Uradni list

Številka 104
Uradni list RS, št. 104/2004 z dne 24. 9. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 104/2004 z dne 24. 9. 2004

Kazalo

4445. Pravilnik o gozdnih prometnicah, stran 12601.

Na podlagi četrtega odstavka 37. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za okolje, prostor in energijo
P R A V I L N I K
o gozdnih prometnicah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa pogoje za načrtovanje, projektiranje, gradnjo, vzdrževanje, način uporabe in evidentiranje grajenih gozdnih prometnic ter načrtovanje, pripravo, uporabo in vzdrževanje negrajenih gozdnih vlak z vidika gospodarjenja z gozdovi ter izvajanja posegov v prostor.
2. člen
(pomen izrazov)
Uporabljeni izrazi, v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. grajene gozdne prometnice so gozdne prometnice, katerih kote planuma v mešanem profilu odstopajo od kote terena za več kot 0,5 m na pretežni dolžini trase, sicer so negrajene;
2. gozdna cesta je grajena gozdna prometnica, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, je nekategorizirana v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, omogoča racionalen prevoz gozdnih lesnih sortimentov in je vodena v evidencah gozdnih cest;
3. gozdna vlaka je grajena ali negrajena gozdna prometnica, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi;
4. protipožarna preseka je protipožarna gozdna cesta ali protipožarna pot, ki odpira požarno ogrožen prostor 1. in 2. kategorije v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in je v situacijskem poteku prilagojena zahtevam protipožarnega varstva. Tehnični elementi in projektna dokumentacija protipožarne ceste ustrezajo gozdni cesti, tehnični elementi protipožarne poti ustrezajo gozdni vlaki;
5. odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami je sestavni del trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in zajema vsa strokovna opravila in ukrepe, ki ustvarjajo možnost vstopa v gozdni prostor z namenom koriščenja dobrin tega prostora, ob upoštevanju najmanjših poškodb tal, gozdnega sestoja in krajine ter obsega načrtovanje in graditev, gozdnih cest, protipožarnih presek in gozdnih vlak;
6. predel odpiranja je prostorsko zaokrožen predel z gozdovi, kjer načrtovan gradbeni poseg spremeni način ali učinkovitost spravila in prevoza lesa;
7. ničelnica gozdne ceste je predvidena okvirna os bodoče ceste, ki je opredeljena na terenu s kardinalnimi točkami trase in bistvenimi točkami ničelnice;
8. kardinalne točke trase so začetek in konec načrtovane trase gozdne ceste ter točke, kjer ničelnica gozdne ceste prečka značilne reliefne oblike (pozitivne kardinalne točke: greben, sedlo…) ali se jih mora bodoča trasa izogniti (negativne kardinalne točke: brlog, kaluža, preža…);
9. bistvene točke ničelnice so tiste točke ničelnice gozdne ceste na terenu skozi katere mora potekati bodoča trasa gozdne ceste (sedlo, stojišče žične naprave, prehod preko potoka, lesno skladišče, obračališča, ipd.). Bistvene točke ničelnice izbrane trase so na terenu označene z lesenimi količki. Bistvena točka ničelnice je lahko tudi pozitivna kardinalna točka trase.
II. GOZDNE CESTE
1. Načrtovanje gozdne ceste
3. člen
(sistem načrtovanja odpiranja gozdov
z gozdnimi cestami)
(1) Sistem načrtovanja odpiranja gozdov z gozdnimi cestami sestavlja okvirno in podrobno načrtovanje odpiranja gozdov. Načrtovanje odpiranja gozdov z gozdnimi cestami izvaja Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).
(2) Z okvirnim načrtovanjem odpiranja gozdov z gozdnimi cestami, ki poteka v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja, se določijo prednostna območja za gradnjo gozdnih cest in protipožarnih gozdnih cest.
(3) S podrobnim načrtovanjem odpiranja gozdov z gozdnimi cestami, ki poteka v okviru izdelave elaborata ničelnic in je obvezna podlaga za projektiranje gozdne ceste, se določijo bistveni elementi možnih tras gozdne ceste v predelu odpiranja.
