Uradni list

Številka 97
Uradni list RS, št. 97/2004 z dne 3. 9. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 97/2004 z dne 3. 9. 2004

Kazalo

4264. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina, stran 11755.

Na podlagi prvega odstavka 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1 in 51/04 – EZ-A) in 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba ureja način izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: dejavnost sistemskega operaterja), zlasti pa določa:
– pravice in obveznosti izvajalcev javne službe;
– organizacijsko zasnovo opravljanja te javne službe;
– način in pogoje zagotavljanja storitev, ki sestavljajo javno službo;
– pravice in obveznosti uporabnikov;
– način financiranja javne službe.
2. člen
Poleg pomenov, določenih v Energetskem zakonu, imajo izrazi v tej uredbi še naslednji pomen:
– distribucijsko omrežje zemeljskega plina: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani lokalne skupnosti kot območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev;
– poslovno občutljiv podatek: je posamezen podatek ali sklop povezanih podatkov, ki kaže na značilnost ali okoliščino gospodarskega poslovanja pravne ali fizične osebe, kot so podatki o cenah, sklenjenih pogodbah in njihovi vsebini, obsegu poslovanja, poslovnih rezultatih in podobno;
– prenosno omrežje zemeljskega plina: je visokotlačno plinsko omrežje od proizvajalca oziroma povezave s sosednjimi prenosnimi omrežji do distribucijskega omrežja ali do uporabnika omrežja;
– priključni plinovod: je del prenosnega omrežja zemeljskega plina, zgrajen z namenom povezave obstoječega prenosnega omrežja z omrežjem ali plinovodi uporabnikov zemeljskega plina;
– priključek: je fizični spoj priključnega plinovoda z omrežjem ali plinovodi uporabnika zemeljskega plina;
– priključitev: je postopek izvedbe priključnega plinovoda oziroma izvedbe povezave med priključnim plinovodom in omrežjem ali plinovodi uporabnika zemeljskega plina;
– proizvodno omrežje: je omrežje, ki je bilo zgrajeno kot sestavni del objekta za pridobivanje zemeljskega plina, ali omrežje, ki se uporablja za transport zemeljskega plina od nahajališča do naprave za oplemenitenje;
– sistemski operater: je izvajalec javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina;
– uporabnik prenosnega omrežja zemeljskega plina: je pravna ali fizična oseba, ki iz prenosnega omrežja zemeljskega plina odjema ali v to omrežje oddaja zemeljski plin.
3. člen
Gospodarsko javno službo po tej uredbi mora izvajalec opravljati nepretrgano ves čas.
Obveznost začne za izvajalca gospodarske javne službe teči z dnem, ko pridobi pravico in dolžnost opravljati to javno službo in traja ves čas dokler je izvajalec upravičen in dolžan izvajati javno službo.
Izvajalec javne službe po tej uredbi lahko začasno prekine izvajanje javne službe le iz razlogov, ki jih določa Energetski zakon in predpisi oziroma splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, izdani na njegovi podlagi.
4. člen
Sistemski operater je dolžan pri izvajanju javne službe ter pri gradnji in vzdrževanju prenosnega omrežja ravnati v skladu z načelom najboljše dosegljive tehnologije, zlasti s tem, da uporablja take gradbene in tehnične rešitve, ki brez nesorazmernih stroškov v največji možni meri zagotavljajo varnost in zanesljivost delovanja prenosnega omrežja ter varstvo okolja.
II. OPREDELITEV JAVNE SLUŽBE
5. člen
Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
– izvajanje prenosa zemeljskega plina;
– vodenje in obratovanje prenosnega omrežja zemeljskega plina;
– omogočanje priključitve in dostopa do omrežja;
– zagotavljanje vzdrževanja in razvoja omrežja tako, da je zagotovljena dolgoročna zmogljivost omrežja, ki omogoča priključitev in dostop do omrežja;
– zagotavljanje sistemskih storitev;
– ugotavljanje in obračunavanje izravnave odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina od napovedi;
– vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje pretokov in izravnave odstopanj v omrežju, opredeljenih v sistemskih obratovalnih navodilih prenosnega omrežja zemeljskega plina;
– evidentiranje vseh sklenjenih pogodb za oskrbo z zemeljskim plinom;
– pripravo in izvajanje sistemskih obratovalnih navodil in splošnih pogojev za dobavo in odjem;
– napoved porabe zemeljskega plina ter potrebnih virov z uporabo metode celovitega načrtovanja z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
6. člen
Vodenje in obratovanje prenosnega omrežja obsega zlasti:
– odgovornost za varno in zanesljivo obratovanje prenosnega sistema;
– odgovornost za usklajeno delovanje prenosnega sistema s sosednjimi omrežji;
– zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano;
– izvajanje obratovalnih meritev v prenosnem omrežju;
– predlaganje Vladi Republike Slovenije v sprejem akte, ki urejajo nenadno in nepredvideno pomanjkanje zemeljskega plina na trgu in njihovo izvajanje.
III. ORGANIZACIJSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
7. člen
Za izvajanje javne službe po tej uredbi mora sistemski operater pridobiti koncesijo.
S koncesijo se ne pridobi izključne pravice opravljati javne službe po tej uredbi na območju koncesije.
8. člen
Koncesija se podeli z odločbo v upravnem postopku na zahtevo:
– lastnika prenosnega omrežja;
– osebe, ki ima z lastnikom prenosnega omrežja sklenjeno pogodbo iz 21. člena te uredbe ali izkaže za verjetno, da bo tako pogodbo sklenil po pridobitvi koncesije;
– osebe, ki ima gradbeno dovoljenje za prenosno omrežje oziroma njegov del in izkaže za verjetno, da ga bo zgradil po pridobitvi koncesije.
Plačilo koncesije, določeno v koncesijskem aktu, mora biti odvisno tudi od obsega dejavnosti, ki je predmet koncesije in njenih gospodarskih učinkov ter gospodarskih bremen, ki so povezani z izvajanjem obveznosti javne službe.
9. člen
Sistemski operater ne sme opravljati nobene druge dejavnosti, razen kolikor ni to nujno potrebno za izvrševanje nalog sistemskega operaterja.
Sistemski operater mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz drugega odstavka 31.b člena Energetskega zakona in vzpostaviti program ukrepov za doseganje teh ciljev. Sistemski operater mora program po potrebi spremeniti in uskladiti s pripombami in predlogi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija).
O programu in izvajanju programa mora sistemski operater poročati agenciji najkasneje do 31. marca za preteklo koledarsko leto.
IV. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
1. Priključitev na prenosno omrežje
10. člen
Sistemski operater je dolžan priključiti na prenosno omrežje vsakega uporabnika prenosnega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: uporabnik omrežja), ki izpolnjuje pogoje za priključitev na prenosno omrežje zemeljskega plina, določenimi s predpisi in splošnim akti za izvrševanje javnih pooblastil.
Uporabnika omrežja oziroma odjemalca zemeljskega plina lahko priključi sistemski operater le, če na območju, kjer je ta uporabnik oziroma odjemalec, ni organizirano izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, v okviru katere ima na tem območju izvajalec gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina posebno ali izključno pravico opravljati to javno službo, ali če sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina zavrne priključitev tega uporabnika oziroma odjemalca zaradi premajhne zmogljivosti distribucijskega omrežja.
Sistemski operater ne sme sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja zemeljskega plina v medsebojnih pogodbah določiti prepoved priključitve kateregakoli uporabnika omrežja oziroma odjemalca.
Določbe prvega, drugega in prejšnjega odstavka tega člena veljajo tudi za posrednika, ki v skladu s 73. členom Energetskega zakona oskrbuje odjemalce na zaokroženem gospodarskem območju, ki je obstajalo ob uveljavitvi Energetskega zakona.
Tehnične in druge pogoje za priključitev določajo sistemska obratovalna navodila.
11. člen
Za vsako posamezno priključitev na prenosno omrežje zemeljskega plina ali njeno spremembo mora uporabnik omrežja pridobiti soglasje za priključitev sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina. Uporabnik omrežja mora pridobiti soglasje za priključitev pred začetkom upravnega postopka za umestitev uporabnikovega omrežja ali plinovoda v prostor.
Na enem priključku je lahko priključen le en končni odjemalec ali le en sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
Soglasje se izda za vsak priključek, ki izpolnjuje tehnične in druge zahteve, ki so določene s sistemskimi obratovalnimi navodili.
Sistemski operater zavrne izdajo soglasja, če ni izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 10. člena te uredbe, če niso izpolnjene tehnične in druge zahteve za priključek, če bi zaradi priključitve prišlo do motnje v delovanju prenosnega omrežja ali če bi sistemskemu operaterju zaradi priključitve nastali nesorazmerno visoki stroški, pa jih vlagatelj zahteve ni pripravljen kriti.
S soglasjem se določijo značilnosti priključitve glede na lokacijo, tehnične in druge značilnosti in da je le za spremembo osnovnih parametrov priključitve potrebno pridobiti novo soglasje.
Dopusten je prenos priključka na drugo osebo tako, da to ne otežuje prometa z nepremičninami ali delovanje trga z zemeljskim plinom.
O izdaji soglasja odloči sistemski operater z odločbo v upravnem postopku, o pritožbi zoper to odločbo pa odloča agencija.
Pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjska vprašanja v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
Stroški priključitve so praviloma stroški projektiranja plinovoda, merilno-regulacijskih postaj in morebitnih drugih objektov, stroški pridobivanja upravnih dovoljenj in potrebnih stvarnih pravic ter stroški gradnje. Stroške priključitve nosi sistemski operater, razen nesorazmernih stroškov iz četrtega odstavka tega člena.
