Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2004 z dne 6. 5. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2004 z dne 6. 5. 2004

Kazalo

2292. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu (ZZavar-B), stran 6681.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu (ZZavar-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu (ZZavar-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 21. aprila 2004.
Št. 001-22-74/04
Ljubljana, dne 29. aprila 2004.
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAVAROVALNIŠTVU (ZZavar-B)
1. člen
V Zakonu o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/2000, 31/2000 – ZP-1, 91/2000 – popr., 21/02, 52/02-ZJA in 29/03 – odločba US) se v 2. členu besedilo »motorna vozila« v ustreznem sklonu in številu nadomesti z besedilom »vozila« v ustreznem sklonu in številu, za besedo »zrakoplov« v ustreznem sklonu in številu pa se doda besedilo »oziroma druga letalna naprava« v ustreznem sklonu in številu.
V drugem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja krije:
– stroške zdravstvenih ter z njimi povezanih storitev, stroške oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki;
– izplačila dogovorjenih denarnih nadomestil in
– kombinacijo izplačil po prejšnjih alineah.«.
19. točka se spremeni tako, da se glasi:
»19. življenjsko zavarovanje (razen zavarovanj iz 20. do 24. točke tega odstavka) je zavarovanje, ki obsega zlasti zavarovanje za primer doživetja, zavarovanje za primer smrti, mešano življenjsko zavarovanje, rentno zavarovanje, življenjsko zavarovanje z vračilom premij,«.
21. točka se spremeni tako, da se glasi:
»21. življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov oziroma na enote kritnega sklada, je zavarovanje, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti investicijskih kuponov oziroma drugih vrednostnih papirjev investicijskih skladov oziroma povezano s spremembo vrednosti enote premoženja kritnega sklada,«.
Doda se nova 24. točka, ki se glasi:
»24. zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni, ki ga zavarovalnica ne more odpovedati.«.
V četrtem odstavku se v 2. točki število »23« nadomesti s številom »24«.
2. člen
V drugem odstavku 5. člena se za besedilom »86. člena,« doda besedilo »88., 89., 91., 92. člena,«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za Družbo za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenska izvozna družba), ustanovljeno na podlagi Zakona o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92, 37/95, 34/96, 31/97, 99/99 in 2/04 – ZZFMGP), na področju zavarovanja za njen lasten račun, če s predpisi ni drugače določeno.«.
3. člen
V drugem odstavku 10. člena se v 4. točki besedilo »in 20/98« nadomesti z besedilom », 20/98, 32/98, 37/98, 84/98, 6/99, 54/99 – ZFPPod, 31/2000 – ZP-L, 36/2000 – ZPDZC, 45/01, 59/01 – popr. in 93/02 – odločba US«. V 5. točki pa se besedilo »kot člani uprave ali nadzornega sveta« nadomesti z besedilom »kot člani uprave, nadzornega sveta ali prokuristi«.
4. člen
Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Minister, pristojen za finance, uskladi denarne zneske, določene v 110., 112., 237. in 338. členu tega zakona, če se za več kot 10% spremeni razmerje tolarja proti evru po tečaju Banke Slovenije.«.
5. člen
V tretjem odstavku 14. člena se črta besedilo », če se zanje uporabljajo podobne verjetnostne tabele in izračuni kot za življenjska zavarovanja«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov le v zavarovalni vrsti iz 1. in 2. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona, opravlja tudi zavarovalne posle v zavarovalnih vrstah iz skupine življenjskih zavarovanj.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedo »neposredni« dodata besedi »ali posredni«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se v prvem stavku beseda »četrtega« nadomesti z besedo »prejšnjega«, 1. točka pa se spremeni tako, da se glasi:
»1. terminske pogodbe, opcije in ostale izvedene finančne instrumente, če ti prispevajo k zniževanju tveganj, ki nastajajo zaradi sprememb in nihanj tečajev in obrestnih mer, in so v skladu z določbami 124. člena tega zakona (zaščita naložb pred tržnimi tveganji),«.
Doda se nova 6. točka, ki se glasi:
»6. posredovanje pri sklepanju zavarovalnih poslov za zavarovalnice iz iste zavarovalniške skupine.«.
Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Za posle iz četrtega odstavka tega člena se štejejo tudi posli:
– posredovanja pri sklepanju bančnih storitev in drugih kreditnih poslov po zakonu, ki ureja bančništvo,
– posredovanja pri storitvah v zvezi z vrednostnimi papirji po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev ter
– posredovanja pri izdajanju in upravljanju drugih plačilnih instrumentov (npr. plačilne in kreditne kartice, potovalni čeki, bančne menice),
kolikor gre za posredovanje za banko oziroma drugo finančno organizacijo po zakonu, ki ureja bančništvo oziroma trg vrednostnih papirjev. Dovoljenje za opravljanje poslov v skladu s tem odstavkom izda Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi predhodnega mnenja Banke Slovenije oziroma Agencije za trg vrednostnih papirjev. Za izdajo dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe petega in šestega odstavka 227. člena tega zakona oziroma v teh delih zakona, ki ureja bančništvo oziroma trg vrednostnih papirjev.«.
Dosedanji šesti do deveti odstavek postanejo osmi do enajsti odstavek.
Dodata se nova dvanajsti in trinajsti odstavek, ki se glasita:
»(12) Zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj, lahko k življenjskim zavarovanjem sklepa tudi dodatna zavarovanja. Dodatna zavarovanja, ki jih sklepa zavarovalnica, ki opravlja posle v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj, obsegajo predvsem zavarovanje invalidnosti zaradi nezgode ali bolezni, zavarovanje smrti zaradi nezgode ter zavarovanje za primer poškodbe vključno z zavarovanjem nesposobnosti opravljanja poklica zaradi poškodbe, vendar le, če so te oblike zavarovanj sklenjene kot dodatna zavarovanja k življenjskemu zavarovanju.
(13) Zavarovalnica, ki skladno s tretjim in četrtim odstavkom tega člena opravlja zavarovalne posle v skupini življenjskih in premoženjskih zavarovanj, mora:
– voditi poslovne knjige ter sestavljati računovodske izkaze in poslovna poročila ločeno za posle premoženjskih in življenjskih zavarovanj;
– računovodske izkaze sestavljati tako, da so rezultati prikazani ločeno za vsako od zavarovalnih skupin. V ta namen se vsi prihodki in odhodki prikažejo glede na izvor. Postavke, ki so skupne za obe zavarovalni skupini, se vnesejo v skladu z metodo porazdelitve, ki jo predpiše Agencija za zavarovalni nadzor;
– na podlagi računovodskih izkazov pripraviti izjavo, v kateri so jasno opredeljene postavke, ki sestavljajo minimalni kapital iz 110. oziroma 111. člena tega zakona;
– ugotavljati in zagotavljati minimalni kapital iz 110. oziroma 111. člena tega zakona in zajamčeni kapital iz 112. člena tega zakona ločeno za posle premoženjskih in življenjskih zavarovanj.
V primeru kapitalske neustreznosti v skupini življenjskih ali premoženjskih zavarovanj lahko Agencija za zavarovalni nadzor dovoli prenos prostih sredstev iz ene skupine v drugo.«.
6. člen
V četrtem odstavku 17. člena se beseda »razdružitve« nadomesti z besedo »delitve«.
7. člen
V prvem odstavku 18. člena se za besedo »potrebno« doda beseda »predhodno«.
V drugem odstavku se pred besedo »pridobiti« doda beseda »predhodno«.
V tretjem odstavku se pred besedo »obvestiti« doda beseda »predhodno«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Agencija za zavarovalni nadzor se mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena posvetovati s pristojnim nadzornim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:
1. zavarovalnica, banka ali borzno posredniška družba, ki je v tej državi članici pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalniških storitev, bančnih storitev ali storitev v zvezi z vrednostnimi papirji;
2. obvladujoča družba zavarovalnice, banke ali borzno posredniške družbe iz 1. točke tega odstavka;
3. oseba, ki jo obvladuje ista oseba oziroma osebe, ki obvladujejo zavarovalnico, banko ali borzno posredniško družbo iz 1. točke tega odstavka.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Agencija za zavarovalni nadzor se s pristojnimi nadzornimi organi držav članic posvetuje in izmenjuje informacije zlasti glede primernosti delničarjev, dobrega imena in izkušenj članov uprav družb znotraj iste skupine. Če Agencija za zavarovalni nadzor odloča o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena v postopku, v katerem odloča tudi o dovoljenju za opravljanje zavarovalniških storitev, se s pristojnim nadzornim organom države članice posvetuje tudi glede izpolnjevanja kadrovskih, organizacijskih in tehničnih pogojev za opravljanje zavarovalnih poslov.«.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Če je bodoči kvalificirani imetnik zavarovalnica države članice oziroma tuja zavarovalnica ter druga nadzorovana finančna organizacija države članice oziroma tuje države, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, takšno soglasje oziroma mnenje ni potrebno.«.
Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena preneha veljati, če oseba v šestih mesecih od vročitve odločbe Agencije za zavarovalni nadzor o izdaji dovoljenja ne pridobi delnic, na katere se dovoljenje nanaša.«.
8. člen
V drugem odstavku 19. člena se v 1. točki za besedo »bilo« doda besedilo »zaradi pravnega oziroma finančnega položaja bodočega kvalificiranega imetnika oziroma«.
9. člen
Za 19. členom se doda nov 19.a člen, ki se glasi:
»Predhodno pisno obvestilo o nameri pridobitve kvalificiranega deleža v tuji finančni organizaciji
19.a člen
(1) Zavarovalnica mora pred pridobitvijo kvalificiranega deleža v drugi zavarovalnici oziroma drugi finančni organizaciji s sedežem izven območja Republike Slovenije in izven območja države članice (v nadaljnjem besedilu: tuja finančna organizacija) o nameri pisno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor, in sicer najmanj tri mesece pred pridobitvijo.
(2) Zavarovalnica iz prvega odstavka tega člena mora pred vsako nadaljnjo pridobitvijo, na podlagi katere bo dosegla ali presegla mejo 20%, 33% ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu tuje finančne organizacije, ali na podlagi katerega bo zavarovalnica postala obvladujoča družba tuje finančne organizacije, o nameri pisno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor, in sicer najmanj tri mesece pred pridobitvijo.
(3) Če namerava zavarovalnica odtujiti delnice oziroma poslovne deleže tako, da bi se njen delež v tuji finančni organizaciji zmanjšal pod mejo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, mora o tem predhodno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.
(4) Predhodnemu pisnemu obvestilu iz prvega odstavka tega člena je potrebno priložiti:
1. seznam imetnikov kvalificiranih deležev v tuji finančni organizaciji s podatki o njihovih deležih ter prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za vsakega izmed njih,
2. prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za tujo finančno organizacijo,
3. letni poročili tuje finančne organizacije za zadnji dve poslovni leti,
4. če je tuja finančna organizacija po predpisih države sedeža zavezana k revidiranju: revizorjevo poročilo z mnenjem k letnemu poročilu za zadnji dve poslovni leti,
5. seznam oseb, ki so povezane s tujo finančno organizacijo z opisom načina povezav,
6. strategijo upravljanja tuje finančne organizacije z oceno ekonomske učinkovitosti naložbe.«.
10. člen
V 20. členu se dodajo novi tretji do deseti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Pravne posledice iz prvega odstavka tega člena nastopijo z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 18. člena tega zakona.
(4) Če pridobi imetnik delnice v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 18. člena tega zakona in v enem mesecu od pridobitve delnic ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 18. člena tega zakona, mu Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo o odpravi kršitev naloži, da delnice, ki jih je pridobil v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 18. člena tega zakona, odsvoji v roku, določenem z odredbo, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.
(5) Imetnik iz četrtega odstavka tega člena mora do roka, določenega v odredbi Agencije za zavarovalni nadzor, predložiti poročilo o odsvojitvi delnic, ki mora obsegati podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in ji predložiti dokaze o odsvojitvi.
(6) Agencija za zavarovalni nadzor lahko od pridobitelja delnic iz prejšnjega odstavka zahteva, da se izjasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Agencija za zavarovalni nadzor lahko v postopku presoje, ali je imetnik ravnal v skladu z odredbo iz četrtega odstavka tega člena, izvede ustrezne dokaze o okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo določbe 328.a člena tega zakona.
(7) Če imetnik iz četrtega odstavka tega člena delnic ne odsvoji v roku, določenem z odredbo Agencije za zavarovalni nadzor, oziroma če Agencija za zavarovalni nadzor v postopku po šestem odstavku tega člena ugotovi, da ima pridobitelj delnic iz petega odstavka tega člena delnice v svojem imenu in za račun imetnika iz četrtega odstavka tega člena, izda odločbo, s katero ugotovi, da imetnik ni ravnal v skladu z odredbo iz četrtega odstavka tega člena. Odločba iz prejšnjega stavka se vroči tudi zavarovalnici.
(8) Od izdaje odločbe iz sedmega odstavka tega člena imetnik iz četrtega odstavka tega člena oziroma pridobitelj teh delnic iz petega odstavka tega člena iz delnic, ki jih ima v nasprotju z odredbo Agencije za zavarovalni nadzor iz četrtega odstavka tega člena, v razmerju do zavarovalnice ne more uresničevati nobenih pravic. Agencija za zavarovalni nadzor v izreku odločbe iz sedmega odstavka tega člena navede podatke o imetniku oziroma pridobiteljih in številu delnic, v zvezi s katerimi navedene osebe v razmerju do zavarovalnice iz delnic ne morejo uresničevati nobenih pravic, in prepove zavarovalnici, da bi navedenim osebam na kakršenkoli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic.
(9) Če je zavarovalnica v obdobju od izdaje odločbe Agencije za zavarovalni nadzor iz sedmega odstavka tega člena do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala odločba Agencije za zavarovalni nadzor, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, mora zavarovalnica dividendo, ki pripade navedenim delnicam, izplačati novemu imetniku v osmih dneh po tem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic.
(10) Določbe tretjega do devetega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v naslednjih primerih:
– če imetnik pridobi delnice v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 18. člena tega zakona in v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 18. člena tega zakona, pa je ta zahteva zavrnjena, zavržena oziroma umaknjena,
– če je imetniku odvzeto dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka 18. člena tega zakona.«.
11. člen
Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:
»Obvestilo o delničarskem sporazumu
20.a člen
(1) Če posamezni delničarji zavarovalnice sklenejo sporazum, s katerim se dogovorijo o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz delnic, katerih imetniki so, mora vsak izmed njih v treh delovnih dneh od sklenitve sporazuma obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor o sklenitvi sporazuma in obvestilu priložiti kopijo tega sporazuma. V primeru iz prejšnjega stavka lahko sklenitelji sporazuma pooblastijo posameznega sklenitelja, da v imenu ostalih skleniteljev obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o sklenitvi sporazuma.
(2) Če posamezni delničarji zavarovalnice sklenejo sporazum o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz delnic, katerih imetniki so, in skupna višina teh delnic oziroma upravljavskih upravičenj presega meje kvalificiranega deleža, morajo predhodno za sklenitev sporazuma pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.«.