4. člen
(elaborat ničelnic)
(1) Z elaboratom ničelnic gozdne ceste se opredelijo:
– meje predela odpiranja gozdov z gozdnimi cestami,
– bistvene točke možnih ničelnic predlagane gozdne ceste,
– minimalni pogoji za projektiranje in gradnjo, predlog režima uporabe ter omejitve glede načinov spravila lesa.
(2) Elaboratu ničelnic gozdne ceste se mora priložiti kopijo katastrskega načrta (PKN5), na kateri so vrisane najmanj:
– meje predela odpiranja gozdov z gozdnimi cestami s parcelnimi številkami in mejami,
– meje gozdnogospodarskih prostorskih enot v predelu odpiranja,
– situacije in imena obstoječih gozdnih cest v predelu odpiranja,
– obstoječe in načrtovane vlake v veljavnih gozdnogojitvenih načrtih v predelu odpiranja,
– situacije zakoličenih bistvenih točk ničelnic.
(3) Vlogo za določitev elaborata ničelnic vloži investitor na Zavod. Vlogi mora biti priložena najmanj lokacijska informacija ali kopija lokacijskega načrta. Rok za izdajo elaborata ničelnic je en mesec od prejema vloge.
2. Projektiranje gozdne ceste
5. člen
(projektiranje gozdne ceste)
(1) Projektiranje gozdne ceste zajema najmanj izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije za gradnjo gozdne ceste kot enostavnega ali manj zahtevnega objekta ter z njim povezano svetovanje.
(2) Projektiranje gozdne ceste se opravlja po pogojih določenih v predpisih, ki urejajo graditev objektov, in zajema projektiranje gozdne ceste kot enostavnega objekta ter projektiranje gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta.
6. člen
(načrt gozdne ceste)
Gozdna cesta kot enostavni objekt za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, se gradi na podlagi načrta gozdne ceste, ki vsebuje:
1. podatke o imenu in lokaciji objekta, investitorju in izdelovalcu načrta;
2. elaborat ničelnic;
3. tehnično poročilo z naslednjimi vsebinami:
– podatke o namenu objekta, predelu odpiranja, obstoječih prometnicah, načinih spravila lesa, geoloških, pedoloških, vodnih, klimatskih in sestojnih razmerah ter lastništvu in funkcijah gozdov,
– podatke o trasah ter bistvenih točkah obravnavanih ničelnic, z utemeljitvijo izbrane ničelnice,
– podatke o gradbenih elementih in tehnologiji gradnje,
– utemeljitev odstopanj od mejnih tehničnih specifikacij za gozdne ceste iz 8. člena tega pravilnika,
– presojo neposrednih in posrednih vplivov nameravane gradnje na gozdni ekosistem,
– oceno gradbenih stroškov;
4. tehnične risbe:
– karakteristični prečni profil ceste v premi (M 1:50, M 1:100),
– situacijo (M 1:1000), podolžni profil (M 1:1.000 / M 1:100) cestne osi in cestišča z vrisanimi propusti ter prečne profile cestnega telesa (M 1:40 – 400) izbrane trase s podatki za zakoličbo cestnega telesa,
– mesta priključkov vlak, izogibališč, skladišča lesa in obračališč v situacijo ceste,
– detajle prečnih profilov ceste na mestih nestandardnih cevnih propustov in objektov (M 1:50 – 200).
7. člen
(dodatne vsebine načrta)
(1) Idejni projekt za gradnjo gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta mora poleg vsebine, določene s predpisi, ki urejajo projektno in tehnično dokumentacijo, vsebovati tudi primerjavo okvirnih dolžin, tehnične zahtevnosti gradnje, načinov spravila lesa, povprečnih spravilnih razdalj, vplivov na gozdni ekosistem ter pomen variant za razvoj podeželja, turizma, rekreacije in ostalih rab gozdnih cest.
(2) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta vsebuje tudi načrt gozdne ceste, ki sodi med druge gradbene načrte. Tehnično poročilo takšnega načrta mora poleg vsebine, določene s predpisi, ki urejajo projektno in tehnično dokumentacijo, vsebovati tudi elaborat ničelnic iz 4. člena tega pravilnika, podatke iz 3. točke 6. člena tega pravilnika, podatke o prečnem in vzdolžnem odvodnjavanju cestnega telesa, rezultate hidravličnih izračunov nestandardnih cevnih propustov, ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov pri izvajanju gradbenih del, upoštevajoč projektne pogoje soglasodajalcev, povzetek predizmer izbrane trase ter predračun gradbenih del. Tehnične risbe načrta gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta morajo poleg vsebine, ki je določena s predpisi o projektni in tehnični dokumentaciji, vsebovati tudi vsebine iz 9. člena tega pravilnika.