12. člen
Uporabnik omrežja lahko odjema oziroma oddaja zemeljski plin iz omrežja oziroma v omrežje le, če ima sklenjeno pogodbo o dostopu do omrežja s sistemskim operaterjem in pogodbeno urejeno izravnavo odstopanj prevzema oziroma predaje zemeljskega plina od napovedi. Odjemalec zemeljskega plina mora imeti tudi sklenjeno pogodbo o dobavi plina.
Sistemski operater ustavi prenos zemeljskega plina uporabniku omrežja iz razlogov, navedenih v 75., 76. in 77. členu Energetskega zakona.
13. člen
Če odjemalec odjema zemeljski plin brez ali mimo zahtevanih ali dogovorjenih merilnih naprav ali če onemogoča pravilno merjenje, je odjemalec dolžan plačati ocenjeno količino zemeljskega plina.
Način ugotavljanja ali ocenitve neupravičenega odjema mora omogočati čimbolj realno oceno neupravičenega odjema in določitev njegovih stroškov.
2. Dostop do prenosnega omrežja
14. člen
Upravičeni odjemalec zemeljskega plina in vsak izvajalec energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: upravičenec do dostopa) ima pravico do dostopa do omrežja za izvršitev pogodb o nakupu oziroma prodaji zemeljskega plina, razen če mu je v skladu z Energetskim zakonom in to uredbo dostop zavrnjen.
Glede postopka dostopa do omrežja se za tranzit zemeljskega plina uporabljajo določbe te uredbe in Energetskega zakona, ki urejajo dostop upravičenih odjemalcev do prenosnega omrežja za zemeljski plin. Dostop do omrežja za tranzit ne sme ogroziti potrebnih transportnih zmogljivosti za dobavo zemeljskega plina odjemalcem v Republiki Sloveniji.
Pogodba o dostopu do omrežja se sklene na zahtevo upravičenca do dostopa.
Če sistemski operater v skladu z Energetskim zakonom in to uredbo ne zavrne zahteve za dostop do omrežja je dolžan skleniti pogodbo o dostopu do omrežja.
Sistemski operater je dolžan skleniti pogodbo o dostopu do omrežja tudi v primeru, ko tako odloči agencija v skladu s četrtim odstavkom 32. člena Energetskega zakona na zahtevo upravičenca do dostopa, kateremu je sistemski operater zavrnil dostop do omrežja.
S pogodbo o dostopu do omrežja, ki jo skleneta upravičenec do dostopa in sistemski operater, pridobi upravičenec do dostopa za določen čas zagotovljen dostop do prenosnega omrežja za določeno količino zemeljskega plina oziroma za določeno prenosno kapaciteto zemeljskega plina.
Sklenjene pogodbe o dostopu do omrežja mora sistemski operater nemudoma, najkasneje pa do začetka njihovega izvrševanja, poslati agenciji. Agencija lahko tudi odloči, da se ji posredujejo le določeni bistveni podatki iz teh pogodb, in določi vrste podatkov.
15. člen
Sistemski operater lahko zavrne dostop do omrežja:
– če je to v posameznem primeru nujno za izvajanje obveznosti gospodarske javne službe;
– zaradi premajhnih zmogljivosti prenosnega omrežja;
– zaradi verjetnosti nastopa resnih gospodarskih težav izvajalca energetskih dejavnosti na področju zemeljskega plina zaradi njegovih že sklenjenih dolgoročnih pogodb o nakupu zemeljskega plina ali o prenosu zemeljskega plina do prenosnega omrežja, s katerim izvaja javno službo sistemski operater;
– zaradi načela vzajemnosti.
16. člen
Sistemski operater lahko zavrne dostop do omrežja, če bi dostop onemogočil ali otežil dobavo zemeljskega plina gospodinjskim odjemalcem na distribucijskem omrežju.
17. člen
Sistemski operater mora pri odločanju o dostopu do prenosnega omrežja upoštevati pregledne in nepristranske kriterije, kot so: vrstni red prispetja zahtev za dostop do omrežja, sorazmerno zmanjšanje dostopa vsem upravičencem do dostopa, ki zahtevajo dostop, javna dražba in podobno. Te kriterije, ki so lahko za posamezne dele omrežja različni, sistemski operater določi v soglasju z agencijo.
Če tako ob upoštevanju določbe prvega odstavka tega člena določi sistemski operater v soglasju z agencijo, se pri odločanju o zavrnitvi dostopa do omrežja zaradi premajhnih zmogljivosti prenosnega omrežja šteje, da so vloge za dostop do prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki jih prejme sistemski operater do vključno 31. oktobra v tekočem letu, prispele istočasno. Sistemski operater razdeli proste prenosne zmogljivosti sistema, ki še niso zasedene s sklenjenimi pogodbami o dostopu, med te uporabnike, v sorazmerju z zahtevanimi količinami.