12. člen
V prvem odstavku 24. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti (129. člen Kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popr., 23/99, 60/99 – odl. US in 110/02 – ZDT-B; v nadaljnjem besedilu: KZ), hude telesne poškodbe (134. člen KZ), posebno hude telesne poškodbe (135. člen KZ), ogrožanja varnosti pri delu (208. člen KZ), prikrivanja (221. člen KZ), izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti (241. člen KZ), pranja denarja (252. člen KZ), izdaje uradne tajnosti (266. člen KZ), povzročitve splošne nevarnosti (317. člen KZ) ali izdaje državne tajnosti (359. člen KZ), ki še niso bila izbrisana iz evidence.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje zavarovalnih poslov ter najmanj štiriletne izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice oziroma podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi Agencija za zavarovalni nadzor od kandidata za člana uprave zavarovalne delniške družbe, lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence.«.
13. člen
V drugem odstavku 25. člena se za prvim stavkom doda besedilo, ki se glasi:
»Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobno vsebino dokumentacije, s katero kandidat za člana uprave dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 24. člena tega zakona. Kandidat mora zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena priložiti tudi pisno izjavo o imenovanju in prenehanju njegove funkcije v nadzornih in upravnih organih drugih pravnih oseb.«.
V petem odstavku se na koncu stavka črta pika in doda besedilo, ki se glasi:
»ali da na podlagi predstavitve iz tretjega odstavka tega člena presodi, da kandidat ne bo zagotovil poslovanja zavarovalne delniške družbe v skladu s pravili, določenimi v tem zakonu in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje zavarovalne delniške družbe in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, ali če ugotovi, da je oseba v zahtevi za izdajo dovoljenja oziroma tekom predstavitve iz tretjega odstavka tega člena navajala netočne podatke.«.
Dodata se novi osmi in deveti odstavek, ki se glasita:
»(8) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena preneha veljati:
– če oseba v roku šestih mesecev od prejema dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave ni imenovana za člana uprave zavarovalne delniške družbe, na katero se dovoljenje nanaša, in je bil postopek za izdajo dovoljenja združen s postopkom za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnic;
– če oseba v roku treh mesecev od prejema dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave ni imenovana za člana uprave zavarovalne delniške družbe, na katero se dovoljenje nanaša;
– če osebi preneha funkcija člana uprave zavarovalne delniške družbe, na katero se dovoljenje nanaša, z dnem prenehanja funkcije;
– če osebi preneha pogodba o zaposlitvi v zavarovalni delniški družbi, na katero se dovoljenje nanaša, z dnem prenehanja.
(9) Če dovoljenje iz prvega odstavka tega člena preneha veljati zaradi razlogov iz osmega odstavka tega člena, izda Agencija za zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo veljati.«.
14. člen
Prvi odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Člani uprave zavarovalne delniške družbe morajo zagotoviti, da zavarovalna delniška družba posluje v skladu z določili tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje zavarovalne delniške družbe, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, pri čemer morajo upoštevati tudi dobro prakso obvladovanja tveganj.«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Člani uprave morajo o vsakem imenovanju ali prenehanju njihove funkcije v nadzornih in upravnih organih drugih pravnih oseb pisno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor, in sicer v roku osmih dni po nastopu omenjenih dveh dejstev.«.
15. člen
V drugem odstavku 27. člena se doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave.«.
16. člen
V prvem odstavku 28. člena se doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. če je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če je bilo članu uprave pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave ali mu je dovoljenje prenehalo zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, je nadzorni svet zavarovalne delniške družbe dolžan nemudoma razrešiti člana oziroma člane uprave ter imenovati novega oziroma nove.«.
17. člen
V prvem odstavku 29. člena se v 2. točki za besedo »uprave« dodata besedi »ali prokurist«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Prepoved iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki so člani nadzornega sveta, uprave ali prokuristi nadrejene zavarovalnice ali druge nadrejene družbe v zavarovalniški skupini.«.
18. člen
Za 29. členom se doda nov 29.a člen, ki se glasi:
»Pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice
29.a člen
(1) Za člana nadzornega sveta zavarovalnice je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadziranje poslov zavarovalnice;
2. da ni bila pravnomočno obsojena v skladu z 2. točko prvega odstavka 24. člena tega zakona;
3. da ni bila član uprave podjetja, nad katerim je bila uvedena prisilna poravnava, likvidacija, stečaj ali izredna uprava.
(2) Šteje se, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj štiriletne izkušnje pri vodenju ali nadziranju poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov, ali je strokovnjak na teh področjih.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zahteva od uprave zavarovalnice, da skliče skupščino zavarovalnice in predlaga razrešitev člana nadzornega sveta zavarovalnice, če:
1. član nadzornega sveta krši dolžnosti iz 31. člena tega zakona;
2. so kršene določbe 29. člena tega zakona;
3. ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.«.
19. člen
V prvem odstavku 31. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. preveriti letna in druga finančna poročila zavarovalne delniške družbe in o tem izdelati pisno poročilo skupščini.«.
20. člen
V 32. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Skupščina zavarovalnice, ki ima podružnico v drugi državi članici, lahko sprejme sklep iz prvega odstavka tega člena šele po pridobitvi mnenja Agencije za zavarovalni nadzor.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor mora mnenje podati v roku 30 dni od dneva prejema zaprosila. V primeru, da Agencija za zavarovalni nadzor mnenja ne poda v roku 30 dni, lahko skupščina zavarovalnice, takoj po izteku roka, sprejme sklep o prenehanju zavarovalnice.«.
Dosedanji drugi odstavek postane četrti odstavek, za njim pa se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Za likvidacijo zavarovalnice, ki ima podružnico v drugi državi članici, se smiselno uporabljajo tudi določbe 193.c, 193.d ter drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 194. člena tega zakona, pri čemer se dolžnost obveščanja o začetku redne likvidacije zavarovalnice nanaša na likvidacijskega upravitelja.«.
Dosedanji tretji odstavek postane šesti odstavek.
21. člen
V 34. členu se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Če Agencija za zavarovalni nadzor namerava izdati odločbo iz drugega odstavka tega člena zavarovalnici, ki ima podružnico v državi članici, mora še pred izdajo odločbe obvestiti pristojni nadzorni organ države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
(5) Če zaradi zaščite interesov strank zavarovalnice oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Agencija za zavarovalni nadzor obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe.«.
22. člen
Za 44. členom se doda nov 44.a člen, ki se glasi:
»Sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje
44.a člen
(1) Statut družbe za vzajemno zavarovanje lahko določi, da se kot temeljni kapital družbe za vzajemno zavarovanje upoštevajo tudi sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje.
(2) Sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje se lahko upoštevajo kot temeljni kapital družbe za vzajemno zavarovanje, če statut določa, da:
– so izplačila iz računov članov mogoča le, če to dejanje ne ogroža kapitalske ustreznosti družbe, oziroma po končanem postopku likvidacije, ko so poravnani že vsi ostali dolgovi;
– mora družba za vzajemna zavarovanja en mesec pred izplačilom iz računov članov (razen vračil v primeru prenehanja članstva) obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor o nameravanem izplačilu;
– družba za vzajemna zavarovanja ne sme spremeniti statuta v obsegu, ki se nanaša na osebne račune, brez predhodnega dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor.«.
23. člen
Drugi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za upravo družbe za vzajemno zavarovanje se smiselno uporabljajo določbe 246. do 260. člena ZGD, razen 252. člena ZGD, ter določbe 22. do 28. člena tega zakona.«.
24. člen
Drugi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za nadzorni svet družbe za vzajemno zavarovanje se smiselno uporabljajo določbe 263. do 279. člena ZGD, razen 276. člena ZGD v delu, ki se nanaša na udeležbo članov nadzornega sveta na dobičku, ter določbe 29. do 31. člena tega zakona.«.
25. člen
V 56. členu se v prvem stavku črta besedilo »tretje do šeste alinee prvega odstavka 359. člena, drugega odstavka«, besedilo »359. člena, 360. do 368. člena« pa se nadomesti z besedilom »359. do 368. člena«.
V drugem stavku se število »268« nadomesti s številom »368«.
26. člen
V sedmem odstavku 58. člena se na koncu stavka črta pika in doda besedilo: »in smiselno določbe 193.a, 193.b, 193.c, 193.č, 193.d in 193.e člena tega zakona, pri čemer se dolžnost obveščanja o uvedbi prostovoljne likvidacije družbe za vzajemno zavarovanje nanaša na skupščino družbe.«.
27. člen
Za 60. členom se doda nov 60.a člen, ki se glasi:
»Dovoljenje za združitev
60.a člen
(1) Družba za vzajemno zavarovanje mora pred združitvijo z drugo družbo za vzajemno zavarovanje pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor. Za odločanje o dovoljenju za združitev se smiselno uporabljajo določbe 66. do 68. člena tega zakona.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev tudi, če organ, pristojen za varstvo konkurence, zavrne zahtevo za soglasje za združitev oziroma prepove združitev na podlagi zakona, ki ureja varstvo konkurence.
(3) Če zaradi združitve nastane nova pravna oseba, ki bo opravljala zavarovalne posle, mora nova pravna oseba pred vpisom združitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.
(4) Če se družba za vzajemno zavarovanje pripoji prevzemni družbi, ki ni družba za vzajemno zavarovanje, oziroma če del sredstev in obveznosti družbe za vzajemno zavarovanje na podlagi delitve s prevzemom prevzame prevzemna družba, ki ni družba za vzajemno zavarovanje, in če bo prevzemna družba v navedenih primerih opravljala zavarovalne posle, mora prevzemna družba pred vpisom združitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.
(5) V primerih iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena Agencija za zavarovalni nadzor združi postopek odločanja o dovoljenju za združitev in postopek odločanja o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov.
(6) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi v primeru delitve družbe za vzajemno zavarovanje.«.
28. člen
Drugi odstavek 65. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če se zavarovalnica združi z drugo zavarovalnico oziroma drugo pravno osebo oziroma če se zavarovalnica deli, mora prevzemna zavarovalnica oziroma zavarovalnica, ki se deli, pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za združitev oziroma delitev). Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo določbe 60.a ter 66. do 68. člena tega zakona.«.
V petem odstavku se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Zavarovalnica mora pridobiti dovoljenje za prenos izločenih poslov tudi za vsako spremembo pogodbe o izločenih poslih, če se z njo spremeni predmet pogodbe.«.
29. člen
V drugem odstavku 69. člena se beseda »sklep« nadomesti z besedo »odločbo«.
30. člen
V prvem odstavku 70. člena se v 4. točki pred vejico doda besedilo »in opredelitev posamičnih sestavin, ki ga sestavljajo«.
31. člen
V drugem odstavku 73. člena se na koncu 2. točke pika nadomesti z vejico, za njo pa se doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. da ji v preteklosti ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja.«.
32. člen
V drugem odstavku 74. člena se pred piko doda besedilo »z več kot 0,1‰ deleža v glasovalnih pravicah ali deleža v kapitalu«.
33. člen
V 76. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Pooblaščeni aktuar mora ob prenehanju funkcije pooblaščenega aktuarja v zavarovalnici v osmih dneh po prenehanju obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.«.
34. člen
Drugi odstavek 77. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za pogodbe iz prvega odstavka tega člena se štejejo zlasti pogodbe, s katerimi zavarovalnica za nedoločen čas oziroma za daljše obdobje prenese opravljanje naslednjih poslov v celoti ali v znatnem obsegu (v nadaljnjem besedilu: izločeni posli):
1. zastopanje pri sklepanju zavarovalnih pogodb;
2. upravljanje s kritnim premoženjem zavarovalnice oziroma kritnim skladom;
3. obdelavo škodnih primerov;
4. vodenje računovodstva;
5. vzdrževanje in vodenje zbirk osebnih podatkov iz drugega odstavka 154. člena tega zakona;
6. računalniška obdelava podatkov.«.
35. člen
V četrtem odstavku 80. člena se črta pika in doda besedilo:
»razen v primeru zavarovanja izvoznih kreditov, kjer je potrebno zavarovalce obvestiti v sredstvih javnega obveščanja na območju njihovega sedeža.«.
Dodajo se novi šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
»(6) Zavarovalnica mora zavarovalne pogodbe prenesti na prevzemno zavarovalnico najpozneje v treh mesecih od dneva prejema dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za prenos zavarovalnih pogodb, sicer dovoljenje za prenos zavarovalnih pogodb preneha.
(7) Zavarovalnica mora v roku 30 dni od dneva prenosa zavarovalnih pogodb Agenciji za zavarovalni nadzor predložiti dokazila, da so bile zavarovalne pogodbe prenesene na prevzemno zavarovalnico.
(8) Če zavarovalnica Agenciji za zavarovalni nadzor v roku štirih mesecev od dneva prejema dovoljenja za prenos zavarovalnih pogodb ne predloži dokazil iz sedmega odstavka tega člena, oziroma če iz dokazil ne izhaja, da so bile zavarovalne pogodbe prenesene v roku iz šestega odstavka tega člena, Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo ugotovi, da je dovoljenje za prenos zavarovalnih pogodb prenehalo veljati.«.
36. člen
V prvem odstavku 83. člena se doda nova 7. točka, ki se glasi:
»7. v primeru zdravstvenih zavarovanj, pri katerih se oblikujejo rezervacije za starost oziroma matematične rezervacije, tudi o pogojih in načinu izračunavanja teh rezervacij in s tem povezanih sprememb premije zaradi staranja zavarovanca, o pravicah, ki izhajajo iz že oblikovanih rezervacij za starost oziroma matematičnih rezervacij v primeru prenehanja zavarovanja oziroma v primeru menjave zavarovanja v okviru istega zavarovatelja ali v primeru menjave zavarovatelja ter o vplivih drugih dejavnikov na spreminjanje premije.«.
37. člen
V prvem odstavku 84. člena se v 8. točki črta besedilo », kateremu je mogoče nasloviti pritožbe zoper zavarovalnico oziroma zavarovalnega posrednika«.
38. člen
Prvi odstavek 92. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnica sme opravljati zavarovalne posle v tuji državi bodisi preko podružnice bodisi neposredno, ob upoštevanju predpisov te države.«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Zavarovalnica mora v roku osmih dni po pričetku neposrednega opravljanja zavarovalnih poslov v tuji državi o tem obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.«.
39. člen
V drugem odstavku 93. člena se besedilo »tega zakona in na njihovi podlagi izdani predpisi« nadomesti z besedilom »zakonov in na njihovi podlagi izdanih predpisov«, v 1. in 2. točki pa se pred vejico dodata besedi »tega zakona«.
Na koncu 3. točke se pika nadomesti z vejico, za njo pa se doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. določbe drugih zakonov, ki zaradi zaščite javne koristi urejajo varstvo potrošnikov, preprečevanje pranja denarja oziroma druga področja, in ki veljajo za zavarovalnice s sedežem v Republiki Sloveniji.«.
40. člen
V prvem odstavku 94. člena se besedi »podružnica zavarovalnice« nadomestita z besedo »zavarovalnica«.