8. člen
(mejne tehnične specifikacije gozdne ceste)
(1) Mejni konstrukcijski elementi nove ali rekonstruirane gozdne ceste v situaciji so:
– širina vozišča v premi do 3,5 m,
– minimalni radiji horizontalnih krivin (RH(min)) je 9,0 m v cestni osi, v krivinah z radijem pod 30,0 m je potrebno projektirati razširitve vozišča,
– skupno vplivno območje gradbenega posega na mehansko stabilnost, varnost pred požarom in zaščito okolja med gradnjo določa širina izsekanega pasu gozda, ki poteka najmanj 1,0 m nad odkopno brežino in najmanj 3,0 m od cestne osi v nasipu,
– skupno vplivno območje gozdne ceste na mehansko stabilnost, varnost pred požarom in zaščito okolja v času njene uporabe določajo stičnice cestnega telesa s terenom,
– meteorne vode iz cevnih propustov ni dovoljeno speljati neposredno v žive vodotoke, iztoki pa morajo biti izdelani tako, da ne povzročajo progresivnih erozijskih procesov.
(2) Mejni konstrukcijski elementi nove ali rekonstruirane gozdne ceste v podolžnem profilu so:
– največji naklon nivelete planuma je 12%, odstopanja navzgor in ničelni naklon nivelete morajo biti posebej utemeljeni v tehničnem poročilu,
– minimalni radij vertikalnih krivin (RV(min)) 350,0 m, odstopanja R(min) navzdol so posebej utemeljena v tehničnem poročilu.
(3) Mejni konstrukcijski elementi nove ali rekonstruirane gozdne ceste v prečnem profilu so:
– naklon odkopne brežine v razponu od 1:1 do 5:1 glede na vrsto hribine,
– naklon nasipne brežine v razponu od 1:1,25 do 1:1,5 glede na vrsto hribine,
– koritnica, bankina oziroma hodnik horizontalne širine najmanj 0,5 m,
– jarek horizontalne širine najmanj 0,8 m na nivoju planuma,
– minimalni premer betonskega cevnega propusta za odvodnjavanje meteorne vode je 500 mm,
– prečni naklon vozišča mora znašati najmanj 3%.
(4) Gozdna cesta mora biti odmaknjena od zemljišč, na katerih investitor nima pravice graditi, najmanj za širino cestnega telesa.
(5) Dovoljeno odstopanje cestne osi od bistvenih točk izbrane ničelnice v situaciji znaša +/– 4,0 m. Za večja odstopanja pri projektiranju ali izvedbi gradbenih del je potrebno pridobiti pisno soglasje Zavoda.
9. člen
(vsebine risb načrta gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta)
(1) Risbe načrta gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta vsebujejo najmanj risbo situacije gozdne ceste, risbo podolžnega profila gozdne ceste, risbo prečnega profila gozdne ceste in so na posameznem listu lahko kombinirane.
(2) Risba situacije gozdne ceste vsebuje:
– merilo risbe M 1:1000,
– oznake profilov,
– os ceste, rob cestišča in stičnico,
– zgornjo in spodnjo stičnico,
– izogibališča, obračališča, skladišča lesa in priključke gozdnih vlak,
– mesta cevnih propustov in premostitvenih objektov dolžine nad 4,0 m.
(3) Risba podolžnega profila gozdne ceste vsebuje:
– merilo risbe v M(v) 1:100 in M(d) 1:1000,
– oznake profilov in terensko črto,
– niveleto planuma z oznako naklona v %,
– elemente vertikalnih krivin,
– masni profil.