Če tako ob upoštevanju določbe prvega odstavka tega člena določi sistemski operater v soglasju z agencijo, se vloge za dostop do prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki jih prejme sistemski operater po dnevu iz prejšnjega odstavka, obravnavajo po vrstnem redu prispetja vlog, do zasedenosti prenosnih zmogljivosti.
Nov uporabnik ali uporabnik, ki mu je pogodba o dostopu potekla, mora sistemskemu operaterju prenosnega omrežja zemeljskega plina predložiti vlogo za dostop do omrežja najmanj dva meseca pred želenim datumom začetka koriščenja le-tega.
Za nemoteno dobavo plina gospodinjskim odjemalcem mora pri dostopu do omrežja sistemski operater zagotoviti prednost sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja zemeljskega plina ali dobaviteljem gospodinjskim odjemalcem zemeljskega plina.
Sistemski operater je dolžan dnevno na svoje stroške objavljati podatke o zasedenosti prenosnega omrežja, ki obsegajo najmanj podatke o celotni tehnično razpoložljivi prenosni kapaciteti, pogodbeno zakupljeni in dejansko razpoložljivi prenosni kapaciteti za vse primerne vstopne in izstopne točke prenosnega omrežja, ki morajo obsegati vsaj 50% vstopne in izstopne prenosne kapacitete omrežja, vključno vse tiste točke, ki predstavljajo več kot 2% prenosne kapacitete omrežja.
18. člen
Če pride do zavrnitve dostopa zaradi premajhnih zmogljivosti prenosnega omrežja, sme upravičenec do dostopa, kateremu je bil dostop zavrnjen, zahtevati povečanje zmogljivosti prenosnega omrežja sistemskega operaterja.
V zahtevi, ki jo pošlje sistemskemu operaterju, mora upravičenec do dostopa navesti zlasti:
– predloge ukrepov za povečanje zmogljivosti omrežja,
– način in dinamiko njihove izvedbe,
– način in pogoje, pod katerimi bo zagotovil sredstva za financiranje teh ukrepov,
– način povrnitve vloženih sredstev ali drug način ureditve razmerij med upravičenim odjemalcem in sistemskim operaterjem glede tega vložka,
– druge bistvene sestavine pogodbe, s katero predlaga ureditev razmerij v zvezi s povečanjem zmogljivosti prenosnega omrežja.
Sistemski operater mora upravičencu, če ta tako zahteva, posredovati podatke, ki jih potrebuje za pripravo zahteve iz prejšnjega odstavka, razen podatkov, katere je dolžan varovati kot zaupne.
Če po pogajanjih o zahtevi upravičenca do dostopa ne pride do soglasja o predlaganem povečanju zmogljivosti prenosnega omrežja, sistemski operater ni dolžan skleniti pogodbe o tem, razen če mu tako ne naloži agencija v skladu s šestim odstavkom 32. člena Energetskega zakona v postopku odločanja o pobudi uporabnika omrežja, ki je vložil zahtevo za sklenitev pogodbe o povečanju zmogljivosti prenosnega omrežja.
19. člen
Vsak izvajalec energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina, ki meni, da bo zaradi posameznega zahtevanega dostopa do omrežja zašel v resne ekonomske ali finančne težave zaradi že sklenjenih dolgoročnih pogodb o nakupu zemeljskega plina oziroma o prenosu zemeljskega plina, lahko zahteva od agencije, da tak dostop prepove.
Pri odločanju o razdelitvi prostih prenosnih zmogljivosti po drugem odstavku 17. člena te uredbe mora sistemski operater o predlogu možne razdelitve prenosnih zmogljivosti obvestiti vse osebe, ki so dale vlogo za dostop do omrežja in tudi druge izvajalce energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina. Pri tem jim določi rok, v katerem lahko posamezen izvajalec energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina, ki bi zaradi predlagane razdelitve prenosnih kapacitet zašel v resne ekonomske ali finančne težave zaradi že sklenjenih dolgoročnih pogodb o nakupu oziroma prenosu zemeljskega plina, vloži zahtevo iz prejšnjega odstavka. V roku, ki ne sme biti krajši od 10 in ne daljši od 20 dni, sistemski operater ne sme odločiti o razdelitvi prostih prenosnih kapacitet omrežja.
Sistemski operater, ki prejme zahtevo za dostop do omrežja po tretjem odstavku 17. člena te uredbe, mora nemudoma obvestiti izvajalca energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina, ki bi lahko zašel v resne ekonomske ali finančne težave zaradi že sklenjenih dolgoročnih pogodb o nakupu oziroma prenosu zemeljskega plina, in mu določiti rok, v katerem naj vloži zahtevo iz prvega odstavka tega člena. V roku, ki ne sme biti krajši od 10 in ne daljši od 20 dni, sistemski operater ne sme odločiti o zahtevi za dostop do omrežja.