V drugem odstavku se za piko doda drugi stavek, ki se glasi:
»Če je potrebno zaradi varovanja javne koristi v povezavi s 3. in 4. točko drugega odstavka 93. člena tega zakona opredeliti dodatne pogoje za opravljanje zavarovalnih poslov podružnice, Agencija za zavarovalni nadzor o teh pogojih v dveh mesecih obvesti pristojni nadzorni organ države članice. Podružnica zavarovalnice države članice lahko v tem primeru začne opravljati zavarovalne posle v Republiki Slovenije po prejemu obvestila Agencije za zavarovalni nadzor.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Zavarovalnica države članice, ki namerava v Republiki Sloveniji opravljati zavarovalne posle neposredno, lahko prične z opravljanjem teh z dnem, ko jo pristojni nadzorni organ države članice obvesti o tem, da je posredoval podatke iz prvega odstavka tega člena Agenciji za zavarovalni nadzor.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se v prvem stavku besedi »podružnica zavarovalnice« nadomestita z besedo »zavarovalnica«, v 2. točki pa se pika nadomesti z besedilom », ali«.
Doda se nova 3. točka, ki se glasi:
»3. če podružnica zavarovalnice države članice ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. pristopila k škodnemu skladu ter odškodninskemu uradu, kot ju predpisuje zakon, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.«.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sme zavarovalnica države članice pričeti z opravljanjem obveznih zavarovanj v prometu oziroma dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj samo, če Agencijo za zavarovalni nadzor predhodno seznani s splošnimi in posebnimi zavarovalnimi pogoji, in sicer najmanj en mesec preden jih začne uporabljati.«.
Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da zavarovalni pogoji iz prejšnjega odstavka niso v skladu s predpisi, zavarovalnici države članice odredi, da zavarovalne pogoje uskladi s predpisi. Če zavarovalnica države članice v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo, Agencija za zavarovalni nadzor obvesti pristojni nadzorni organ države članice te zavarovalnice.«.
41. člen
V drugem odstavku 97. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. podružnica mora na ozemlju Republike Slovenije razpolagati z ustreznim premoženjem najmanj v višini ene polovice zajamčenega kapitala, kot je predpisan v 112. členu tega zakona, ter deponirati denarni znesek kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz zavarovalnih pogodb, sklenjenih na območju Republike Slovenije, oziroma, ki krijejo nevarnosti v Republiki Sloveniji v višini ene četrtine zajamčenega kapitala podružnice (v nadaljnjem besedilu: jamstveni depozit). Presežek lastnih sredstev podružnice nad zahtevanim minimalnim kapitalom oziroma zajamčenim kapitalom, glede na to, kateri je višji, mora biti naložen na območju države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.«.
42. člen
V drugem odstavku 98. člena se v 4. točki beseda »poslovna« nadomesti z besedo »letna«.
43. člen
V prvem odstavku 101. člena se beseda »pristojen« nadomesti z besedo »pristojna«.
V tretjem odstavku se doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. Ministrstvu za finance Republike Slovenije, če jih ta potrebuje za pripravo predpisov, vodenje statistike ali vodenje strategije na področju finančnega sistema in davčnega sistema, pri čemer zanj velja dolžnost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu, kot je določen v prvem odstavku 260. člena tega zakona.«.
V četrtem odstavku se za piko doda drugi stavek, ki se glasi:
»Ti podatki se lahko uporabijo samo za namen, za katerega je bilo dano dovoljenje.«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Agencija za zavarovalni nadzor mora obveščati Komisijo Evropskih skupnosti in nadzorne organe drugih držav članic o tem, katerim subjektom iz tretjega odstavka tega člena se posreduje podatke iz drugega odstavka tega člena.«.
44. člen
Besedilo 106. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri izračunu temeljnega kapitala zavarovalnice se upoštevajo naslednje postavke:
1. vplačani osnovni kapital delniške družbe, razen na podlagi kumulativnih prednostnih delnic vplačanega osnovnega kapitala oziroma ustanovni kapital in sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje;
2. kapitalske rezerve, razen kapitalskih rezerv povezanih s kumulativnimi prednostnimi delnicami;
3. rezerve iz dobička, razen rezerv za lastne deleže;
4. preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let;
5. splošni prevrednotovalni popravek kapitala zgoraj navedenih postavk;
6. posebni prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s sredstvi, ki niso financirana iz zavarovalno–tehničnih rezervacij.
(2) Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:
1. odkupljene lastne delnice;
2. neopredmetena dolgoročna sredstva;
3. prenesena čista izguba iz prejšnjih let in izguba tekočega leta;
4. splošni prevrednotovalni popravek odkupljenih lastnih delnic in prenesene čiste izgube iz prejšnjih let;
5. razlika med nediskontiranimi in diskontiranimi škodnimi rezervacijami.
(3) Ne glede na določbo 5. točke drugega odstavka tega člena se razlika med nediskontiranimi in diskontiranimi škodnimi rezervacijami ne upošteva kot odbitna postavka za zavarovanje nevarnosti iz 1. in 2. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona in za rezervacije iz naslova rent v ostalih zavarovalnih vrstah.
(4) Temeljni kapital mora biti vedno najmanj enak zajamčenemu kapitalu iz 112. člena tega zakona.«.
45. člen
Besedilo 107. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri izračunu dodatnega kapitala zavarovalnice se upoštevajo naslednje postavke:
1. vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic;
2. kapitalske rezerve povezane s kumulativnimi prednostnimi delnicami;
3. podrejeni dolžniški instrumenti;
4. izravnalne rezervacije, ki jih oblikujejo zavarovalnice po lastni presoji;
5. druge postavke.
(2) Postavke iz prvega odstavka tega člena se pri izračunu dodatnega kapitala upoštevajo največ v obsegu, določenem s predpisom iz 109. člena tega zakona glede na nižjega izmed kapitala zavarovalnice iz 106. člena tega zakona ali minimalnega kapitala zavarovalnice iz 110. in 111. člena tega zakona. Med druge postavke iz prvega odstavka tega člena se šteje:
1. splošni prevrednotovalni popravek kapitala postavk iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena,
2. na osnovi zahteve zavarovalnice, podprte z ustreznimi dokazili, in z dovoljenjem Agencije za zavarovalni nadzor, pa tudi:
– vrednost matematične rezervacije, ki v izračunu ne upošteva oziroma delno upošteva strošek pridobivanja zavarovanj iz premijskega izračuna, zmanjšana za matematično rezervacijo, ki v izračunu upošteva strošek pridobivanja zavarovanj iz premijskega izračuna. Stroški pridobivanja zavarovanj v izračunu matematične rezervacije ne smejo presegati 3,5% od zavarovalne vsote. V izračunu razlik matematičnih rezervacij se negativne vrednosti postavijo na nič;
– polovica nevplačanega vpoklicanega kapitala delniške družbe oziroma ustanovnega kapitala vzajemne družbe;
(3) Podrejeni dolžniški instrumenti so vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, iz katerih ima imetnik v primeru stečaja oziroma likvidacije izdajatelja pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov izdajatelja, oziroma ki so glede dospelosti in drugih lastnosti primerni za pokrivanje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena zavarovalnica.«.
46. člen
V prvem odstavku 108. člena se 1. in 2. točka spremenita tako, da se glasita:
»1. udeležbo v drugih zavarovalnicah, pozavarovalnicah, zavarovalnih holdingih, bankah, borzno-posredniških družbah, družbah za upravljanje in drugih finančnih institucijah, kolikor skladno s predpisi izračunavajo kapitalsko ustreznost, v katerih je zavarovalnica udeležena skladno s prvim odstavkom 9. člena tega zakona;
2. naložbe v podrejene dolžniške instrumente in druge naložbe v osebe iz prejšnje točke, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala in v katerih je zavarovalnica udeležena skladno s prvim odstavkom 9. člena tega zakona;«.
47. člen
V 109. členu se v 3. točki pred vejico doda besedilo »ter sredstev na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje iz 44.a člena tega zakona«.
V 4. točki se besedilo »110. in 111.« nadomesti z besedilom »110., 111. in 139.«.
7. točka se spremeni tako, da se glasi:
»7. usmeritve za izračun lastnih deležev zavarovalnice v tabelah maksimalnega kritja in usmeritve za ugotavljanje največje verjetne škode.«.
48. člen
Drugi odstavek 110. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Kapitalske zahteve se z uporabo premijskega količnika izračunajo na naslednji način:
1. vsota zavarovalnih premij, doseženih v zadnjem poslovnem letu, do skupne višine 12.000,000.000 tolarjev se pomnoži z 0,18, vsota teh zavarovalnih premij, v višini, ki presega 12.000,000.000 tolarjev, pa se pomnoži z 0,16;
2. vsota obeh zmnožkov iz 1. točke tega odstavka se pomnoži z deležem, ki za zadnja tri poslovna leta ustreza razmerju med:
– skupnim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin v tem obdobju, zmanjšanim za terjatve, ki jih krije sozavarovanje oziroma pozavarovanje, in
– skupnim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin v tem obdobju, vključno s terjatvami, ki jih krije sozavarovanje oziroma pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5;
3. kot vsota zavarovalnih premij, doseženih v zadnjem poslovnem letu, se upošteva znesek, ki je enak večjemu izmed kosmatih obračunanih premij ali kosmatih prihodkov od premij. Pred določitvijo vsote iz prejšnjega stavka se upoštevajo določila 4., 5. in 6. točke tega odstavka;
4. pri izračunu vsote zavarovalnih premij, doseženih v zadnjem poslovnem letu, se za 50% poveča obračunana kosmata zavarovalna premija oziroma kosmati prihodki od premij za zavarovalne vrste iz 11., 12. in 13. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona;
5. pri izračunu vsote zavarovalnih premij se upošteva tudi premija za rizike, sprejete v sozavarovanje ali pozavarovanje;
6. od vsote zavarovalnih premij se odšteje premija za zavarovanja, ki so bila odpovedana v poslovnem letu, ter celotni zneski morebitnih davkov ali prispevkov, vključenih v vsoti zavarovalnih premij.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Kapitalske zahteve se z uporabo škodnega količnika izračunajo na naslednji način:
1. letna vsota terjatev na izplačilo odškodnin, vključno s terjatvami, ki jih krije pozavarovanje, do skupne višine 8.400,000.000 tolarjev se pomnoži z 0,26, vsota teh terjatev v višini, ki presega 8.400,000.000 tolarjev pa z 0,23;
2. vsota obeh zmnožkov iz 1. točke tega odstavka se pomnoži z deležem, ki za zadnja tri poslovna leta ustreza razmerju med:
– skupnim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin v tem obdobju, zmanjšanim za terjatve, ki jih krije sozavarovanje oziroma pozavarovanje, in
– skupnim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin v tem obdobju, vključno s terjatvami, ki jih krije sozavarovanje oziroma pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5;
3. v zavarovalnih vrstah iz 11., 12. in 13. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona se obračunan znesek škod, škodne rezervacije in terjatve iz naslova izplačanih odškodnin oziroma zavarovalnin poveča za 50%;
4. letna vsota terjatev na izplačilo odškodnin se izračuna tako, da se znesek kosmatih obračunanih škod za obdobje, določeno v četrtem in petem odstavku tega člena, povečan za znesek kosmatih škodnih rezervacij na koncu obdobja ter zmanjšan za znesek kosmatih škodnih rezervacij na začetku obdobja in zmanjšan za znesek uveljavljenih regresnih terjatev v navedenem obdobju, deli s številom let v obdobju;
5. letna vsota terjatev na izplačilo odškodnin zajema v izračunu tudi v sozavarovanje in v pozavarovanje sprejete pogodbe.«.
V petem odstavku se beseda »priemru« nadomesti z besedo »primeru«.
V šestem odstavku se v 2. točki črta beseda »posebne«.
V devetem odstavku se za besedo »iz« doda besedilo »drugega in«.
Doda se nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) V primeru, ko je izračunani minimalni kapital zavarovalnice za tekoče leto manjši od izračunanega minimalnega kapitala za preteklo leto, mora biti minimalni kapital zavarovalnice najmanj enak minimalnemu kapitalu zavarovalnice za preteklo leto, pomnoženemu z razmerjem med navedenimi čistimi škodnimi rezervacijami na koncu tekočega leta in s čistimi škodnimi rezervacijami na koncu preteklega leta, vendar ne z več kot 1.«.
49. člen
Besedilo 111. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kapital zavarovalnice, ki opravlja zavarovalne posle v skupini življenjskih zavarovanj, se izračuna, kot je določeno v drugem, tretjem, četrtem, petem, šestem in sedmem odstavku tega člena.
(2) Kapital zavarovalnice, ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni vrsti iz 19. in 20. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona, mora biti vedno najmanj enak kapitalskim zahtevam, izračunanim kot vsota prvega in drugega rezultata.
Prvi rezultat se izračuna na naslednji način:
1. vsota matematičnih rezervacij, oblikovanih na zadnji dan preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi rezervacijami, oblikovanimi za zavarovanja, ki jih krije pozavarovanje, se pomnoži z 0,04;
2. zmnožek iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki za zadnje poslovno leto ustreza razmerju med:
– skupnim zneskom matematičnih rezervacij na zadnji dan preteklega poslovnega leta, zmanjšanim za matematične rezervacije za zavarovanja, ki jih krije pozavarovanje, in
– skupnim zneskom matematičnih rezervacij, oblikovanih na zadnji dan preteklega poslovnega leta, vključno z matematičnimi rezervacijami, oblikovanimi za zavarovanja, ki jih krije pozavarovanje,
vendar ne z manj kot 0,85.
Drugi rezultat se izračuna samo za zavarovanja, pri katerih tvegani kapital ni negativen, in sicer na naslednji način:
1. znesek tveganega kapitala na zadnji dan preteklega leta, vključno s tveganim kapitalom za zavarovanja, ki jih krije pozavarovanje, se pomnoži z 0,003;
2. zmnožek iz prejšnje točke se pomnoži z deležem, ki za zadnje poslovno leto ustreza razmerju med:
– skupnim zneskom tveganega kapitala na zadnji dan preteklega poslovnega leta, zmanjšanim za znesek tveganega kapitala za zavarovanja, ki jih krije pozavarovanje, in
– skupnim zneskom tveganega kapitala na zadnji dan preteklega leta, vključno s tveganim kapitalom za zavarovanja, ki jih krije pozavarovanje, vendar ne z manj kot 0,5.
3. Ne glede na določbo druge alinee prejšnje točke se pri izračunu kapitalskih zahtev za življenjska zavarovanja za primer smrti znesek iz druge alinee prejšnje točke pomnoži z 0,001, če je zavarovanje sklenjeno do največ treh let oziroma z 0,0015, če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta in največ pet let.
(3) Za zavarovanja s kapitalizacijo izplačil iz 23. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona so kapitalske zahteve enake prvemu rezultatu iz drugega odstavka tega člena.