(4) Risba prečnega profila gozdne ceste vsebuje:
– merilo risbe M(v) = M(d) 1:100 – 400,
– oznako profilov in stacionažo tlorisa cestne osi,
– os ceste in ničelnice, če nista na istem mestu,
– terensko črto z oceno poteka posameznih kategorij hribine,
– zgornjo in spodnjo stičnico,
– odkopno brežino in nasipno brežino,
– koritnico/jarek in hodnik ter eventualne razširitve vozišča,
– planum in zgornji ustroj gozdne ceste,
– sheme cevnih propustov, mostov ter podpornih in opornih konstrukcij,
– elemente za zakoličbo projektirane osi in cestnega telesa na terenu.
10. člen
(geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije za graditev gozdne ceste)
(1) Geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije za graditev gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta se izdela v skladu s predpisi, ki urejajo izdelavo geodetskega načrta.
(2) Grafični prikazi v geodetskem načrtu za pripravo projektne dokumentacije za graditev gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta vsebuje najmanj:
– podatke o reliefu, vodah, javnih cestah, stavbah in zemljiških parcelah,
– izris namenske rabe prostora iz veljavnih prostorskih aktov v predelu odpiranja,
– koordinate zakoličenih pozitivnih kardinalnih točk projektirane gozdne ceste v državnem koordinatnem sistemu.
(3) Geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije za graditev gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta je podlaga za skupni grafični prikaz skladnosti s prostorskimi akti in vplivnih območij objekta.
3. Izvajanje del, gradbeni nadzor in strokovni pregled zgrajene gozdne ceste
11. člen
(izvajanje del in gradbeni nadzor)
Za izvajanje del in gradbeni nadzor pri gradnji gozdnih cest se uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
12. člen
(strokovni pregled)
(1) Po zaključku gradnje gozdne ceste kot enostavnega ali manj zahtevnega objekta mora investitor vložiti na Zavod vlogo za strokovni pregled zgrajene gozdne ceste. Vlogi mora biti priložena fotokopija načrta gozdne ceste za primer gradnje gozdne ceste kot enostavnega objekta oziroma fotokopija projekta izvedenih del za primer gradnje gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta.
(2) Zavod mora v roku 8 dni od prejema vloge iz prejšnjega odstavka tega člena določiti datum strokovnega pregleda ter o tem obvestiti investitorja.
(3) Pri opravljanju strokovnega pregleda zgrajene gozdne ceste so, poleg investitorja in predstavnikov Zavoda, lahko prisotni tudi odgovorni vodja projekta, odgovorni projektant in odgovorni vodja del.
(4) Pri strokovnem pregledu zgrajene gozdne ceste se preveri ustreznost zgrajenega objekta glede na elaborat ničelnic in sestavi zapisnik, v katerem se potrdi ali zavrne vključitev zgrajene gozdne ceste v evidenco gozdnih cest oziroma določi rok za odpravo pomanjkljivosti.
(5) Zapisnik se sestavi v dveh izvodih neposredno na terenu, od katerega se en izvod vroči investitorju.
(6) Če investitor ne želi vključiti zgrajene ceste v evidenco gozdnih cest mora to izrecno izjaviti pri strokovnem pregledu. Če se gradnja gozdne ceste sofinancira iz javnih sredstev je vključitev zgrajene ceste v evidenco gozdnih cest obvezna.
13. člen
(geodetski načrt novega stanja zemljišča
po gradnji gozdne ceste)
(1) Geodetski načrt novega stanja zemljišča po gradnji gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta se izdela v skladu s predpisi, ki urejajo izdelavo geodetskega načrta.
(2) Če je bila gozdna cesta kot manj zahtevni objekt v situacijskem smislu zgrajena v skladu s projektom za izvedbo zadošča za grafični prikaz geodetskega načrta novega stanja zemljišča po gradnji gozdne ceste izris projektirane cestne osi.
(3) Geodetski načrt novega stanja zemljišča po gradnji gozdne ceste kot manj zahtevnega objekta je podlaga za pridobitev uporabnega dovoljenja in za njen vpis v zbirni kataster javne gospodarske infrastrukture.
4. Vzdrževanje gozdnih cest
14. člen
(načela in vrste vzdrževanja gozdnih cest)
(1) Gozdne ceste skupaj z objekti (mostovi, podpornimi zidovi idr.) se morajo redno vzdrževati tako, da se ohranja prevoznost, omogoča njihova varna uporaba, zagotovi gospodarnost vlaganj, preprečijo škodljivi vplivi na bližnjih zemljiščih in motnje v pomembnih življenjskih prostorih prosto živečih živali.
