov v skladu z zakonom in študijskim programom.
123. člen
Univerza podeljuje priznanje pomembnih umetniških del v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.
V postopku volitev v naziv učiteljev in sodelavcev na umetniških področjih je priznanje pomembnih umetniških del enakovredno doktoratu znanosti.«
25. člen
V naslovu V. poglavja se za besedo »VISOKOŠOLSKI« doda besedilo »TER RAZISKOVALNI«.
26. člen
V tretjem odstavku 136. člena se za besedo »visokošolske« doda »in raziskovalne«.
27. člen
V 139. členu se za besedo »Senat« dodajo besede »ali znanstveni svet«.
28. člen
Naslov 8. podpoglavja V. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »Pravice in dolžnosti visokošolskih učiteljev (v nadaljevanju: učiteljev), znanstvenih delavcev in visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev v izobraževalnem procesu«.
29. člen
Členi od 156. do 160. člena se redakcijsko popravijo:
– v 156. členu se pred besedo »sodelavcev« doda besedilo »visokošolskih in raziskovalnih«,
– v 157. in 159. členu se pred besedo »sodelavec« doda besedilo »visokošolski in raziskovalni«,
– v 158. členu se pred besedo »sodelavec« doda »in raziskovalni«,
– v 160. členu se črta »in raziskovalce« in nadomesti z »znanstvene delavce, visokošolske in raziskovalne sodelavce«.
30. člen
V V. poglavju se v celoti črtata 9. in 10. podpoglavje.
31. člen
V 181. členu se doda nov, četrti odstavek, ki se glasi: »V pritožbenem postopku se smiselno uporabljajo določbe upravnega postopka.«
32. člen
Za 200. členom se doda nov člen, ki se glasi:
»200.a člen
Univerza lahko za upravljanje s sredstvi ustanovi sklad. Na predlog rektorja upravni odbor univerze sprejme sklep o ustanovitvi ali ukinitvi in pravila o delovanju sklada.
Upravni odbor sklada, ki ima najmanj 11 članov, po svoji funkciji sestavljajo dekani oziroma direktorji članic, predsednik sveta zaupnikov, predsednik študentskega sveta univerze in glavni tajnik. Po položaju je član rektor, ki mu tudi predseduje.
Program sklada sprejme upravni odbor sklada z večino glasov vseh članov po predhodnem soglasju upravnega odbora univerze.«
33. člen
Za IX. poglavjem se doda besedilo novega poglavja, ki se glasi:
»X. POSTOPEK SPREJEMANJA SPLOŠNIH AKTOV UNIVERZE
200.b člen
Statutarna komisija je komisija senata in upravnega odbora univerze, ki pripravlja in predlaga v sprejem senatu in upravnemu odboru univerze predlog sprememb in dopolnitev statuta univerze in podaja mnenje organom univerze o usklajenosti splošnih aktov univerze ter članic s statutom univerze.
Statutarna komisija ima pet članov. En član komisije je predstavnik študentov. Mandat članov traja štiri leta, razen mandata predstavnika študentov, ki traja dve leti. Člane na predlog rektorja in članic univerze imenuje senat univerze.
200.c člen
Statutarna komisija se lahko o statutarnih vsebinah v okviru univerze in izven nje pri svojem delu posvetuje s pravno stroko in pridobiva njena mnenja.
Statutarna komisija dela v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme senat univerze in potrdi upravni odbor univerze.
200.d člen
Statut, njegove spremembe in dopolnitve ter drugi splošni akti se oblikujejo in sprejemajo po potrebi ali kadar to zahteva zakon ali drug predpis.
Predlog za začetek postopka sprejemanja sprememb in dopolnitev statuta ali drugega splošnega akta poda rektor univerze po lastni presoji ali na pobudo organov univerze ali članic univerze.
Osnutek statuta ali splošnega akta oziroma njegove spremembe in dopolnitve pripravijo strokovne službe univerze in delovna telesa univerze s področja, ki ga obravnava splošni akt. Predlog sprememb in dopolnitev statuta pripravi statutarna komisija.
200.e člen
Predlog sprememb in dopolnitev statuta ali drugega splošnega akta univerze, ki ga sprejemata senat ali upravni odbor univerze, se posreduje v najmanj petnajstdnevno obravnavo članicam univerze. Na osnovi osnutka ter pripomb in predlogov članic univerze pripravi predlog splošnega akta isto telo oziroma služba, ki je pripravila osnutek, in ga predloži v sprejem pristojnemu organu univerze.
200.f člen
Splošni akti univerze se objavijo na spletnih straneh univerze in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.«
Prehodne in končne določbe
34. člen
Članice univerze prenovljene študijske programe po določilih Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63-2875/2004) in tega statuta uvajajo postopoma in jih skladno z 48. členom taistega zakona uvedejo najpozneje v študijskem letu 2009/10.
Do vključno študijskega leta 2008/09 lahko članice univerze razpisujejo in izvajajo tudi dodiplomske in podiplomske študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje, sprejete pred 11. 6. 2004.
Študenti, ki se vpišejo v študijske programe pred uvedbo študijskih programov iz prvega odstavka tega člena, se izobražujejo in končajo izobraževanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63-2875/2004), vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16.
Študenti iz prejšnjega odstavka, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po študijskih programih, v katere so se vpisali, nadaljujejo in končajo študij po novih študijskih programih.
35. člen
Organi in delovna telesa univerze, ki to funkcijo opravljajo na dan uveljavitve tega statuta, jo opravljajo do izteka mandata.
Dopolnitve sestave organov in delovnih teles univerze, določenih s tem statutom, se opravijo v šestih mesecih od uveljavitve sprememb in dopolnitev statuta. Novoizvoljenim članom traja mandat do izteka mandata posameznega organa oziroma delovnega telesa univerze.
36. člen
Pravilnike iz poglavja IV.1. Izobraževalno delo univerze sprejme pristojni organ univerze v šestih mesecih od uveljavitve tega statuta.
37. člen
Svoja pravila morajo članice uskladiti z določili tega statuta v roku šestih mesecev po uveljavitvi sprememb in dopolnitev statuta.
V roku devetih mesecev od uveljavitve sprememb in dopolnitev statuta se morajo organi članic preoblikovati skladno z določili statuta. Novoizvoljenim članom organov članic traja mandat do izteka mandata posameznega organa.
38. člen
Člani študentskega sveta stanovalcev Študentskega doma v Portorožu opravljajo to funkcijo do konstituiranja Študentskega sveta stanovalcev v skladu s statutom.
39. člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in senat univerze, veljati pa začnejo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 021-01/05
Predsednik
Upravnega odbora
Univerze na Primorskem
mag. Marjan Tkalčič l. r.
 
Rektorica
Univerze na Primorskem
dr. Lucija Čok l. r.