(4) Za zavarovanja iz 21. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona in za posle upravljanja pokojninskih skladov (osmi odstavek 14. člena tega zakona) se kapitalske zahteve izračunajo na naslednji način:
a) 4% zavarovalno-tehničnih rezervacij v višini, določeni v skladu s prvim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če zavarovalnica prevzema naložbeno tveganje;
b) 1% zavarovalno-tehničnih rezervacij v višini, določeni v skladu s prvim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če zavarovalnica ne prevzema naložbenega tveganja, vendar so stroški upravljanja določeni in nespremenljivi za obdobje daljše od petih let;
c) 25% neto administrativnih stroškov preteklega poslovnega leta, ki se nanašajo na izvajanje teh zavarovanj, če zavarovalnica ne prevzema naložbenega tveganja in stroški upravljanja niso določeni in nespremenljivi;
d) 0,3% tveganega kapitala v višini, določeni v skladu z drugim rezultatom iz drugega odstavka tega člena, če zavarovalnica krije nevarnost smrti.
(5) Za tontine iz 22. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona so kapitalske zahteve enake 0,01 vrednosti kapitaliziranega premoženja.
(6) Za dodatna zavarovanja, definirana v dvanajstem odstavku 14. člena tega zakona, se v izračunu minimalnega kapitala upoštevata premijski in škodni količnik v skladu s 110. členom tega zakona.
(7) Za zavarovalno vrsto iz 24. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona se minimalni kapital izračuna kot vsota 4% matematičnih rezervacij in zneska, izračunanega v skladu s 110. členom tega zakona.
(8) Tvegani kapital iz tretjega odstavka tega člena je razlika med zavarovalno vsoto za primer smrti in oblikovano matematično rezervacijo.
(9) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena kapital zavarovalnice ne sme biti nikoli manjši od zneska zajamčenega kapitala iz 112. člena tega zakona.«.
50. člen
Besedilo 112. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zajamčeni kapital predstavlja eno tretjino minimalnega kapitala iz 110. oziroma 111. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zajamčeni kapital zavarovalnice, ki ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov iz zavarovalne skupine premoženjskih zavarovanj, ne sme biti nikoli nižji od:
1. zneska 480,000.000 tolarjev,
2. zneska 720,000.000 tolarjev, če ima zavarovalnica dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov za vse ali nekatere zavarovalne vrste iz 10. do 15. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zajamčeni kapital ne sme biti nikoli nižji od zneska 720,000.000 tolarjev, če ima zavarovalnica dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, ki krijejo vse ali nekatere nevarnosti iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zajamčeni kapital pozavarovalnice ne sme biti nikoli nižji od zneska 720,000.000 tolarjev.«.
51. člen
V 114. členu se beseda »vplačane« nadomesti z besedo »obračunane«.
52. člen
V 117. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Rezervacije za starost so matematične rezervacije zdravstvenih zavarovanj, ki so oblikovane v višini, ki zadošča za pokrivanje obveznosti doživljenjskega zavarovanja. Namenjene so pokrivanju primanjkljaja zaradi premije, ki se v času trajanja zavarovanja ne spreminja, medtem ko se zaradi naraščajoče starosti zdravstveno tveganje povečuje. Ne glede na določbe prvega stavka tega odstavka so lahko rezervacije za starost oblikovane v višini, ki zadošča za pokrivanje obveznosti za obdobje najmanj do tiste starosti zavarovanca, od katere naprej ima zavarovanec iste zavarovane nevarnosti, kot po zavarovalni pogodbi, v celoti krite že po samem zakonu. Pri izračunu rezervacij za starost se uporabljajo podobne verjetnostne tabele in izračuni kot za življenjska zavarovanja.«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
53. člen
V 118. členu se doda nov petnajsti odstavek, ki se glasi:
»(15) Agencija za zavarovalni nadzor izda predpis, s katerim za oblikovanje izravnalnih rezervacij za zavarovanja iz 14. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona predpiše metodo iz Priloge D k Direktivi Sveta 87/343/ES z dne 22. junija 1987 o spremembi Prve direktive 73/239/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede kreditnega in kavcijskega zavarovanja.«.
54. člen
Drugi odstavek 120. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zavarovalnica mora kritno premoženje naložiti v skladu z določbami tega razdelka in predpisa, izdanega na podlagi 6. točke 109. člena tega zakona. Vrednost kritnega premoženja mora biti najmanj enaka višini zavarovalno-tehničnih rezervacij.«.
55. člen
V celotnem besedilu 121. člena se besedilo »država članica« v ustreznem sklonu nadomesti z besedilom »država podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru« v ustreznem sklonu.
V prvem odstavku se v 7. točki na koncu stavka črta pika in doda besedilo », če je na nepremičnini že vpisana ena ali več zastavnih pravic, višina terjatve ne sme biti višja od 60% vrednosti nepremičnine, zmanjšane za vrednost že vpisane zastavne oziroma zastavnih pravic.«.
V 12. točki se doda četrta alinea, ki se glasi:
»– če je prosta vseh bremen, razen stvarnih služnosti.«.
13. točka se spremeni tako, da se glasi:
»13. naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri banki s sedežem v Republiki Sloveniji, državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma državi članici OECD,«.
V drugem odstavku se pred piko doda besedilo »in za te naložbe določi tudi omejitve«.
Na koncu tretjega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi:
»Pri tem Agencija za zavarovalni nadzor upošteva predvsem boniteto vrednostnega papirja oziroma njegovega izdajatelja.«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
(4) Za banke po tem členu se štejejo banke in druge institucije, ki imajo dovoljenje pristojnega organa Republike Slovenije oziroma druge države za opravljanje bančnih storitev.«.
56. člen
V prvem odstavku 122. člena se doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. ne glede na omejitve iz prejšnje točke tega odstavka lahko naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 2. točke prvega odstavka 121. člena tega zakona dosegajo do 40% zavarovalno-tehničnih rezervacij, če ti vrednostni papirji izpolnjujejo naslednje pogoje:
– skladno s posebnim zakonom so predmet posebnega javnega nadzora z namenom zaščite pravic imetnikov teh vrednostnih papirjev,
– izdani so s strani banke, ki ima sedež v Republiki Sloveniji ali v državi članici,
– denarna sredstva oziroma kupnina od njihove izdaje se skladno s posebnim zakonom nalaga le v premoženje, ki tekom celotnega obdobja do njihove dospelosti omogoča poravnavanje obveznosti, nastalih na njihovi podlagi, in ki je v primeru nezmožnosti izpolnitve obveznosti prednostno uporabljeno za poplačilo glavnice in natečenih obresti,«.
Dosedanja 2. do 10. točka postanejo 3. do 11. točka.
Dosedanja 2. točka, ki postane 3. točka, se spremeni tako, da se glasi:
»3. naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 3. točke prvega odstavka 121. člena tega zakona ne smejo presegati 1% zavarovalno-tehničnih rezervacij, razen v primeru, ko ob novi izdaji vrednostnih papirjev izdajatelj v prospektu določi, da bodo novi vrednostni papirji, po pridobitvi vseh dovoljenj, uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev. V tem primeru tovrstne naložbe ne smejo presegati 5% zavarovalno-tehničnih rezervacij, vendar največ za šest mesecev od datuma nakupa,«.
Dosedanja 10. točka, ki postane 11. točka, se spremeni tako, da se glasi:
»11. naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri banki iz 13. točke prvega odstavka 121. člena tega zakona skupno ne smejo presegati 30% zavarovalno-tehničnih rezervacij, pri čemer naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri posamezni banki skupno ne smejo presegati 10% zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ne glede na določbo prejšnjega stavka naložbe pri posamezni hranilnici ali hranilno-kreditni službi skupno ne smejo presegati 2% zavarovalno-tehničnih rezervacij,«.
Dosedanja 11. točka postane 12. točka.
57. člen
Prvi odstavek 123. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnica lahko nalaga kritno premoženje na celotnem območju držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko zavarovalnica v zvezi z zavarovanji, ki jih sklepa in krijejo nevarnosti na območju države, ki ni podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, nalaga kritno premoženje tudi na območju te države.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedo »prvega« dodata besedi » in drugega«.
58. člen
Tretji odstavek 124. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena mora zavarovalnica naložbe kritnega premoženja uskladiti s svojimi obveznostmi na podlagi zavarovalnih pogodb, katerih višina je odvisna od sprememb tečajev tujih valut, najmanj do 80%.«.
59. člen
Za 124. členom se doda nov 124.a člen, ki se glasi:
»Uporaba izvedenih finančnih instrumentov
124.a člen
(1) Zavarovalnica lahko v zvezi z naložbami kritnega premoženja uporablja terminske pogodbe, opcije in ostale izvedene finančne instrumente, če ti prispevajo k zniževanju tveganj iz prvega odstavka 124. člena tega zakona ali olajšajo učinkovito upravljanje zavarovalnega portfelja.
(2) Zavarovalnica poroča o uporabi izvedenih finančnih instrumentov Agenciji za zavarovalni nadzor v okviru predpisa, izdanega na podlagi tega člena, v katerem Agencija za zavarovalni nadzor predpiše tudi podrobnejša pravila za uporabo izvedenih finančnih instrumentov.«.
60. člen
Drugi in tretji odstavek 127. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Zavarovalnica mora oblikovati poseben kritni sklad za vsako od naslednjih vrst zavarovanj:
1. za zavarovanja iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj, razen zavarovanj iz 2. do 5. točke tega odstavka;
2. za zavarovanja iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovancu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno povezana z vrednostjo enote premoženja investicijskih skladov oziroma povezana s spremembo indeksa vrednostnih papirjev, razen prenosnih premij, škodnih rezervacij in dodatnih zavarovalno-tehničnih rezervacij za zajamčeno najmanjše izplačilo;
3. za zavarovanja iz zavarovalne vrste življenjskega zavarovanja, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovancu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno vezana na vrednost enote premoženja kritnega sklada, razen prenosnih premij, škodnih rezervacij in dodatnih zavarovalno-tehničnih rezervacij za zajamčeno najmanjše izplačilo, za vsako vrsto zavarovalne pogodbe posebej;
4. za zavarovanja iz zavarovalne vrste tontine;
5. za zavarovanje iz zavarovalne vrste zavarovanja izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni;
6. za zdravstvena zavarovanja, za katera se oblikujejo rezervacije za starost;
7. za zavarovanja iz drugih zavarovalnih vrst, za katere je potrebno oblikovati matematične rezervacije.
(3) Kadar zavarovalnica v skladu z drugim odstavkom tega člena oblikuje več kritnih skladov, se določbe tega zakona o kritnem skladu in poplačilu iz premoženja kritnega sklada uporabljajo ločeno za vsakega od kritnih skladov, ki jih je oblikovala zavarovalnica.«.
61. člen
V 129. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Agencija za zavarovalni nadzor podrobneje predpiše vrste in omejitve naložb kritnega sklada za zavarovanje iz zavarovalne vrste življenjskih zavarovanj, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje in so upravičenja, ki gredo zavarovancu na podlagi zavarovalne pogodbe, neposredno vezana na vrednost enote premoženja kritnega sklada.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena se za zavarovanja iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena v primeru, kadar upravičenja zavarovancev obsegajo tudi minimalno zajamčeno izplačilo, do katerega je zavarovanec upravičen ne glede na spremembo referenčne vrednosti iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, uporablja določba 128. člena tega zakona za tisti del naložb kritnega sklada, ki ustreza višini zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih mora zavarovalnica oblikovati v zvezi s temi zajamčenimi izplačili.«.
62. člen
133. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Transakcijski račun kritnega sklada
133. člen
Zavarovalnica mora pri banki za vsak kritni sklad, ki ga mora oblikovati, odpreti transakcijski račun kritnega sklada, preko katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz naslova celotnega poslovanja kritnega sklada in vodi denarna sredstva kritnega sklada.«.
63. člen
V 136. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji lahko sozavaruje vse nevarnosti iz zavarovalnih vrst, za katera ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, če imajo vse zavarovalnice po pogodbi o sozavarovanju sedež v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko zavarovalnice s sedežem v Republiki Sloveniji sklepajo sozavarovanje v okviru Evropskih skupnosti in tujih držav skladno s pravili 136.a člena tega zakona.«.
64. člen
Za 136. členom se doda nov 136.a člen, ki se glasi:
»Sozavarovanje v okviru Evropskih skupnosti in tujih držav
136.a člen
(1) Sozavarovanje v okviru Evropskih skupnosti je zavarovanje, kjer so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) zavarovanje krije nevarnost z eno samo pogodbo, ob plačilu celotne premije, za isto obdobje s strani dveh ali več zavarovateljev, vsak za svoj delež, pri čemer je eden od zavarovateljev vodilni zavarovatelj,
b) zavarovanje krije nevarnost, ki se nahaja znotraj Evropskih skupnosti,
c) vodilni zavarovatelj je zavarovalnica, ki ima sedež na območju države članice Evropskih skupnosti, in je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti, na katero se nanaša kritje nevarnosti,
d) vsaj eden od zavarovateljev je v pogodbi udeležen preko sedeža zavarovalnice ali podružnice, ustanovljene v državi članici Evropskih skupnosti, ki ni država članice vodilnega zavarovatelja,
e) vodilni zavarovatelj v celoti prevzame vodilno vlogo v postopku sozavarovanja in določi zavarovalne pogoje, vključno s premijo, in izda polico.
(2) Sozavarovanje v okviru Evropskih skupnosti je dopustno le v primeru zavarovalnih pogodb, ki krijejo nevarnosti iz skupine premoženjskih zavarovanj, razen zavarovanj iz zavarovalne vrste iz 1., 2., 17. in 18. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona.
(3) Vsak zavarovatelj, ki krije nevarnost v smislu določb prvega odstavka tega člena, oblikuje zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s predpisi države, v kateri je ustanovljen, če pa takšnih predpisov ni, skladno z običajno prakso v tej državi.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo biti škodne rezervacije najmanj enake tistim, ki jih določi vodilni zavarovatelj, skladno s predpisi države članice, v kateri je ustanovljen.
(5) Vsak zavarovatelj, ki krije nevarnost v smislu določb prvega odstavka tega člena in ima sedež v Republiki Sloveniji, oblikuje naložbe, s katerimi krije obveznosti iz tretjega odstavka tega člena, v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(6) Sozavarovanje v okviru tujih držav je zavarovanje, kjer so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) zavarovanje krije nevarnosti z eno samo pogodbo, ob plačilu celotne premije, za isto obdobje s strani dveh ali več zavarovateljev, vsak za svoj delež, pri čemer je eden od zavarovateljev vodilni zavarovatelj,
b) pogodba o sozavarovanju se lahko sklene v obliki pozavarovalne pogodbe,
c) zavarovanje krije nevarnosti, ki se nahajajo v tujih državah,
d) vodilni zavarovatelj je zavarovalnica, ki ima sedež na območju države članic Evropske skupnosti ali na področju tuje države in je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti na katero se nanaša kritje nevarnosti,
e) vodilni zavarovatelj v celoti prevzame vodilno vlogo v postopku sozavarovanja in določi zavarovalne pogoje, vključno s premijo, in izda polico.
(7) Sozavarovanje v okviru tujih držav je dopustno le v primeru zavarovalnih pogodb, ki krijejo nevarnosti iz skupine premoženjskih zavarovanj, razen zavarovanj iz zavarovalne vrste iz 1., 2., 17. in 18. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona.