(2) Vzdrževanje gozdnih cest se mora opravljati na način in pod pogoji kot jih določajo predpisi, ki urejajo gozdove.
(3) Vzdrževanje gozdnih cest je zaradi del, ki jih je potrebno izvesti, lahko tekoče (letno in zimsko) ali periodično:
1. tekoče letno vzdrževanje obsega tista dela, ki zagotavljajo ohranjanje stanja gozdne ceste in preprečujejo zmanjševanje prevoznosti: vzdrževanje vozišča, koritnic in bankin, vzdrževanje drugih naprav za odvodnjavanje ter manjša popravila naprav in objektov cestnega telesa,
2. tekoče zimsko vzdrževanje obsega priprave na zimsko vzdrževanje in odstranjevanje snega ter posipavanje vozišča,
3. periodično vzdrževanje obsega tista dela na gozdni cesti, ki so potrebna za obnovitev vozišča in večja popravila naprav in objektov cestnega telesa, izvajajo pa se v daljših časovnih periodah.
(4) Zavod spremlja vzdrževanje gozdnih cest in zagotavlja njegovo izvedbo tako, da v sodelovanju z občino na območju katere ležijo gozdne ceste (v nadaljnjem besedilu: občina), izdela letni program vzdrževanja ter usmerja, spremlja in prevzema opravljena dela. Občina zagotovi plačilo opravljenega vzdrževanja. Občina določi obseg vzdrževanja gozdnih cest v sodelovanju z Zavodom glede na razpoložljiva sredstva.
(5) Tekoče zimsko vzdrževanje gozdnih cest se financira iz rednih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v obsegu, ki je potreben za dela pri gospodarjenju z gozdom v zimskem času.
15. člen
(oprema gozdne ceste)
(1) Oprema na gozdni cesti (opozorilne table, prometni znaki, zaporne rampe, ipd.) mora biti vzdrževana tako, da je zagotovljena njena namembnost.
(2) Na gozdni cesti se postavljajo opozorilne table in napisi, ki ne določajo režima prometa in njeno uporabo, samo s pisnim soglasjem lastnika gozda ter Zavoda.
5. Raba gozdnih cest
16. člen
(uporaba gozdne ceste)
Na podlagi določb predpisov, ki urejajo gozdove, lahko gozdne ceste uporabljajo tudi drugi uporabniki na lastno odgovornost. Zavod določi v sodelovanju z lastniki gozdov in s soglasjem občine režim uporabe posamezne gozdne ceste ali cestnega omrežja, ki ga označi v sodelovanju z občino.
17. člen
(režim uporabe gozdne ceste)
(1) Z režimom uporabe gozdne ceste se usmerja oziroma določa njeno rabo tako, da se zagotavlja optimalno večnamensko gospodarjenje z gozdom. Gozdne ceste se mora uporabljati tako, da se povzročajo čim manjše motnje v uresničevanju funkcij gozda kot ekosistema.
(2) Z režimom uporabe se določijo:
– začasna ali trajna prepoved uporabe gozdne ceste za določeno vrsto vozila,
– prepoved prometa za vozila nad določeno skupno težo ali nad določeno osno obremenitvijo,
– začasna prepoved prometa za vsa vozila,
– smer prometa,
– prepoved dajanja zvočnih signalov,
– omejitev hitrosti,
– druge prepovedi ali omejitve, če stanje gozdne ceste ali razmere v gozdu to zahtevajo.
(3) Največja dovoljena hitrost vožnje na gozdni cesti je 40 km na uro.
18. člen
(označitev gozdne ceste)
(1) Gozdna cesta mora biti označena najmanj z opozorilno tablo, ki je postavljena na začetku ceste ali cestnega omrežja. Besedilo pa se glasi »GOZDNA CESTA, uporaba na lastno odgovornost«. Širina table je 50 cm, višina pa 30 cm. Za druge označitve režima prometa se uporabljajo standardni prometni znaki.
(2) V primeru, da ima upravljalec zavarovanega območja narave uveljavljeno tipologijo označb, se za označevanje gozdnih cest lahko uporabi tudi te.