O vložitvi zahteve iz prvega odstavka tega člena mora vlagatelj v roku iz drugega in prejšnjega odstavka obvestiti sistemskega operaterja, sicer lahko sistemski operater šteje, da zahteva ni vložena. Do odločitve agencije o zahtevi vlagatelja sistemski operater ne sme omogočiti dostopa do omrežja, na katerega se zahteva nanaša.
Pri odločanju o zahtevi po prvem odstavku tega člena mora agencija zlasti upoštevati:
– zagotavljanje konkurenčnega trga z zemeljskim plinom;
– obveznosti javne službe vlagatelja zahteve, zlasti zanesljivost in varnost dobave;
– položaj vlagatelja zahteve na trgu in dejansko stanje konkurence na tem trgu;
– stopnjo resnosti ekonomskih in finančnih težav vlagatelja zahteve oziroma upravičencev do dostopa;
– čas sklenitve dolgoročnih pogodb, ki so morebitni razlog za zavrnitev dostopa;
– možnosti vlagatelja zahteve, da bi resne ekonomske in finančne težave predvidel že ob sklenitvi pogodbe, zlasti upoštevaje splošne težnje odpiranja trga z zemeljskim plinom;
– prizadevanje vlagatelja zahteve za rešitev problema;
– stopnjo povezanosti omrežja sistemskega operaterja z drugimi omrežji.
Šteje se, da ne nastanejo resne ekonomske težave, če zaradi dovoljenega dostopa do omrežja prenos plina za vlagatelja zahteve ne pade pod najmanjšo količino oziroma zmogljivost, ki jo je treba plačati ne glede na odjem oziroma uporabo po dolgoročnih pogodbah, ki so morebitni razlog za zavrnitev dostopa.
Agencija mora o izdaji dokončne odločbe o zavrnitvi dostopa do omrežja nemudoma obvestiti Evropsko Komisijo. Če Komisija v osmih tednih po prejemu obvestila zahteva spremembo ali odpravo dovoljenja, ga agencija po uradni dolžnosti ustrezno spremeni ali odpravi.
Če agencija pri odločanju o zahtevi po prvem odstavku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za zavrnitev dostopa do omrežja, lahko tak dostop dovoli in zavrne zahtevo iz prvega odstavka tega člena, če hkrati z odločbo, s katero zavrne zahtevo, odloči o tem, da se zaradi dovoljenega dostopa sproščene prenosne zmogljivosti oziroma količine zemeljskega plina, zaradi katerih bi vlagatelj zahteve prišel v resne ekonomske ali finančne težave, prodajo na javni dražbi, ki jo izvede vlagatelj zahteve po navodilih in pod nadzorom agencije. V tem primeru izda odločbo agencija s soglasjem Vlade Republike Slovenije.
Če izkupiček na dražbi prodanih prenosnih zmogljivosti oziroma količin zemeljskega plina ne prepreči resnih ekonomskih ali finančnih težav vlagatelja zahteve, ima vlagatelj pravico do povračila razlike med izkupičkom dražbe in stroški, ki izhajajo iz neizpolnjevanja obveznosti že sklenjenih dolgoročnih pogodb o nakupu oziroma prenosu zemeljskega plina. Razlika se povrne iz dodatka k omrežnini za sprostitev dolgoročnih prenosnih zmogljivosti za prenos zemeljskega plina.
V postopku odločanja o izdaji dovoljenja za zavrnitev dostopa do omrežja po tem členu imata sistemski operater in upravičenec do dostopa, na katerega se nanaša sporni dostop do omrežja, položaj stranke.
20. člen
Sistemski operater lahko zavrne dostop tudi zaradi vzajemnosti, če upravičen odjemalec iz druge države, ki zahteva dostop do omrežja, ni upravičen odjemalec v tej drugi državi in v Republiki Sloveniji.
Agencija naloži sistemskemu operaterju sklenitev pogodbe o dostopu na zahtevo upravičenca do dostopa, kateremu je bil dostop do omrežja zavrnjen zaradi načela vzajemnosti:
– če oceni, da s tem ne bo prišlo do neravnotežja v odpiranju trga z zemeljskim plinom v Republiki Sloveniji in državi prodajalca, od katerega namerava upravičeni odjemalec kupiti plin,
– če to poveča zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom v Republiki Sloveniji, ali
– če tako zahteva Evropska Komisija v skladu s predpisom te skupnosti.
3. Urejanje razmerij z lastnikom prenosnega omrežja
21. člen
Sistemski operater, ki prenaša več kot 75% zemeljskega plina, porabljenega v Republiki Sloveniji, mora imeti za izvajanje javne službe po tej uredbi v svoji lasti potrebno infrastrukturo (prenosno omrežje), razen v primeru, če je to omrežje v lasti Republike Slovenije.