(8) Vsak zavarovatelj, ki krije nevarnosti v smislu določb šestega odstavka tega člena, oblikuje zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s predpisi države, v kateri je ustanovljen, če pa takšnih predpisov ni, skladno z običajno prakso v tej državi.
(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo biti škodne rezervacije najmanj enake tistim, ki jih določi vodilni zavarovatelj, skladno s predpisi države, v kateri je ustanovljen.
(10) Vsak zavarovatelj, ki krije nevarnosti v smislu določb šestega odstavka tega člena in ima sedež v Republiki Sloveniji, oblikuje naložbe, s katerimi krije obveznosti iz osmega odstavka tega člena, v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.«.
65. člen
V 139. členu se doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. vrednost in vrste naložb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij,«.
Dosedanja 5. do 7. točka postanejo 6. do 8. točka.
Doda se nova 9. točka, ki se glasi:
»9. bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Kapitalske zahteve za posamezno trimesečje se izračunajo z uporabo 110. in 111. člena tega zakona, pri čemer se v premijskem in škodnem količniku upošteva drseče leto, pri izračunu skupnega zneska terjatev za izplačilo odškodnin iz devetega odstavka 110. člena tega zakona in pri prvem in drugem rezultatu iz 111. člena tega zakona pa stanje na zadnji dan trimesečja.«.
66. člen
V 141. členu se v 5. točki beseda »uspeha« nadomesti z besedo »poslovnega izida«.
67. člen
Drugi odstavek 142. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) O ukrepih oziroma predlogih ukrepov iz prvega odstavka tega člena mora uprava poročati Agenciji za zavarovalni nadzor v roku osmih dni od njihovega sprejema.«.
68. člen
Za 142. členom se doda nov 142.a člen, ki se glasi:
»Ukrepi Agencije za zavarovalni nadzor
142.a člen
(1) V primeru ogroženosti pravic zavarovancev lahko Agencija za zavarovalni nadzor od zavarovalnice zahteva, da izdela finančni načrt s predlogi ukrepov za naslednja tri leta, ki mora obsegati:
1. oceno upravljavskih stroškov s poudarkom na tekočih splošnih stroških in provizijah,
2. podrobno oceno prihodkov in odhodkov iz neposrednih zavarovalnih poslov in pozavarovanja,
3. načrt bilance stanja,
4. oceno potrebnih finančnih sredstev za zagotavljanje kapitalske ustreznosti in pokritje vseh obveznosti zavarovalnice,
5. oris politike pozavarovanja.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zahteva višji minimalni kapital, kot je predpisan v zakonu, v primeru, če so zaradi poslabšanega finančnega položaja zavarovalnice ogrožene pravice zavarovancev. Višino minimalnega kapitala določi na podlagi finančnega načrta s predlogi ukrepov za naslednja tri leta.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zahteva znižanje vrednosti sredstev zavarovalnice, ki se upoštevajo pri ugotavljanju kapitala zavarovalnice, če je od konca preteklega poslovnega leta prišlo do večjih sprememb tržne vrednosti sredstev.
(4) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zahteva prilagoditev izračuna minimalnega kapitala zavarovalnice za znesek pozavarovanja, če se je glede na preteklo poslovno leto narava ali bistvena sestavina pozavarovalnih pogodb spremenila ali če pozavarovalne pogodbe ne zagotavljajo ustreznega prenosa rizika.
(5) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejši način ugotavljanja ogroženosti pravic zavarovancev.
(6) Če je Agencija za zavarovalni nadzor zahtevala predlog ukrepov po prvem odstavku, ne sme zavarovalnici izdati dovoljenja iz tretjega odstavka 80. člena tega zakona ter izjave iz 1. točke tretjega odstavka 88. člena tega zakona.«.
69. člen
V drugem odstavku 143. člena se besedilo »oziroma drugi državi članici« nadomesti z besedilom », državi članici oziroma tuji državi.«.
70. člen
Besedilo 144. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalniška skupina po tem zakonu je skupina, v kateri je zavarovalnica ali zavarovalni oziroma mešani zavarovalni holding s sedežem v Republiki Sloveniji nadrejena družba (v nadaljnjem besedilu: nadrejena zavarovalnica, zavarovalni oziroma mešani zavarovalni holding), eni ali večim zavarovalnicam, s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici ali tuji državi (v nadaljnjem besedilu: podrejene zavarovalnice).
(2) Šteje se, da je zavarovalnica ali zavarovalni oziroma mešani zavarovalni holding nadrejena družba drugi družbi v smislu prvega odstavka tega člena:
1. če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi, ali
2. če ima pravico imenovati oziroma odpoklicati večino članov uprave ali nadzornega sveta druge družbe, ali
3. če ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe oziroma na podlagi drugega pravnega temelja, ali
4. če ima v drugi družbi najmanj 20% glasovalnih pravic in je bila večina članov uprave ali nadzornega sveta te družbe, ki so opravljali funkcijo v preteklem poslovnem letu in jo še opravljajo takrat, ko je potrebno izdelati konsolidirana poročila, imenovana izključno zaradi izvrševanja glasovalnih pravic nadrejene družbe, ali
5. če je delničar oziroma družbenik v drugi družbi in če na podlagi dogovora z drugim delničarjem oziroma družbenikom te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi, ali
6. če je udeležena v kapitalu te družbe z najmanj 20%.
(3) Za zavarovalniško skupino gre tudi, če ima zavarovalni oziroma mešani zavarovalni holding sedež v državi članici in je finančnemu holdingu na enega od načinov iz drugega odstavka tega člena podrejena najmanj ena zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji.
(4) Za nadrejeno zavarovalnico v zavarovalniški skupini se, ne glede na drugi odstavek tega člena, ne šteje zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je hkrati podrejena drugi zavarovalnici s sedežem v Republiki Sloveniji.«.
71. člen
V 146. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Agencija za zavarovalni nadzor lahko pridobi informacije, potrebne za opravljanje nadzora, tudi od povezanih družb zavarovalnic, družb, ki so udeležene v zavarovalnici, in povezanih družb, ki so udeležene v zavarovalnici, v primeru, da je Agencija za zavarovalni nadzor te informacije zahtevala od zavarovalnice in jih ta ni posredovala.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
72. člen
V drugem odstavku 147. člena se dodata 5. in 6. točka, ki se glasita:
»5. pozavarovalni posli,
6. sporazumi o delitvi stroškov.«.
73. člen
V tretjem odstavku 154. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče zavarovalca, davčna številka zavarovalca,«.
V petem odstavku se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče in davčna številka zavarovane osebe, za katero se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina,«.
74. člen
Naslov 8. poglavja se spremeni tako, da se glasi: »Poslovne knjige in letno poročilo«.
75. člen
V prvem odstavku 158. člena se besedi »poslovna poročila« nadomestita z besedama »poslovno poročilo«.
V drugem odstavku se besedilo »nerevidirane računovodske izkaze« nadomesti z besedilom »nerevidirano letno poročilo«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena mora pozavarovalnica predložiti Agenciji za zavarovalni nadzor nerevidirano letno poročilo v štirih mesecih po preteku koledarskega leta.«.
76. člen
Za 158. členom zakona se doda nov 158.a člen, ki se glasi:
»Konsolidirano letno poročilo
158.a člen
(1) Nadrejena zavarovalnica v zavarovalniški skupini mora izdelati tudi konsolidirano letno poročilo.
(2) V konsolidacijo se vključijo nadrejena zavarovalnica in vse podrejene zavarovalnice v zavarovalniški skupini.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejši način ter obseg konsolidacije in vsebino konsolidiranih računovodskih izkazov.«.
77. člen
Naslov 159. člena se spremeni tako, da se glasi: »Mnenje pooblaščenega aktuarja k letnemu poročilu«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnica mora v roku 14 dni po tem, ko je predložila letno poročilo, Agenciji za zavarovalni nadzor predložiti tudi poročilo pooblaščenega aktuarja iz tretjega odstavka 76. člena tega zakona z mnenjem pooblaščenega aktuarja o tem, ali je zavarovalnica izračunavala premije in zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s predpisi.«.
78. člen
Naslov 160. člena se spremeni tako, da se glasi: »Predpis o poslovnih knjigah in letnem poročilu«.
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
»3. podrobnejšo vsebino in rok za predložitev letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila zavarovalnic in dodatkov k temu poročilu;«.
79. člen
V prvem odstavku 162. člena se doda 3. točka, ki se glasi:
»3. vodi register zavarovalnih zastopnikov, ki na podlagi zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja v zavarovalnici opravljajo posle zavarovalnega zastopanja v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter notranjimi pravili, ki urejajo poslovanje zavarovalnice.«.
80. člen
V prvem odstavku 163. člena se besedilo »oziroma preizkušeni notranji revizor« nadomesti z besedilom », preizkušeni notranji revizor oziroma pooblaščeni revizor«.
81. člen
Četrti odstavek 165. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Uprava mora seznaniti skupščino z letnim poročilom o notranjem revidiranju z mnenjem nadzornega sveta.«.
82. člen
Prvi odstavek 167. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Letno poročilo zavarovalnice in konsolidirano letno poročilo zavarovalniške skupine mora pregledati pooblaščeni revizor. Naloge revidiranja letnih poročil iz prejšnjega stavka lahko pri revizijski družbi opravlja pooblaščeni revizor, ki ima dovoljenje Slovenskega inštituta za revizijo za opravljanje nalog revidiranja.«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Zavarovalnica mora zamenjati revizijsko družbo, ki je revidirala letno poročilo v najmanj zadnjih petih zaporednih letih.«.
V dosedanjem drugem in tretjem odstavku, ki postaneta tretji in četrti odstavek se za besedo »poročilo« doda besedilo »in revizorjevo poročilo«.
83. člen
Prvi odstavek 170. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Revizor pregleduje in poroča predvsem o:
1. bilanci stanja;
2. izkazu poslovnega izida;
3. izkazu finančnega izida;
4. izkazu gibanja kapitala;
5. stanju in spremembah zavarovalno-tehničnih rezervacij;
6. stanju in strukturi naložb kritnega premoženja;
7. stanju in strukturi naložb kritnih skladov, ki jih upravlja zavarovalnica;
8. izpolnjevanju pravil o obvladovanju tveganj;
9. delovanju notranje revizije;
10. načinu vodenja poslovnih knjig;
11. kvaliteti informacijskega sistema v zavarovalnici;
12. pravilnosti in popolnosti obvestil in poročil Agenciji za zavarovalni nadzor,
13. vrednotenju bilančnih in zunaj bilančnih postavk in računovodskih politikah.«.
84. člen
Prvi odstavek 171. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnica v dnevnem tisku oziroma strokovnem finančnem tisku, ki izhaja najmanj enkrat tedensko, objavi povzetek revidiranega letnega poročila z mnenjem revizorja in mnenjem pooblaščenega aktuarja v osmih dneh po tem, ko je sprejeto, vendar najkasneje v osmih mesecih po preteku koledarskega leta.«.
85. člen
V prvem odstavku 176. člena se v 1. točki pred besedo »spremembah« dodata besedi »vpisu in«.
Dodata se novi 5. in 6. točka, ki se glasita:
»5. o razrešitvi pooblaščenega aktuarja;
6. o spremembi vodje notranje revizije oziroma o spremembi notranjega revizorja, če ima zavarovalnica zaposlenega samo enega revizorja;«.
Dosedanje 5. do 8. točka postanejo 7. do 10. točka.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zavarovalnica mora Agencijo za zavarovalni nadzor obveščati o tehničnih podlagah, ki jih uporablja za izračun premijskih cenikov, in sicer izključno za namen preverjanja, ali so te v skladu z akturskimi načeli.«.
86. člen
V prvem odstavku 179. člena se 5. točka spremeni tako, da se glasi:
»5. da zavarovalnica krši pravila o vodenju poslovnih knjig in letnem poročilu, notranji reviziji oziroma o revidiranju letnega poročila;«.
Doda se nova 7. točka, ki se glasi:
»7. da zavarovalnica krši pravila o imenovanju pooblaščenega aktuarja;«.
Dosedanja 7. točka postane 8. točka.
87. člen
V prvem odstavku 180. člena se v prvem stavku za besedo »nadzor« doda besedilo »v istem roku, če ni z odredbo določen drugačen rok,«.
Na koncu drugega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi:
»Pri izvedbi ponovnega pregleda se uporabljajo določbe 304. člena tega zakona.«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če so z odredbo odrejeni dodatni ukrepi po 181. členu tega zakona, se določbe tega člena, ki se nanašajo na odpravo kršitev in na poročilo o odpravi kršitev, nanašajo tudi na izvedbo dodatnih ukrepov ter na poročanje o izvedbi dodatnih ukrepov.«.
88. člen
V drugem odstavku 181. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. ne dosega minimalnega kapitala iz 110. oziroma 111. člena tega zakona ali ni izvršila ukrepov iz 142.a člena tega zakona oziroma ne dosega minimalnega obsega likvidnosti, določenega s predpisom iz 8. točke 109. člena tega zakona.«.
V tretjem odstavku se v 3. točki besedilo »če kako drugače ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem« nadomesti z besedilom »če ovira opravljanje nadzora v skladu z določbami 301. do 306. člena tega zakona«.
89. člen
V prvem odstavku 185. člena se v 1. točki za besedo »prvega« dodata besedi »in tretjega«.
Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Če Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo o izredni upravi zavarovalnici, ki ima podružnico v državi članici, mora še pred izdajo odločbe obvestiti pristojni nadzorni organ države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
(4) Če zaradi zaščite interesov strank zavarovalnice oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz tretjega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Agencija za zavarovalni nadzor obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe.«.
90. člen
V prvem odstavku 193. člena se doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. če je zavarovalnici prenehalo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov in zavarovalnica v roku treh mesecev od prejema ugotovitvene odločbe iz drugega odstavka 69. člena tega zakona ni pričela s postopkom za preoblikovanje ali prenehanje zavarovalnice ali s postopkom za ponovno pridobitev dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov.«.
Dosedanja 4. točka postane 5. točka.
V drugem odstavku se doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena od izteka treh mesecev od pravnomočnosti ugotovitvene odločbe iz drugega odstavka 69. člena tega zakona.«.
V dosedanji 4. točki, ki postane 5. točka, se besedilo »4. točke« nadomesti z besedilom »5. točke«.
91. člen
Za 193. členom se dodajo novi 193.a, 193.b, 193.c,193.č, 193.d in 193.e členi, ki se glasijo:
»Obveščanje pristojnih nadzornih organov države članice o začetku postopka prisilne likvidacije
193.a člen
(1) Za uvedbo postopka prisilne likvidacije nad zavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima podružnico ustanovljeno v drugi državi članici, je izključno pristojna Agencija za zavarovalni nadzor.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor mora o izdani odločbi o začetku prisilne likvidacije nad zavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima podružnico v državi članici, čimprej obvestiti pristojni nadzorni organ te države članice.
(3) Za vodenje postopka prisilne likvidacije nad zavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima podružnico ustanovljeno v državi članici, ter vsa ostala vprašanja v zvezi s postopkom, se uporablja pravo Republike Slovenije.