19. člen
(uporaba gozdne ceste)
Po končani uporabi gozdne ceste mora uporabnik očistiti vozišče in elemente za odvodnjavanje (jarki, koritnice, odtočni jaški ipd.) ter vzpostaviti stanje kot je bilo pred uporabo.
20. člen
(čezmerna uporaba gozdne ceste)
Čezmerna uporaba gozdne ceste pomeni povečan dnevni promet vozil, ki ni povezan z gospodarjenjem z gozdovi. Zavod na podlagi strokovnih osnov določi čezmerno uporabo.
21. člen
(začasna čezmerna uporaba gozdne ceste)
(1) Začasna čezmerna uporaba gozdne ceste je čezmerna uporaba, ki traja manj kot en mesec. Na podlagi predpisov, ki urejajo gozdove, mora uporabnik pridobiti od lastnikov gozdov pisno dovoljenje za začasno čezmerno uporabo gozdne ceste.
(2) Po končani začasni čezmerni uporabi gozdne ceste mora uporabnik odpraviti posledice take uporabe na cesti ali plačati odškodnino. Rok za odpravo posledic začasne čezmerne uporabe gozdne ceste je 14 dni od zadnjega dne uporabe gozdne ceste.
(3) Odškodnino za uporabo gozdne ceste v višini stroškov za odpravo posledic začasne čezmerne uporabe odmeri občina po končani uporabi na predlog Zavoda. Odškodnina je prihodek proračuna občine in se uporabi za odpravo posledic začasne čezmerne uporabe gozdne ceste.
22. člen
(trajna čezmerna uporaba gozdne ceste)
(1) Trajna čezmerna uporaba gozdne ceste je njena čezmerna uporaba, ki traja več kot mesec dni. Na podlagi predpisov, ki urejajo gozdove, mora uporabnik pridobiti od lastnikov gozdov pisno dovoljenje za trajno čezmerno uporabo gozdne ceste.
(2) Odškodnino odmeri občina na predlog Zavoda. Odškodnina za trajno čezmerno uporabo se določa za čas trajanja take uporabe in je enaka razliki med povečanimi vzdrževalnimi stroški zaradi čezmerne uporabe in ocenjenimi tekočimi in periodičnimi vzdrževanji, ki nastanejo, če čezmerne rabe ne bi bilo.
(3) Merila za določitev odškodnine so:
– normativi za vzdrževanje gozdnih cest,
– cene, ki veljajo za vzdrževalna dela na gozdnih cestah v občini,
– stanje gozdne ceste pred začetkom čezmerne uporabe,
– stanje gozdne ceste po končani čezmerni uporabi.
(4) Odškodnina je prihodek proračuna občine in se uporabi za odpravo posledic trajne čezmerne uporabe gozdne ceste.
23. člen
(kategorizacija gozdnih cest)
Glede na namen, rabo in tehnične elemente se gozdne ceste razvrščajo v naslednje kategorije:
1. gozdne ceste G1 so ceste, na katerih je poleg prometa, namenjenega gospodarjenju z gozdovi, pomemben tudi vsakodnevni javni promet, ki lahko doseže tudi več kot 50% delež. Na gozdnih cestah G1 je osebni promet praviloma brez omejitev, za tovorni promet pa se v času odjuge oziroma velike razmočenosti cestišča določi omejitev osnega pritiska. Z režimom uporabe gozdnih cest se lahko določijo dodatne omejitve njihove rabe. Zapora na gozdni cesti G1 je lahko praviloma največ enodnevna. Na teh cestah se zagotavlja tekoče in periodično vzdrževanje. Stroške vzdrževanja, ki nastajajo zaradi javne uporabe, financirajo občine v sorazmernem deležu glede na stroške vzdrževanja in dolžino gozdne ceste;
2. gozdne ceste G2 so ceste, ki odpirajo več kot 1000 ha gozda in na njih prevladuje promet, namenjen gospodarjenju z gozdovi. Na gozdnih cestah G2 je osebni promet praviloma brez omejitev, za tovorni promet pa se lahko določi omejitev osnega pritiska. Z režimom uporabe gozdnih cest se lahko določijo dodatne omejitve njihove uporabe. Na gozdni cesti G2 se lahko določi tudi trajna zapora. Na teh gozdnih cestah se zagotavlja vzdrževanje po potrebi oziroma tekoče vzdrževanje, če cesta vodi do kmetij, zaselkov oziroma vasi ali objektov javnega značaja;
3. gozdne ceste G3 so ceste, ki odpirajo manj kot 1000 ha gozda in na njih prevladuje promet, namenjen gospodarjenju z gozdovi. Na gozdnih cestah G3 je osebni promet praviloma brez omejitev, za tovorni promet pa se lahko določi omejitev osnega pritiska. Z režimom uporabe gozdnih cest se lahko določijo dodatne omejitve njihove uporabe. Na gozdni cesti G3 se lahko določi trajna in popolna zapora. Na teh gozdnih cestah se zagotavlja vzdrževanje po potrebi;
4. protipožarna cesta je grajena in utrjena prometnica, ki odpira večji požarno ogrožen prostor, kjer delež gozda ali njegova ekonomska vrednost ne utemeljujeta izgradnjo gozdne ceste ter je v situacijskem poteku prilagojena predvsem zahtevam protipožarnega varstva. Po tehničnih elementih, obliki projektne dokumentacije in načinu gradnje ustreza gozdni cesti.