Če sistemski operater, razen sistemskega operaterja iz prvega odstavka tega člena, ni lastnik prenosnega omrežja ali njegovega dela, na katerem mora izvajati javno službo dejavnost sistemskega operaterja, mora skleniti z lastnikom prenosnega omrežja pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega omrežja za izvajanje nalog sistemskega operaterja.
Sklenjeno pogodbo iz drugega odstavka tega člena mora sistemski operater poslati agenciji.
Če ne pride do sklenitve pogodbe iz drugega odstavka tega člena, pa je prenosno omrežje neogibno potrebno za izvajanje javne službe dejavnost sistemskega operaterja, sistemski operater predlaga državi kot razlastitvenemu upravičencu, da vloži predlog za razlastitev oziroma omejitev lastninske pravice na tem omrežju v skladu s prvim odstavkom 59. člena Energetskega zakona.
Določbe tega člena, ki se nanašajo na lastnika prenosnega omrežja, se nanašajo tudi na vsako osebo, ki ima glede tega omrežja stvarno pravno ali obligacijsko pravico, v okviru katere lahko odloča o njegovi uporabi za izvajanje nalog sistemskega operaterja.
22. člen
Lastnik prenosnega omrežja in sistemski operater v pogodbi iz drugega odstavka 21. člena te uredbe uredita vse medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z zagotavljanjem uporabe prenosnega omrežja sistemskemu operaterju, zlasti pa:
– način prevzema prenosnega omrežja v upravljanje in ugotovitve stanja ob njegovem prevzemu;
– obveznosti lastnika omrežja v zvezi z vzdrževanjem prenosnega omrežja in zagotavljanjem odprave napak v omrežju;
– obveznosti lastnika omrežja v zvezi z možnostjo sistemskega operaterja, da sam izvaja posege in dela na omrežju, ki so potreba za odpravo napak in za vzdrževanje omrežja;
– druge obveznosti lastnika omrežja v zvezi z zagotavljanjem takega stanja prenosnega omrežja, ki omogoča varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje tega omrežja;
– ureditev medsebojnih razmerij glede širitve prenosnega omrežja;
– pravice in obveznosti strank v zvezi z medsebojnim obveščanjem;
– razmerja med strankama v zvezi s prekinitvijo obratovanja prenosnega omrežja;
– najemnino in druga plačila sistemskega operaterja lastniku omrežja za njegovo uporabo, ki jo sistemski operater plačuje iz omrežnine.
23. člen
Lastnik prenosnega omrežja je dolžan dopustiti in omogočiti sistemskemu operaterju izvedbo vseh ukrepov na in v zvezi s prenosnim omrežjem, ki omogočajo varno, zanesljivo in učinkovito vodenje ter obratovanje tega omrežja.
Lastnik zemljišča, na katerem je prenosno omrežje, je dolžan proti pravični odškodnini dopustiti sistemskemu operaterju izvedbo vseh ukrepov na in v zvezi s prenosnim omrežjem, ki omogočajo varno, zanesljivo in učinkovito vodenje ter obratovanje tega omrežja, če ni s pravnim poslom ta pravica zagotovljena drugače.
4. Vzdrževanje prenosnega omrežja
24. člen
Sistemski operater je dolžan investicijsko in tekoče vzdrževati oziroma zagotavljati tekoče vzdrževanje prenosnega omrežja, s katerim izvaja to javno službo tako, da je ves čas ohranjena njegova nezmanjšana funkcionalnost, obratovalna usposobljenost in varnost delovanja. Prenosno omrežje je dolžan tudi ustrezno škodno zavarovati.
25. člen
Sistemski operater mora nemudoma in v najkrajšem možnem času popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, do katerih pride na prenosnem omrežju.
V ta namen mora sistemski operater organizirati stalno službo, ki mora razpolagati z ustreznim številom usposobljenih ljudi in opremo za takojšnje posege v zvezi z odpravljanjem poškodb in okvar na prenosnem omrežju.
5. Razvoj prenosnega omrežja
26. člen
Sistemski operater je dolžan vsaki dve leti pripraviti za naslednjih deset let oziroma največ za čas trajanja koncesije načrt razvoja prenosnega omrežja na območju, na katerem izvaja to javno službo, upoštevaje podatke o zasedenosti omrežja oziroma njihove analize, in ga uskladiti z nacionalnim energetskim programom.
Sistemski operater si je dolžan prizadevati za uresničitev načrta razvoja prenosnega omrežja.
27. člen
Načrt razvoja prenosnega omrežja mora sistemski operater takoj po sprejemu posredovati ministru, pristojnemu za energijo.
Če minister, pristojen za energijo, ugotovi, da je načrt razvoja prenosnega omrežja v določenih delih neskladen z nacionalnim energetskim programom, lahko zahteva, da ga sistemski operater v teh delih spremeni.