Učinkovanje odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije
193.b člen
Odločba o začetku postopka, ki ima enak učinek kot odločba o prenehanju zavarovalnice po tem zakonu, nad zavarovalnico države članice, ki ima podružnico v Republiki Sloveniji, ki jo izda pristojni nadzorni organ države članice, kjer je sedež zavarovalnice, ima brez posebnega postopka priznanja in izvršitve neposredni učinek na območju Republike Slovenije in sicer takoj, ko postane izvršljiva v državi članici.
Objava povzetka odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije v Uradnem listu Evropskih skupnosti
193.c člen
(1) Agencija za zavarovalni nadzor mora odločbo o začetku postopka prisilne likvidacije nad zavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima podružnico v drugi državi članici, javno objaviti, povzetek odločbe pa mora objaviti tudi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Povzetek odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije se objavi v slovenskem jeziku.
(2) Objava povzetka iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati zlasti:
– ime in naslov organa, ki bo vodil postopek prisilne likvidacije;
– pravo, po katerem bo tekel postopek prisilne likvidacije;
– imena likvidacijskih upraviteljev;
– rok za prijavo terjatev in pravne posledice, če upnik terjatve ne prijavi.
(3) Podrobnejšo vsebino objave povzetka odločbe o začetku postopka prisilne likvidacije določi Agencija za zavarovalni nadzor s podzakonskim aktom.
Obveščanje znanih upnikov o začetku postopka prisilne likvidacije
193.č člen
(1) O izdaji odločbe o začetku prisilne likvidacije nad zavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima podružnico v državi članici, mora likvidacijski upravitelj posamično, v slovenskem jeziku, takoj obvestiti tudi vse znane upnike zavarovalnice, ki imajo prebivališče oziroma sedež na območju držav članic, in sicer na posebnem obrazcu, ki ga predpiše Agencija za zavarovalni nadzor in na katerem je v vseh uradnih jezikih Evropskih skupnosti naslov: »Vabilo za prijavo terjatev in roki, ki jih je potrebno spoštovati«.
(2) Obvestilo mora vsebovati zlasti naslednje informacije:
– ime in naslov organa, ki bo vodil postopek prisilne likvidacije, in organa, kateremu je potrebno poslati prijavo terjatev;
– rok, v katerem morajo upniki prijaviti svoje terjatve in posledice zamude roka;
– o pravicah in dolžnostih upnikov v postopku prisilne likvidacije, predvsem ali morajo upniki, ki imajo priviligirane terjatve, in upniki, ki imajo terjatve zavarovane s stvarnimi pravicami, prav tako vložiti prijavo;
– o vplivu začetka postopka prisilne likvidacije na zavarovalne pogodbe, še posebej o datumu prenehanja njihove veljavnosti in posledicah na pravice in dolžnosti zavarovancev oziroma zavarovalcev.
(3) Za obveščanje upnikov iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, v delu kjer je urejena osebna vročitev.
(4) Podrobnejšo vsebino obvestila znanim upnikom zavarovalnice določi na posebnem obrazcu Agencija za zavarovalni nadzor s podzakonskim aktom.
Prijava terjatev upnikov
193.d člen
(1) Upnik prijavi terjatev v likvidacijsko maso v uradnem jeziku države članice, kjer ima prebivališče oziroma sedež, in sicer na posebnem obrazcu. Naslov obrazca: »Prijava terjatve« mora biti naveden v slovenskem jeziku.
(2) Podrobnejšo vsebino obrazca za prijavo terjatev upnikov določi Agencija za zavarovalni nadzor s podzakonskim aktom.
Uporaba določil v postopku stečaja na zavarovalnico
193.e člen
V primeru začetka stečajnega postopka nad zavarovalnico, ki ima podružnico v državi članici, se smiselno uporabljajo tudi določbe 193.a, 193.c, 193.d ter drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 194. člena tega zakona, s tem da sklep o začetku stečajnega postopka v obliki kratkega povzetka v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi stečajno sodišče. Terjatve upnikov se prijavijo stečajnemu sodišču.«.
92. člen
V 194. členu se dodajo novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Likvidacijski upravitelj, ki je imenovan z odločbo Agencije za zavarovalni nadzor na podlagi tega zakona, lahko izvršuje svoje pristojnosti neposredno tudi na območju države članice, kjer ima zavarovalnica podružnico, in ima pri tem enake pristojnosti kot jih ima na območju Republike Slovenije. Pri tem mora spoštovati zakonodajo države članice, na območju katere izvršuje svoje pristojnosti. Likvidacijski upravitelj, ki ga imenuje Agencija za zavarovalni nadzor, je dolžan redno in na primeren način obveščati vse upnike o poteku postopka. Agencija za zavarovalni nadzor s podzakonskim aktom predpiše vsebino in roke obvestil iz prejšnjega stavka.
(3) Likvidacijski upravitelj lahko imenuje tudi osebe za pomoč in, če je to primerno, za zastopanje v državi članici, kjer ima zavarovalnica podružnico.
(4) Likvidacijski upravitelj, imenovan z odločbo pristojnega nadzornega organa države članice, lahko opravlja dejanja v postopku prisilne likvidacije v Republiki Sloveniji s pristojnostmi, ki jih ima v državi članici, razen tistih, ki pomenijo uporabo prisilnih ukrepov. Pri tem mora spoštovati zakonodajo Republike Slovenije.
(5) Imenovanje za likvidacijskega upravitelja se v državi članici dokazuje z overjenim izvodom originalne odločbe, s katero je imenovan. Od likvidacijskega upravitelja iz države članice, ki opravlja dejanja v postopku prisilne likvidacije v Republiki Sloveniji, lahko Agencija za zavarovalni nadzor zahteva prevod odločbe v slovenski jezik.«.
93. člen
V 196. členu se v 1. točki za besedilom »390. člena« doda besedilo », 392. člena«.
94. člen
V 197. členu se pred piko doda besedilo »in tistih, ki so potrebni za prenos zavarovalnih pogodb na drugo zavarovalnico«.
95. člen
Za 198. členom se doda nov 198.a člen, ki se glasi:
»Prisilna likvidacija podružnice tuje zavarovalnice
198.a člen
(1) Če Agencija za zavarovalni nadzor začne postopek prisilne likvidacije nad podružnico tuje zavarovalnice, mora še pred izdajo odločbe obvestiti vse pristojne nadzorne organe držav članic, v katerih ima tuja zavarovalnica podružnice. V obvestilu mora navesti pravne posledice in dejanske učinke takšnega postopka.
(2) Če zaradi zaščite interesov strank zavarovalnice oziroma zaradi drugih javnih koristi s sprejemom odločbe iz prvega odstavka ni mogoče odlašati, Agencija za zavarovalni nadzor obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor mora v postopku prisilne likvidacije iz prvega odstavka tega člena uskladiti svoja dejanja z dejanji pristojnih nadzornih organov drugih držav članic. K usklajevanju svojih dejanj so zavezani tudi likvidacijski upravitelji.«.
96. člen
Prvi odstavek 215. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalni zastopnik je oseba, ki je na podlagi zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja z zavarovalnico oziroma zavarovalno zastopniško družbo pooblaščena za sklepanje zavarovalnih pogodb v imenu in za račun zavarovalnice. Poleg sklepanja pogodb se za zavarovalno zastopstvo štejejo tudi aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Poleg sklepanja pogodb se za zavarovalno zastopstvo zavarovalno zastopniških družb štejejo tudi aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico.«.
97. člen
V drugem odstavku 216. člena se za besedo »zavarovalnic« doda besedilo »ali zavarovalno zastopniških družb«.
98. člen
V 217. členu se dodajo novi drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(2) Pred sklenitvijo in, če je potrebno, tudi pri kasnejših spremembah in dopolnitvah zavarovalne pogodbe mora zavarovalni zastopnik zavarovalca pisno seznaniti tudi s podatki o:
1. svojem imenu in priimku ter naslovu,
2. dovoljenju za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja,
3. tem, za katere zavarovalnice deluje,
4. tem, da ima sam oziroma njegova zavarovalno zastopniška družba neposreden ali posreden delež, ki predstavlja več kot 10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice,
5. tem, da ima zavarovalnica oziroma od nje odvisna družba neposreden ali posreden delež, ki predstavlja več kot 10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalno zastopniške družbe, v kateri je zavarovalni zastopnik zaposlen oziroma je z njo v drugem pravnem razmerju,
6. izvensodnem postopku reševanja sporov med potrošniki in ponudniki ter o internem postopku za reševanje pritožb zavarovalcev iz 333.a člena tega zakona.
(3) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka mora zavarovalni zastopnik v zvezi z zavarovalno pogodbo zavarovalca seznaniti tudi o tem, ali:
1. daje zavarovalcu nasvet za sklenitev pogodbe iz četrtega odstavka tega člena, ki vključuje analizo na podlagi primerno velikega števila zavarovalnih pogodb, dostopnih na tržišču, oziroma
2. je obligacijsko zavezan kot ekskluzivni zastopnik za eno ali več zavarovalnic. V tem primeru mora na zahtevo zavarovalca le-tega obvestiti tudi o nazivih zavarovalnic, ki jih zastopa, oziroma
3. je obligacijsko zavezan kot ekskluzivni zastopnik za eno ali več zavarovalnic in da ne daje nasveta za sklenitev pogodbe na podlagi četrtega odstavka tega člena. V tem primeru mora na zahtevo zavarovalca le-tega obvestiti tudi o nazivih zavarovalnic, ki jih zastopa. Zavarovalni zastopnik mora zavarovalca obvestiti o njegovi pravici, da v primeru iz 2. in 3. točke tega odstavka lahko zahteva podatke o nazivih zavarovalnic.
(4) Če zavarovalni zastopnik zavarovalca obvesti o tem, da mu daje nasvet za sklenitev pogodbe na podlagi korektne in poštene analize, je dolžan takšen nasvet oblikovati na podlagi primerno velikega števila zavarovalnih pogodb, dostopnih na tržišču, ki mu omogočajo podati priporočilo v skladu s profesionalnimi kriteriji, da bo lahko zavarovalec s sklenitvijo takšne pogodbe uresničil svoje potrebe in zahteve.
(5) Zavarovalni zastopnik mora pred sklenitvijo pogodbe, na podlagi informacij pridobljenih od zavarovalca, temu opredeliti potrebe in želje kot tudi razloge za nasvete dane zavarovalcu glede zavarovalnih produktov.
(6) Informacij, navedenih v prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena zavarovalnemu zastopniku ni potrebno podati, če gre za primere iz šestega odstavka 338. člena tega zakona.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za besedo »zastopnika« doda besedilo »in zavarovalno zastopniške družbe«.
99. člen
V 218., 221. in 222. členu se beseda »zavarovanec« v ustreznem sklonu nadomesti z besedo »zavarovalec« v ustreznem sklonu.
100. člen
V drugem odstavku 219. člena se za piko doda drugi stavek, ki se glasi:
»Poleg navedenega se pod zavarovalno posredništvo štejejo tudi aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico. Navedeno velja tudi za zavarovalno posredniške družbe iz 220. člena tega zakona.«.
V tretjem odstavku se besedilo »pogodbi o posredovanju« nadomesti z besedama »posredniški pogodbi«, beseda »mešetarskem« pa z besedo »posredniškem«.
Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Za zavarovalne posrednike iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo osebe, ki opravljajo posle posredovanja, smiselno pa tudi ne za zavarovalno posredniške družbe iz 220. člena tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– če zavarovalna pogodba zahteva samo znanje o nevarnostih, ki jih krije;
– če zavarovalna pogodba ni pogodba o življenjskem zavarovanju;
– če zavarovalna pogodba ne krije zavarovanja odgovornosti;
– če primarna profesionalna dejavnost osebe, ki opravlja posle zavarovalnega zastopanja, ni zavarovalno zastopanje;
– če zavarovanje predstavlja dopolnitev oziroma je v povezavi s proizvodom oziroma storitvijo, ki se zagotavlja, in če takšno zavarovanje krije:
a) nevarnost uničenja, izgube ali poškodovanja proizvodov ali stvari;
b) nevarnost poškodovanja ali izgube prtljage in ostalih nevarnosti, povezanih s turističnim potovanjem, ki je bilo rezervirano preko turistične agencije, četudi zavarovalna pogodba vsebuje določila o življenjskem zavarovanju ali zavarovanju odgovornosti, če takšne vrste zavarovanje prestavlja pomožno oziroma dopolnilno obliko zavarovanja, ki krije rizike, povezane s turističnim potovanjem;
– če znesek letne premije zavarovanja ni višji od zneska 120.000 tolarjev in če zavarovalna pogodba, vštevši vsa podaljšanja, ni sklenjena za dalj kot pet let.
(5) Za zavarovalne posrednike iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo osebe in družbe, ki v okviru opravljanja svoje profesionalne dejavnosti strankam dajejo informacije o zavarovanju, pri čemer ne sme iti za aktivnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.«.
101. člen
V 222. členu se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Za ravnanje zavarovalnega posrednika v razmerju do zavarovalca se smiselno uporabljajo določbe 217. člena tega zakona.
(4) Zavarovalni posrednik mora imeti zavarovano poklicno odgovornost za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti manjša od 240,000.000 tolarjev na en odškodninski zahtevek oziroma 360,000.000 tolarjev za vse odškodninske zahtevke skupno v enem letu, razen če je pogodba o zavarovanju poklicne odgovornosti sklenjena v okviru pravne osebe, v imenu in za račun katere nastopa posrednik.«.
102. člen
V 223., 224. in 225. členu se besedilo »pogodba o posredovanju« v ustreznem sklonu nadomesti z besedilom »posredniška pogodba« v ustreznem sklonu.«
103. člen
Za 226. členom se doda nov 226.a člen, ki se glasi:
»Reševanje sporov med zavarovalnimi posredniki in potrošniki
226.a člen
Za reševanje sporov med zavarovalnimi posredniki in potrošniki se smiselno uporablja določba 333.a člena tega zakona.«.
104. člen
V tretjem odstavku 227. člena se za besedo »zaposlitve« doda besedilo »oziroma drugega pravnega razmerja«.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Agencija za zavarovalni nadzor mora mnenje iz prejšnjega odstavka podati v roku 45 dni od dneva prejema zaprosila. Če Agencija za zavarovalni nadzor v tem roku ne poda mnenja, se šteje, da je mnenje podano oziroma da lahko Banka Slovenije izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka tudi brez mnenja Agencije za zavarovalni nadzor.«.
105. člen
V drugem odstavku 229. člena se črta 1. točka.
Dosedanja 2. točka postane 1. točka.
106. člen
V 230. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Pomožni zavarovalni zastopnik oziroma posrednik je oseba, ki išče potencialne zavarovalce brez posredovanja vsebine zavarovalnega zastopanja in brez podpisovanja kakršnihkoli zavarovalnih dokumentov. Opravljanje del pomožnega zavarovalnega zastopnika se všteva v dokazovanje pogoja enoletnih izkušenj, ki so potrebne za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov, če je opravljal dela pod mentorstvom osebe, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.
(3) Odvisni zavarovalni zastopnik je oseba, ki opravlja posle zavarovalnega zastopanja v imenu in za račun ene ali več zavarovalnic v primeru zavarovalnih produktov, ki si med seboj ne konkurirajo, vendar ta oseba ne pobira premij ali zneskov, namenjenih strankam, in deluje pod polno odgovornostjo zavarovalnic za produkte, ki jih zadevajo. Oseba, ki opravlja posle zavarovalnega zastopanja poleg svoje glavne poklicne dejavnosti, se prav tako šteje za odvisnega zavarovalnega zastopnika, ki deluje pod polno odgovornostjo zavarovalnice za zavarovalne produkte, ki jih nudi, če je zavarovanje dopolnitev blaga in storitev, dobavljenih v okviru te glavne poklicne dejavnosti in oseba ne pobira premij ali zneskov, namenjenih strankam.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane četrti odstavek, se v 2. točki za vejico doda besedilo »ki jih je pridobil na podlagi zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja z zavarovalnico oziroma zavarovalno zastopniško ali posredniško družbo,«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Zavarovalni posrednik mora vlogi za izdajo dovoljenja za opravljanja poslov zavarovalnega posredovanja predložiti tudi potrdilo o sklenjenem zavarovanju iz četrtega odstavka 222. člena tega zakona.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane šesti odstavek, se v 5. točki besedilo »kodeks dobrih poslovnih običajev« nadomesti z besedilom »dobre poslovne običaje«.
Doda se nova 6. točka, ki se glasi:
»6. če zavarovalni posrednik nima zavarovane poklicne odgovornosti v skladu s četrtim odstavkom 222. člena tega zakona.«.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Predlog za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja lahko da Združenje zavarovalnih agencij, zavarovalnica, delodajalec ali Slovensko zavarovalno združenje. O odvzetih dovoljenjih Agencija za zavarovalni nadzor obvesti vlagatelja predloga za odvzem dovoljenja in Slovensko zavarovalno združenje.«.
107. člen
V prvem odstavku 231. člena se besedilo »Združenje zavarovalnih agencij« nadomesti z besedilom »Agencija za zavarovalni nadzor.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zavarovalnica mora voditi register zavarovalno zastopniških družb, ki zanjo na podlagi pravnega razmerja opravljajo dejavnost zavarovalnega zastopanja, in register zavarovalnih zastopnikov, ki na podlagi zaposlitve oziroma drugega pravnega razmerja z njo opravljajo posle zavarovalnega zastopanja.«.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Registri zavarovalno zastopniških in zavarovalno posredniških družb morajo vsebovati tudi navedbo oseb v vodstvu teh družb. Navedeni registri morajo vsebovati tudi informacije o registrih zavarovalno zastopniških in posredniških družb v državah članicah, o nadzornih organih v državah članicah ter o državah, v katerih lahko zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki opravljajo svojo dejavnost oziroma posle.«.
108. člen
V drugem odstavku 232. člena se za besedo »175.,« doda besedilo »prvega in četrtega odstavka 176.,«.
109. člen
V 234. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za zavarovalno zastopniško oziroma posredniško družbo se smiselno uporablja določba 228. člena tega zakona, kadar opravlja svojo dejavnost preko drugih zavarovalno zastopniških oziroma posredniških družb.«.
110. člen
Besedilo 237. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavarovalna posredniška družba mora imeti zavarovano poklicno odgovornost v skladu s četrtim odstavkom 222. člena tega zakona.«.
111. člen
V drugem odstavku 238. člena se besedilo »6. točke« nadomesti z besedilom »5. točke.«
Dodajo se novi šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
»(6) Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja v naslednjih primerih:
– če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
– če zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba ali zavarovalni zastopnik ali posrednik, ki dela zanjo, huje krši določbe 217., 218., 221., 222., 223. ali 225. člena tega zakona;
– če zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba krši določbo 236. člena tega zakona;
– če zavarovalno posredniška družba nima zavarovane odgovornosti v skladu s 237. členom tega zakona;
– če zavarovalna posredniška družba ponavljajoče krši obveznosti poročanja in obveščanja.
(7) Dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja preneha veljati:
1. če zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba ne začne poslovati v šestih mesecih od izdaje dovoljenja,
2. če zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba preneha z opravljanjem dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja za več kot eno leto,
3. z začetkom stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije,
4. z zaključkom redne likvidacije.
(8) Če nastopi razlog iz sedmega odstavka tega člena, izda Agencija za zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.«.
112. člen
V 239. členu se doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. o izpolnjevanju obveznosti iz 237. člena tega zakona.«.
113. člen
Za 239. členom se doda novo 13.3.2.a poglavje z naslovom »Opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja in posredovanja v državi članici« in nov 239.a člen, ki se glasi:
»Opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja in posredovanja v državi članici
239.a člen
(1) Zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba lahko opravlja dejavnost zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, za katero je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor, na območju države članice bodisi preko podružnice, bodisi neposredno, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisi te države članice.
(2) Zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba, ki namerava pričeti z opravljanjem dejavnosti zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja v državi članici, mora o tem obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor mora najkasneje v enem mesecu obvestilo iz prejšnjega odstavka posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice, ki je izjavil, da želi biti seznanjen o namenu zavarovalno zastopniške oziroma posredniške družbe, in o tem obvestiti zavarovalno zastopniško oziroma posredniško družbo.
(4) Zavarovalno zastopniška oziroma posredniška družba lahko prične z opravljanjem dejavnosti v drugi državi članici z iztekom enega meseca, od dne, ko prejme obvestilo Agencije za zavarovalni nadzor iz prejšnjega odstavka. Dejavnost lahko prične opravljati takoj, če pristojni nadzorni organ te države članice ne želi izvedeti za namero družbe, da bo začela opravljati dejavnost.
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika oziroma zavarovalnega posrednika v državi članici.«.
114. člen
V drugem odstavku 240. člena se število »232« nadomesti s številom »227«, za besedo »zakona« pa se doda besedilo: »ter določba 239. člena tega zakona glede poslov, ki jih zavarovalna posredniška družba opravlja na območju Republike Slovenije«.
115. člen
Besedilo 241. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba iz prvega odstavka 240. člena tega zakona, ki namerava opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja v Republiki Sloveniji, mora o tem obvestiti nadzorni organ države svojega sedeža. Ta mora o tem v roku enega meseca obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.
(2) Zavarovalna zastopniška oziroma posredniška družba iz prvega odstavka 240. člena tega zakona lahko prične opravljati dejavnost zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja v Republiki Sloveniji v enem mesecu po tem, ko je bila s strani nadzornega organa države svojega sedeža obveščena o obvestilu, s katerim je ta obvestil Agencijo za zavarovalni nadzor o nameri zavarovalno zastopniške oziroma posredniške družbe, da bo opravljala dejavnost.
(3) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika oziroma zavarovalnega posrednika države članice v Republiki Sloveniji.
(4) Nadzorni organi držav članic se med seboj obveščajo in izmenjujejo informacije, ki se nanašajo na zavarovalne zastopnike in posrednike in zavarovalno zastopniške oziroma posredniške družbe, zlasti v primeru, ko zoper njih izrečejo ukrepe, ker ti ne poslujejo v skladu z zakonodajo države, kjer se opravljajo posli oziroma dejavnost zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja.«.
116. člen
V drugem odstavku 244. člena se za besedo »175.,« doda besedilo »četrtega odstavka 176.,«.
117. člen
V prvem odstavku 254. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti (129. člen KZ), hude telesne poškodbe (134. člen KZ), posebno hude telesne poškodbe (135. člen KZ), ogrožanja varnosti pri delu (208. člen KZ), prikrivanja (221. člen KZ), izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti (241. člen KZ), pranja denarja (252. člen KZ), izdaje uradne tajnosti (266. člen KZ), povzročitve splošne nevarnosti (317. člen KZ) ali izdaje državne tajnosti (359. člen KZ), ki še niso bila izbrisana iz evidence.«.
118. člen
V 255. členu se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. če je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 4. točke prvega odstavka 254. člena tega zakona,«.
Dodata se novi 6. in 7. točka, ki se glasita:
»6. če se naknadno izkaže, da ne izpolnjuje pogojev za imenovanje,
7. če ne opravlja nalog, določenih v tem zakonu in poslovniku Agencije za zavarovalni nadzor, oziroma jih opravlja nevestno ali nestrokovno.«.
119. člen
V 257. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Agencija za zavarovalni nadzor posreduje osnutek predpisa v obravnavo Slovenskemu zavarovalnemu združenju, Združenju zavarovalnih agencij ter ministrstvu, pristojnemu za finance in prouči vse prejete pripombe in predloge.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
120. člen
Besedilo 259. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Direktorja Agencije za zavarovalni nadzor po izvedenem javnem natečaju imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance, za dobo petih let z možnostjo večkratnega imenovanja.
(2) Minister, pristojen za finance, predlaga Vladi Republike Slovenije direktorja Agencije za zavarovalni nadzor na podlagi izvedenega javnega natečaja, ki mora biti objavljen najmanj šest mesecev pred potekom mandata obstoječemu direktorju.
(3) Poleg pogojev za direktorja iz drugega odstavka 19. člena Zakona o javnih agencijah (Uradni list RS, št. 52/02; v nadaljnjem besedilu: ZJA) mora oseba, ki je imenovana za direktorja Agencije za zavarovalni nadzor, izpolnjevati še sledeče pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri;
– je priznan strokovnjak s področja financ ali gospodarskega prava,
– ima strokovne, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti ter teoretična in tehnična znanja, potrebna za vodenje poslovanja Agencije za zavarovalni nadzor,
– aktivno obvlada vsaj en svetovni jezik,
– da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti (129. člen KZ), hude telesne poškodbe (134. člen KZ), posebno hude telesne poškodbe (135. člen KZ), ogrožanja varnosti pri delu (208. člen KZ), prikrivanja (221. člen KZ), izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti (241. člen KZ), pranja denarja (252. člen KZ), izdaje uradne tajnosti (266. člen KZ), povzročitve splošne nevarnosti (317. člen KZ) ali izdaje državne tajnosti (359. člen KZ), ki še niso bila izbrisana iz evidence.
Podatke iz zadnje alinee se pridobi od kandidata za direktorja Agencije za zavarovalni nadzor, lahko pa se jih pridobi iz kazenske evidence.
(4) Direktor Agencije za zavarovalni nadzor ne sme biti pogodbeno vezan, zaposlen ali imeti lastniških deležev pravnih oseb, ki jim Agencija za zavarovalni nadzor izdaja dovoljenje oziroma soglasje za poslovanje, in ne sme imeti funkcije v organih političnih strank.
(5) Direktor Agencije za zavarovalni nadzor vodi poslovanje Agencije za zavarovalni nadzor in organizira njeno delo.
(6) Direktor mora zagotoviti, da Agencija za zavarovalni nadzor posluje v skladu s tem zakonom. Pri svojem delu je direktor Agencije za zavarovalni nadzor dolžan varovati poslovne skrivnosti Agencije za zavarovalni nadzor.«.
121. člen
Za 259. členom se doda nov 259.a člen, ki se glasi:
»Razlogi za predčasno razrešitev direktorja Agencije za zavarovalni nadzor
259.a člen
Direktorja Agencije za zavarovalni nadzor se sme predčasno razrešiti v primerih, naštetih v prvem odstavku 23. člena ZJA ter dodatno v primerih:
1. če je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz pete alinee tretjega odstavka 259. člena tega zakona, ki še ni bilo izbrisano iz kazenske evidence,
2. zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije,
3. če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (260. člen tega zakona),
4. če krši prepoved iz četrtega odstavka 259. člena tega zakona.«.
122. člen
V prvem odstavku 261. člena se črta beseda »pravne«.
V drugem odstavku se na koncu stavka črta pika in doda besedilo »in objavi tarifo oziroma njene spremembe v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
123. člen
Drugi odstavek 262. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Iz presežka prihodkov nad odhodki se del izloči v rezerve Agencije za zavarovalni nadzor v višini, določeni s finančnim načrtom Agencije za zavarovalni nadzor za leto v katerem je bil presežek realiziran, preostanek pa se usmeri v proračun Republike Slovenije.«.
124. člen
Drugi odstavek 264. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Do soglasja Vlade Republike Slovenije k finančnem načrtu Agencije za zavarovalni nadzor se financiranje Agencije za zavarovalni nadzor izvaja po sklepu o začasnem financiranju, ki ga sprejme strokovni svet.«.
125. člen
V tretjem odstavku 279. člena se v prvem stavku črta besedilo », če zakon ne določa drugače«.
126. člen
Drugi, tretji in četrti odstavek 282. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena proti odločbi, s katero Agencija za zavarovalni nadzor začne postopek za odvzem dovoljenja, ni posebnega postopka sodnega varstva.
(3) O tožbi proti odločbi, s katero Agencija za zavarovalni nadzor odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo, mora Vrhovno sodišče odločiti v roku treh mesecev.
(4) Odločba iz drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu dovoljenja.«.
127. člen
Četrti odstavek 304. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) V primeru iz tretjega odstavka 303. člena tega zakona mora zahteva za pregled obsegati določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki jih je v obliki računalniških izpiskov oziroma kopij potrebno izročiti, in rok, ki ne sme biti krajši od petih delovni dni, v nujnih primerih, kar mora biti v zahtevi za pregled posebej obrazloženo, pa od treh delovnih dni od seznanitve z zahtevo.«.
128. člen
V 307. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Agencija za zavarovalni nadzor pred izrekom ukrepa obvesti subjekt nadzora in mu da možnost, da se o njem izjavi. Rok za izjavo ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
129. člen
V 316. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če so z odredbo odrejeni dodatni ukrepi v skladu s 181. členom tega zakona, se določbe tega člena, ki se nanašajo na odpravo kršitev in na poročilo o odpravi kršitev, nanašajo tudi na izvedbo dodatnih ukrepov ter na poročanje o izvedbi dodatnih ukrepov.«.
130. člen
V prvem odstavku 327. člena se v 1. točki za besedilom »zahteve,« doda besedilo »če jo je vložnik že pridobil,«.
131. člen
V četrtem odstavku 328. člena se besedi »z odločbo« nadomestita z besedama »s sklepom«.
V šestem odstavku se za besedo »združitev« dodata besedi »oziroma delitev«.
132. člen
Za 328. členom se doda nov 328.a člen, ki se glasi:
»Izvajanje dokazov in odločanje
328.a člen
(1) V postopku odločanja o zahtevi lahko Agencija za zavarovalni nadzor izvede tudi dokaze, ki jih vložnik ni predlagal, če so ti potrebni za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za odločitev o zahtevi. Pri tem lahko Agencija za zavarovalni nadzor od vložnika zahteva:
1. da ji v roku, ki ne sme biti krajši od osem dni, predloži dodatne podatke oziroma listine,
2. da ji omogoči, da opravi pregled njegovega poslovanja oziroma poslovanja z njim povezanih oseb.
(2) Za pregled poslovanja iz 2. točke prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 299. do 306. člena tega zakona.
(3) Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo:
1. če vložnik v roku, določenem v zahtevi iz 1. točke prvega odstavka tega člena, Agenciji za zavarovalni nadzor ne predloži zahtevanih podatkov oziroma listin, ali
2. če vložnik odkloni zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor iz 2. točke prvega odstavka tega člena oziroma kako drugače ovira izvedbo pregleda poslovanja.
(4) Pred izdajo odločbe o zavrnitvi zahteve na podlagi dejstev, ugotovljenih po prvem odstavku tega člena oziroma na podlagi tretjega odstavka tega člena, mora Agencija za zavarovalni nadzor vložniku dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev. V primeru iz prejšnjega stavka se smiselno uporablja 271. člen tega zakona.«.
133. člen
V prvem odstavku 329. člena se za besedo »združitev« dodata besedi »oziroma delitev«, besedi »treh mesecev« nadomestita z besedama »šest mesecev« in besedi »dveh mesecev« z besedama »treh mesecev«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če Agencija za zavarovalni nadzor ni odločila v rokih iz prejšnjega odstavka, lahko vložnik zahteve uveljavlja sodno varstvo, kot da bi bila zahteva zavrnjena.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če je Agencija za zavarovalni nadzor vložnika zahteve po četrtem odstavku 19. člena ali četrtem odstavku 328.a člena tega zakona pozvala, da se izjavi o razlogih za zavrnitev dovoljenja, rok iz prvega odstavka tega člena za odločitev o dovoljenju oziroma soglasju ne teče od vročitve poziva do izteka roka za izjavo oziroma do prejema izjave, če je bila ta posredovana v roku, določenem s pozivom.«.
134. člen
V tretjem odstavku 333. člena se v 1. točki besedi »motornih vozil« nadomestita z besedo »vozil«.
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
»3. opravlja naloge v zvezi s škodnim skladom za:
– izplačilo škod, ki jih povzročijo vozniki neznanih in nezavarovanih vozil in nezavarovanih zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav ter nezavarovanih čolnov,
– izplačilo odškodnin potnikom v javnem prometu, če lastnik javnega prometnega sredstva ni sklenil zavarovalne pogodbe,
– izplačilo odškodnin v primeru, ko je bil uveden stečajni postopek nad zavarovalnico, ki je dolžna plačati odškodnino.«.
Doda se nova 5. točka, ki se glasi:
»5. opravlja naloge v zvezi z informacijskim centrom in odškodninskim uradom po zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.«.
135. člen
Za 333. členom se doda nov 333.a člen, ki se glasi:
»Reševanje sporov med ponudniki storitev in potrošniki
333.a člen
(1) Zavarovalnice morajo vzpostaviti shemo izvensodnega reševanja sporov med ponudniki zavarovalniških storitev in strankami (potrošniki).
(2) Obliko in sestavo telesa, ki odloča v sporu, način ter postopek odločanja predpiše zavarovalnica s svojim notranjim aktom ter ga javno objavi v dnevnem tisku oziroma strokovnem tisku, ki je namenjen potrošnikom.
(3) Zavarovalnica mora v zavarovalnih pogojih objaviti informacijo o shemi izvensodnega reševanja sporov.
(4) Zavarovalnice morajo vzpostaviti interni postopek za reševanje pritožb zavarovalcev.«.
136. člen
V naslovu 338. člena se beseda »avtonomija« nadomesti z besedo »avtonomije.«
V šestem odstavku se v 3. točki prva, druga in tretja alinea spremenijo tako, da se glasijo:
»– vrednost aktive ob koncu leta presega 1.500,000.000 tolarjev;
– čisti prihodki od prodaje v poslovnem letu so večji od 3.000,000.000 tolarjev;
– povprečno število zaposlenih v poslovnem letu presega 250.«.
137. člen
V naslovu 341. člena se beseda »Hujše« nadomesti z besedo »Najhujše«.
V prvem odstavku 341. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 20,000.000 do 90,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalnica:«.
4. točka se spremeni tako, da se glasi:
»4. če prične opravljati zavarovalne posle v tujini, ne da bi za to pridobila dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor (drugi odstavek 92. člena);«.
11. točka se spremeni tako, da se glasi:
»11. če vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke ali sestavi letno poročilo v nasprotju s 155. do 159. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na podlagi 160. člena tega zakona;«.
Doda se nova 13. točka, ki se glasi:
»13. če ne imenuje pooblaščenega aktuarja v skladu s 74. oziroma 75. členom tega zakona.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo od 600.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
138. člen
V prvem odstavku 342. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 3,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalnica:«.
Drugi odstavek se spremeni, tako da se glasi:
»(2) Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
139. člen
V prvem odstavku 343. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 300.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje član uprave zavarovalnice:«.
Črta se 1. točka.
Dosedanja 2. točka postane 1. točka.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo od 300.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje član nadzornega sveta zavarovalnice, ki ne obvesti nemudoma Agencije za zavarovalni nadzor o okoliščinah iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona.«.
140. člen
Naslov 344. člena se spremeni tako, da se glasi: »Kršitve zavarovalne zastopniške družbe in zavarovalnega zastopnika«.
V prvem odstavku se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 3,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalna zastopniška družba:«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba zavarovalne zastopniške družbe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalni zastopnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
141. člen
Naslov 345. člena se spremeni tako, da se glasi: »Kršitve zavarovalne posredniške družbe in zavarovalnega posrednika«.
V prvem odstavku se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 3,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalna posredniška družba:«.
Doda se nova 3. točka, ki se glasi:
»3. če nima sklenjene police o zavarovanju odgovornosti na podlagi 237. člena tega zakona.«.
V drugem odstavku se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo od 3,000.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalna posredniška družba:«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba zavarovalne posredniške družbe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba zavarovalne posredniške družbe, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.«.
Doda se peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Z globo od 100.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalni posrednik, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena.«.
142. člen
V prvem odstavku 346. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 10,000.000 do 90,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalni holding:«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo od 300.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba zavarovalnega holdinga, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
143. člen
V prvem odstavku 347. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 10,000.000 do 90,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo od 300.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Z globo od 90.000 do 900.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba:
1. če opravlja zavarovalne posle v nasprotju s prepovedjo iz 4. člena tega zakona;
2. če opravlja posle zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja v nasprotju s prvim odstavkom 230. člena tega zakona.«.
144. člen
348. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 90.000 do 900.000 tolarjev se za prekršek kaznuje revizor, ki ne obvesti nemudoma Agencije za zavarovalni nadzor o okoliščinah iz 168. člena tega zakona.«.
145. člen
Besedilo 349. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 90.000 do 900.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pooblaščeni aktuar, ki ne obvesti nemudoma Agencije za zavarovalni nadzor o okoliščinah iz četrtega odstavka 76. člena tega zakona.«.
146. člen
V 350. členu se napovedni stavek spremeni, tako da se glasi:
»(1) Z globo od 90.000 do 900.000 tolarjev se za prekršek kaznuje izredni upravitelj:«.
147. člen
Prvi odstavek 351. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 10,000.000 do 90,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje zavarovalnica, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov iz 153. člena tega zakona.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo od 300.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba zavarovalnice, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Z globo od 90.000 do 900.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba iz prvega odstavka 153. člena tega zakona, ki krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov.«.
148. člen
Za 351. členom se dodata nova 351.a in 351.b člen, ki se glasita:
»Prekrškovni organ
351.a člen
Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in izreka globe po tem zakonu, je v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, Agencija za zavarovalni nadzor.
Postopek o prekršku
351.b člen
(1) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Agencije za zavarovalni nadzor, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor z notranjim aktom podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Agencije za zavarovalni nadzor iz prvega odstavka tega člena.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka 266. člena tega zakona se postopek o prekršku vodi po določbah predpisa, ki ureja prekrške.«.
149. člen
V drugem odstavku 354. člena se črta 1. točka.
Dosedanja 2. točka postane 1. točka.
Dodata se novi 2. in 3. točka, ki se glasita:
»2. kapitalska ustreznost se ugotavlja ločeno za premoženjska in življenjska zavarovanja, ki jih opravlja zavarovalnica,
3. v primeru kapitalske neustreznosti v skupini življenjskih ali premoženjskih zavarovanj lahko Agencija za zavarovalni nadzor dovoli prenos prostih sredstev iz ene skupine v drugo.«.
150. člen
355. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Kolikor s posebnimi predpisi ni drugače določeno, se za poslovanje Slovenske izvozne družbe, d.d. Ljubljana na področju zavarovanja za njen lasten račun v obdobju do 31. decembra 2004 smiselno uporabljajo določbe 1. do 5. člena, 8. člena, 13. do 15. člena, 65. do 72. člena, 74. do 91. člena, 104. člena, 109. in 110. člena, 112. do 116. člena, 118 do 124. člena, 134. do 141. člena, 152. do 171. člena, 174. do 183. člena, 214. do 240. člena, 331. in 332. člena, 352. člena ter 359. do 361. člena tega zakona.«.
151. člen
V drugem odstavku 363. člena se v 3. točki za besedo »določbe« doda beseda »7.,«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
152. člen
Agencija za zavarovalni nadzor mora izdati podzakonske akte na podlagi določb tega zakona v roku devetih mesecev od uveljavitve tega zakona.
153. člen
(1) Zavarovalnice, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona dovoljenje za poslovanje, se morajo z določbami iz 48. do 50. člena tega zakona uskladiti najkasneje do dne 20. marca 2007.
(2) Za ugotavljanje minimalnega kapitala se v obdobju do izteka roka iz prvega odstavka tega člena upoštevajo naslednji zneski:
– za izračun minimalnega kapitala po premijskem količniku se namesto 12.000,000.000 tolarjev upošteva 2.000,000.000 tolarjev,
– za izračun minimalnega kapitala po škodnem količniku se namesto 8.400,000.000 tolarjev upošteva 1.400,000.000 tolarjev.
(3) Zajamčeni kapital v obdobju do izteka roka iz prvega odstavka tega člena ne sme biti nikoli nižji od:
– zneska 160,000.000 tolarjev, če zavarovanja, ki jih sklepa zavarovalnica, krijejo vse ali nekatere nevarnosti iz zavarovalnih vrst iz 1. do 13. in 15. do 18. točke drugega odstavka 2. člena zakona;
– zneska 560,000.000 tolarjev, če zavarovanja, ki jih sklepa zavarovalnica, krijejo vse ali nekatere nevarnosti iz zavarovalne vrste iz 14. točke drugega odstavka 2. člena zakona;
– zneska 320,000.000 tolarjev, če zavarovanja, ki jih sklepa zavarovalnica, krijejo vse ali nekatere nevarnosti iz zavarovalne vrste iz 19. do 24. točke drugega odstavka 2. člena zakona;
– zneska 320,000.000 tolarjev, če zavarovalnica opravlja posle pozavarovanja.
(4) Zavarovalnice morajo do dne 31. julija 2006 Agenciji za zavarovalni nadzor predložiti poročilo o uskladitvah oziroma poročilo o ukrepih za uskladitev z določbami iz prvega odstavka tega člena.
(5) Če se zavarovalnica z določbami od 48. do 50. člena tega zakona ne uskladi v roku, določenem v prvem odstavku tega člena, lahko Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi predhodnega zaprosila zavarovalnice in predložitve načrta ukrepov zavarovalnice za zagotovitev kapitalske ustreznosti ta rok podaljša še za nadaljnji dve leti.
154. člen
Obdobje petih let opravljanja revizije v zavarovalnici iz drugega odstavka 167. člena zakona začne teči od uveljavitve tega zakona.
155. člen
Določba četrtega odstavka 222. člena in 237. člena zakona, ki se nanaša na zavarovanje poklicne odgovornosti zavarovalnih posrednikov in zavarovalno posredniških družb, se začne uporabljati dne 1. januarja 2005.
156. člen
Zavarovalnice morajo shemo iz 333.a člena zakona vzpostaviti v roku devetih mesecev od uveljavitve tega zakona.
157. člen
Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) izrekajo kot denarne kazni, in sicer za:
1. prekršek iz 341. člena zakona:
– zavarovalnica v razponu od 6,000.000 do 30,000.000 tolarjev;
– odgovorna oseba zavarovalnice v razponu od 250.000 do 1,500.000 tolarjev;
2. prekršek iz 342. člena zakona:
– zavarovalnica v razponu od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev;
– odgovorna oseba zavarovalnice v razponu od 50.000 do 500.000 tolarjev;
3. prekršek iz 343. člena zakona:
– član uprave zavarovalnice v razponu od 100.000 do 750.000 tolarjev;
– član nadzornega sveta zavarovalnice v razponu od 100.000 do 750.000 tolarjev;
4. prekršek iz 344. člena zakona:
– zavarovalna zastopniška družba v razponu od 500.000 do 3,000.000 tolarjev;
– odgovorna oseba zavarovalne zastopniške družbe v razponu od 50.000 do 500.000 tolarjev;
– zavarovalni zastopnik v razponu od 50.000 do 500.000 tolarjev;
5. prekršek iz 345. člena zakona:
– zavarovalna posredniška družba v razponu od 500.000 do 3,000.000 tolarjev;
– odgovorna oseba zavarovalne posredniške družbe v razponu od 50.000 do 500.000 tolarjev;
– zavarovalni posrednik v razponu od 50.000 do 500.000 tolarjev;
6. prekršek iz 346. člena zakona:
– zavarovalni holding v razponu od 3,000.000 do 30,000.000 tolarjev;
– odgovorna oseba zavarovalnega holdinga zastopniške družbe v razponu od 250.000 do 1,500.000 tolarjev;
7. prekršek iz 347. člena zakona:
– pravna oseba v razponu od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev;
– odgovorna oseba pravne osebe v razponu od 100.000 do 750.000 tolarjev;
– fizična oseba v razponu od 50.000 do 450.000 tolarjev;
8. prekršek iz 348. člena zakona:
– revizor v razponu od 50.000 do 450.000 tolarjev;
9. prekršek iz 349. člena zakona:
– pooblaščeni aktuar v razponu od 50.000 do 450.000 tolarjev;
10. prekršek iz 350. člena zakona:
– izredni upravitelj v razponu od 50.000 do 450.000 tolarjev;
11. prekršek iz 351. člena zakona:
– zavarovalnica v razponu od 2,000.000 do 20,000.000 tolarjev;
– odgovorna oseba zavarovalnice v razponu od 100.000 do 750.000 tolarjev;
– fizična oseba v razponu od 50.000 do 450.000 tolarjev.
158. člen
Določba 148. člena tega zakona se začne uporabljati dne 1. januarja 2005.
159. člen
Do ureditve obdavčenja izravnalnih rezervacij v zakonu, ki ureja davek od dohodka pravnih oseb, se znesek, ki ga v tekočem letu zavarovalnica namenja za oblikovanje izravnalnih rezervacij v zavarovalnih vrstah, v katerih zavarovalnice skladno s prvim odstavkom 118. člena zakona niso dolžne oblikovati izravnalnih rezervacij, všteva v davčno osnovo za izračun davka od dobička.
160. člen
Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski skupnosti se določbe zakona, ki se nanašajo na države članice Evropske skupnosti, uporabljajo za vse države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.
161. člen
Vsi postopki za pridobitev dovoljenj in soglasij, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po določbah, ki so veljale pred uveljavitvijo tega zakona.
162. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 460-01/99-6/16
Ljubljana, dne 21. aprila 2004.
EPA 1210-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.