6. Evidence o gozdnih cestah
24. člen
(vsebina evidence o gozdnih cestah)
(1) Zavod vodi evidenco o gozdnih cestah, ki vsebuje:
1. osnovne podatke:
– ime ceste,
– kategorijo ceste,
– dolžino ceste v metrih,
– tehnične elemente ceste,
– pripadnost različnim prostorskim entitetam (gozdnogospodarsko območje, občina...);
2. grafične podatke, ki vsebujejo najmanj podatke iz prejšnje točke in se zbirajo v merilu, ki ni manjše od 1:5000.
(2) Če gozdna cesta kot novo zgrajena ali kot javna cesta, ki se z ustreznim aktom izključi iz javne rabe, izpolnjuje tehnične pogoje določene s tem pravilnikom, je lahko vključena v evidenco iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Gozdna cesta se lahko iz evidence gozdnih cest izbriše, kadar se v soglasju z lastniki gozdov, v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, prekategorizira v javno cesto.
25. člen
(posredovanje podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture)
Vsaka sprememba podatkov v evidenci o gozdnih cestah, ki pomeni tudi spremembo podatkov v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture, se posreduje Geodetski upravi Republike Slovenije najpozneje v roku treh mesecev od njenega nastanka.
III. GOZDNE VLAKE
1. Načrtovanje, gradnja ali priprava gozdnih vlak
26. člen
(pogoji za načrtovanje, gradnjo ali pripravo gozdnih vlak)
(1) Gozdne vlake, ki se gradijo ali pripravljajo na novo, se morajo opredeliti v tehnološkem delu gozdnogojitvenega načrta z vrisom na karto.
(2) V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote se določijo predeli gozda, v katerih zaradi izjemne občutljivosti ekosistema gozdnih vlak ni dovoljeno graditi ali pripravljati.
(3) Gozdnih vlak se ne sme graditi ali pripravljati v strugah potokov in hudournikov.
(4) Za gozdne vlake, ki se gradijo:
– na terenih z naklonom, ki je večji od 50%,
– v neposredni bližini območij, pomembnih za ohranitev prosto živečih živali,
– na labilnih in pogojno stabilnih zemljiščih in pobočjih hudournikov,
– z izteki na kmetijska zemljišča pod naklonom, večjim od 25%,
se mora v tehnološkem delu gozdnogojitvenega načrta izdelati posebno presojo o njihovem vplivu na gozd kot ekosistem oziroma na kmetijska zemljišča.
(5) Protipožarna pot je na pretežni dolžini grajena gozdna prometnica in se šteje za gozdno vlako po tem pravilniku. Namenjena je protipožarnemu varstvu in prevozu s prilagojenimi vozili in kmetijsko mehanizacijo.
27. člen
(načrtovanje gozdnih vlak)
(1) Gozdne vlake načrtuje Zavod v sodelovanju z lastnikom gozda in v tem okviru zagotovi tudi prenos načrtovane trase na teren.
(2) V tehnološkem delu gozdnogojitvenega načrta se:
– opredelijo pogoji za tehnologijo gradnje ali priprave gozdnih vlak in njihovi tehnični elementi,
– določijo ukrepi, s katerimi se bodo preprečevali erozijski procesi, zagotavljala stabilnost pobočij in urejal odvod površinskih in meteornih voda.
(3) Zavod pri gradnji ali pripravi gozdnih vlak spremlja upoštevanje pogojev in ukrepov iz tega in prejšnjega člena tega pravilnika.
28. člen
(tehnični pogoji gradnje ali priprave gozdnih vlak)
Pri načrtovanju, gradnji ali pripravi gozdnih vlak se upoštevajo naslednji tehnični pogoji:
1. širina vlake mora biti prilagojena zahtevam spravilnega sredstva in znaša največ 3,5 m;
2. največji podolžni naklon gozdne vlake je odvisen od občutljivosti talne podlage na erozijo in doseže lahko največ:
– kamnita talna podlaga: 40%,
– talna podlaga iz mešane hribine, malo občutljiva na erozijo: 25%,
– talna podlaga iz zemljine, občutljiva na erozijo: 12%;
3. prečni naklon pobočne gozdne vlake mora biti zaradi lažjega spravila za 5–10% nagnjen proti notranji strani;
4. odvodnjavanje mora biti urejeno s prečnimi jarki, katerih gostota je odvisna od podolžnega naklona gozdne vlake, občutljivosti talne podlage na erozijo in režima padavin;
5. priključek gozdne vlake na drugo prometnico mora biti izveden pod kotom 45° ali manj v smeri transporta;
6. na strmih pobočjih je potrebno urediti prostore za obračanje spravilnega sredstva;
7. pomožno skladišče lesa se mora nahajati čim bližje priključku gozdne vlake na cesto.
29. člen
(gostota gozdnih vlak)
Največja dovoljena gostota grajenih gozdnih vlak je, upoštevajoč razmere za spravilo lesa, naslednja:
– kraški svet: 180 m/ha,
– gričevnat svet: 150 m/ha,
– alpski svet: 130 m/ha.
30. člen
(tehnologija gradnje ali priprave gozdnih vlak)
(1) Pri gradnji ali pripravi gozdnih vlak se mora uporabljati tehnologija, ki povzroča čim manj poškodb na sestoju gozda in okolju.
(2) Odvodnjavanje gozdnih vlak mora biti ob doslednem upoštevanju vodnogospodarskih in protierozijskih smernic izvedeno tako, da se prepreči nevarnost erozijskih procesov.
2. Vzdrževanje in uporaba gozdnih vlak
31. člen
(vzdrževanje gozdnih vlak)
(1) Gozdne vlake se morajo vzdrževati tako, da omogočajo varno spravilo gozdnih lesnih sortimentov, da se prepreči njihovo propadanje ter škodljivi vplivi na bližnjih zemljiščih.
(2) Stroški gradnje in vzdrževanja gozdnih vlak so stroški lastnika oziroma uporabnika gozdne vlake. Sredstva za gradnjo in vzdrževanje gozdnih vlak se lahko pridobijo tudi iz drugih virov.
32. člen
(uporaba gozdnih vlak)
(1) Uporaba gozdnih vlak v bližini območij pomembnih za ohranjanje in razvoj prosto živečih živali se omeji v času njihovih življenjsko pomembnih obdobij.
(2) Uporabnik mora na gozdni vlaki po končanem spravilu lesa urediti odvodnjavanje ter vzpostaviti stanje gozdne vlake, ki omogoča njeno nemoteno nadaljnjo uporabo.
(3) Gozdnih vlak se v času, ko je zemljata podlaga razmočena, ne sme uporabljati, da se ne poruši ravnotežje na labilnih tleh in ne povzročijo erozijski procesi.
IV. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
33. člen
(prehodna določba)
Prvi prevzem podatkov o gozdnih cestah v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture izvede Geodetska uprava Republike Slovenije s prevzemom podatkov iz evidence gozdnih cest najpozneje do 31. decembra 2005.
34. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic (Uradni list RS, št. 7/00).
35. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-98/2004
Ljubljana, dne 14. septembra 2004.
EVA 2004-2311-0349
dr. Milan Pogačnik l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano
Soglašam!
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor in energijo