Sistemski operater si je dolžan prizadevati za vključitev načrta razvoja prenosnega omrežja v prostorske akte, v nasprotnem primeru pa spremeniti načrt razvoja prenosnega omrežja, da se zagotovi usklajenost med prostorskimi akti ter tem načrtom.
28. člen
Pri opravljanju nalog iz 48. člena Energetskega zakona v zvezi z nameravanimi posegi v prostor mora sistemski operater skrbeti za tako stanje prenosnega omrežja, da je omogočeno njegovo varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje.
6. Druge določbe o načinu izvajanja javne službe
29. člen
Sistemski operater v okviru izvajanja gospodarske javne službe prenaša zemeljski plin takšne kakovosti, kot ga prevzame na vstopni točki v prenosno omrežje, ki ga vodi in obratuje.
Lastnosti zemeljskega plina so določene v sistemskih obratovalnih navodilih.
Sistemski operater ni dolžan prenesti zemeljskega plina, ki ne ustreza v prejšnjem odstavku navedeni sestavi.
Če sistemski operater ugotovi, da tehnične možnosti omogočajo prenos zemeljskega plina, katerega sestava je po določbah tega člena neustrezna, lahko zemeljski plin prenese le ob hkratnem zagotavljanju ustrezne kakovosti zemeljskega plina za vse odjemalce na prenosnem omrežju. Dodatne stroške, ki so posledica prenosa zemeljskega plina, ki ne ustreza specifikaciji iz prvega odstavka tega člena, nosi vsakokratni naročnik dostopa do omrežja.
30. člen
Sistemski operater mora zagotavljati brezhibno delovanje merilnih naprav, ki so v njegovi lasti.
Če odjemalec ugotovi, da merilna naprava ne deluje ali ne deluje pravilno, je dolžan o tem obvestiti sistemskega operaterja.
Sistemski operater omrežja mora nastaviti ali zamenjati merilne naprave najkasneje v sedmih delovnih dneh po prejemu obvestila.
31. člen
Odjemalec mora zagotoviti, da so njegova napeljava in plinska trošila projektirana, izvedena in vzdrževana po veljavnih predpisih in standardih tako, da delujejo varno, ne povzročajo motenj pri dobavi in uporabi zemeljskega plina in da so v brezhibnem tehničnem stanju.
Odjemalec mora takoj obvestiti sistemskega operaterja o okvari na svojih objektih in napravah, zlasti o okvari, ki lahko povzroči motnje v omrežju ali ogrozi varnost ljudi in premoženja.
32. člen
Sistemski operater mora zagotoviti merjenje prenesenega oziroma odvzetega zemeljskega plina vsakemu uporabniku omrežja.
Merilne naprave morajo ustrezati zakonskim predpisom in pogojem iz soglasja za priključitev. Sistemski operater je dolžan preveriti ustreznost merilnih naprav pred njihovo uporabo in opravljati občasne tehnične kontrole teh naprav.
Podrobneje sistemski operater določi način merjenja odčitavanja števcev v splošnih pogojih tako, da zbrani podatki omogočajo obračun dobavljene količine zemeljskega plina in izračun cene za uporabo omrežja.
33. člen
Sistemski operater mora zagotavljati sistemskim operaterjem drugih omrežij, s katerimi je povezano omrežje njegovega izvajanja javne službe, vse potrebne podatke, da je zagotovljeno varno in učinkovito obratovanje vseh omrežij in njihovo vzajemno delovanje.
Sistemski operater mora zagotavljati organizatorju trga zemeljskega plina vse podatke, ki jih le-ta potrebuje za delovanje trga zemeljskega plina, s katerimi razpolaga za potrebe izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
Sistemski operater mora varovati kot zaupne ali poslovno občutljive podatke, do katerih je prišel pri izvajanju svoje javne službe, razen podatke, ki jih je v skladu z Energetskim zakonom dolžan zagotavljati agenciji in ministrstvu, pristojnemu za energijo.
34. člen
Če je ogrožena zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom, lahko sistemski operater določenim kategorijam odjemalcev zmanjša prenos zemeljskega plina pod pogodbeno določene količine ali prenos prekine po naslednjem vrstnem redu trošil pri posameznih odjemalcih:
– ki porabljajo zemeljski plin kot energetski vir za proizvodnjo pare ali tople vode v ogrevalne namene, kjer je na razpolago nadomestno gorivo;
– katerih produkt je tehnološka para, ki pogojuje samo zanesljivejšo in čistejšo proizvodnjo;
– kjer tehnološki postopki omogočajo porabo zemeljskega plina z večjim gospodarskim izkoristkom in večjo kvaliteto proizvoda;
– pri katerih uporaba zemeljskega plina v tehnoloških postopkih direktno vpliva na kvaliteto proizvoda (neposreden prenos toplote plamena na predmet proizvodnje, redukcija in prehod na nadomestno gorivo pa povzroči spremembo kvalitete proizvoda ali proizvodnje);
– ki porabljajo zemeljski plin kot surovino in kjer izpad dobave plina povzroči ustavitev proizvodnje;
– kjer so namenjena za komercialno rabo;
– kjer iz tehnoloških razlogov ni možna uporaba nadomestnega goriva in bi ustavitev dobave povzročila večjo škodo na trošilu;
– ki porabljajo zemeljski plin kot energetski vir za proizvodnjo pare ali tople vode v ogrevalne namene, kjer ni na razpolago nadomestnega goriva, in
– ki porabljajo zemeljski plin za lastno domačo rabo (gospodinjski odjemalci).
V. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
35. člen
Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo dejavnost sistemskega operaterja, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja sistemskemu operaterju.
Metodologijo za obračunavanje in določitev omrežnine določa v okviru svojih pristojnosti agencija na način, ki vzpodbuja učinkovitost izvajalcev energetskih dejavnosti in uporabnikov omrežja, ločeno za prenosna omrežja, distribucijska omrežja, povezovalne vode in za posamezne sistemske storitve, pri tem pa se upoštevajo tudi prihodki iz tranzita. Omrežnina mora biti določena nepristransko za uporabnike omrežja z enakimi značilnostmi odjema, ne glede na vrsto omrežja, na katerega so priključeni, upoštevajoč stroške, ki jih uporabniki povzročajo.
Omrežnino za prenosno omrežje določi sistemski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina po javnem pooblastilu in mora nanjo pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije pridobiti soglasje agencije.
36. člen
Sistemski operater mora na zahtevo ministrstvu, pristojnemu za energijo, in agenciji dajati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njunih nalog v skladu s predpisi, zlasti pa:
– podatke o finančnem poslovanju;
– podatke o vloženem kapitalu in njegovih lastnikih;
– podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na omrežnino.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Koncesijski akt za koncesijo gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina mora biti izdan v 90 dneh po uveljavitvi te uredbe.
Do podelitve koncesije za gospodarsko javno službo po tej uredbi opravlja to javno službo izvajalec, ki jo izvaja v času uveljavitve te uredbe, vendar najdalj do 31. decembra 2004.
38. člen
Določba 9. člena te uredbe se začne uporabljati z dnem, ko sistemski operater zagotovi v skladu z 78. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04) izvajanje javne službe dejavnost sistemskega operaterja v ločeni pravni osebi, vendar ne pozneje kot 1. januarja 2005.
39. člen
Odjemalcu, ki je postal upravičeni odjemalec z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04) in nima pogodbe o dobavi zemeljskega plina ter samostojno ne organizira nakupa zemeljskega plina, je dosedanji dobavitelj dolžan dobavljati zemeljski plin še naprej.
Šteje se, da imajo upravičeni odjemalci iz prejšnjega odstavka s tem tudi že sklenjeno pogodbo o dostopu do omrežja v enakem obsegu, na način in pod enakimi pogoji kot do sedaj.
40. člen
Določbe od 14. do 20. člena te uredbe o dostopu do prenosnega omrežja se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve splošnega akta agencije, ki bo urejal metodologiji za obračunavanje in določitev omrežnine na prenosnem omrežju zemeljskega plina, do tedaj pa se uporabljajo doslej veljavna pravila o dostopu do omrežja.
41. člen
Določbe od 10. do 13. člena te uredbe o priključitvi na prenosno omrežje se ne uporabljajo za tiste uporabnike prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki imajo do dneva uveljavitve te uredbe že pridobljeno soglasje o priključitvi na prenosno omrežje ali ki imajo s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja zemeljskega plina že sklenjeno pogodbo o priključitvi ali dostopu do omrežja.
Vsi postopki o priključitvi na prenosno omrežje, ki so bili začeti pred uveljavitvijo te uredbe in še ni bilo izdano soglasje o priključitvi na prenosno omrežje, se zaključijo po določbah te uredbe.
42. člen
Sistemski operater mora najkasneje v 6 mesecih po začetku opravljanja javne službe dejavnost sistemskega operaterja v ločeni pravni osebi pripraviti in sprejeti program upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz drugega odstavka 9. člena te uredbe in ga nemudoma posredovati agenciji.
43. člen
Določba prvega odstavka 32. člena te uredbe se ne uporablja za tiste uporabnike prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki imajo do dneva uveljavitve te uredbe že sklenjen pisni dogovor o skupni meritvi na skupnem odjemnem mestu in pri tem niso kršena načela nepristranske obravnave uporabnikov omrežja.
44. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos zemeljskega plina in gospodarske javne službe upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 8/01 in 11/01).
45. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 319-09/2004-1
Ljubljana, dne 26. avgusta 2004.
EVA 2004-2511-0220
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik