Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/2003 z dne 29. 8. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/2003 z dne 29. 8. 2003

Kazalo

4013. Pravilnik o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli, stran 12841.

Na podlagi 84. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 55/03 – prečiščeno besedilo in 79/03) in 24. člena zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 35/01) ob soglasju Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti – Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség izdaja minister za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o normativih in standardih v dvojezični
srednji šoli
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest, ter normativi in standardi za oblikovanje oddelkov in skupin v dvojezični srednji šoli (v nadaljnjem besedilu: šola).
2. člen
(podlage za sistemizacijo)
Podlaga za sistemizacijo delovnih mest učiteljev splošno izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov, učiteljev praktičnega pouka in veščin ter laborantov (v nadaljnjem besedilu: učiteljev) so ure pouka po izvedbenih predmetnikih srednješolskih izobraževalnih programov v skladu z normativi za oblikovanje oddelkov in skupin, določenimi v 14. oziroma 15. členu tega pravilnika.
3. člen
(tedenska učna obveznost)
S strokovnimi delavci iz prejšnjega člena se sklene delovno razmerje za polni delovni čas, če je njihova povprečna tedenska učna obveznost v okviru 35 tednov pouka:
– 19 ur pouka za učitelje madžarščine in 19 ur pouka za učitelje slovenščine,
– 20 ur pouka za učitelje drugih splošno izobraževalnih in strokovno teoretičnih predmetov,
– 25 ur pouka za učitelje praktičnega pouka in veščin in
– 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.
4. člen
(tajništvo šolske maturitetne komisije)
(1) Učitelj, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost glede na število dijakov – maturantov gimnazijskih programov, in sicer za:
– 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34 in
– 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
(2) Učitelj, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, ima lahko zmanjšano učno obveznost glede na število dijakov zaključnega letnika, in sicer:
– za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
– za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34,
– za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
(3) Če naloge tajnika šolske maturitetne komisije opravlja strokovni delavec, ki ni učitelj, se mu prizna povečan obseg dela v obsegu ur iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
5. člen
(članstvo v maturitetnih komisijah)
(1) Učitelj, ki je član državne predmetne komisije za slovenščino oziroma madžarščino za splošno maturo, ima zmanjšano tedensko učno obveznost za 4 ure pouka, za ostale predmete pa 3 ure.
(2) Učitelj, ki je član državne predmetne komisije za poklicno maturo za slovenščino oziroma madžarščino, ima zmanjšano tedensko učno obveznost za 4 ure pouka, za matematiko ali tuji jezik pa 3 ure.
6. člen
(trajanje ure pouka)
(1) Ura pouka, ki se izvaja v splošnih in specializiranih učilnicah ter v laboratorijih, in ura praktičnega pouka v šolskih delavnicah, traja 45 minut.
(2) Trajanje ure praktičnega izobraževanja v gospodarskih družbah oziroma pri samostojnih podjetnikih se prilagodi njihovemu delovnemu procesu ob upoštevanju vseh predpisanih omejitev, ki se nanašajo na vajence oziroma dijake (v nadaljnjem besedilu: dijaki).
7. člen
(razredništvo)
(1) Za delo razrednika se priznata dve uri na teden na oddelek:
– v 1. letniku programov nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega oziroma drugega strokovnega izobraževanja, gimnazijskega programa ter v maturitetnem tečaju in
– v zaključnem letniku, razen v 3. letniku programa nižjega poklicnega izobraževanja ter programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja.
(2) V ostalih letnikih ter v 3. letniku programa nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja se prizna ena ura na teden na oddelek.
(3) V programih poklicno-tehniškega izobraževanja se v začetnem letniku prizna ena ura razredništva na teden, v zaključnem letniku pa dve uri na teden na oddelek.
8. člen
(mentorstvo)
Mentorju učitelja – pripravnika se prizna ena ura pouka na teden za delo s pripravnikom, mentorju svetovalnega delavca – pripravnika oziroma knjižničarja – pripravnika pa ena ura svetovalnega oziroma knjižničarskega dela na teden za delo s pripravnikom.
9. člen
(strokovna pomoč za dijake s posebnimi potrebami)
(1) Ure dodatne strokovne pomoči dijakom s posebnimi potrebami se izvajajo v skladu z odločbami o usmeritvi.
(2) Dodatna strokovna pomoč se plača skladno z merili, ki jih določi minister, pristojen za srednje šolstvo, s posebnim aktom.
10. člen
(učna obveznost ravnatelja šole)
(1) V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole lahko največ 5 ur pouka na teden.
(2) V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole, ki ima do 12 oddelkov, 2 uri pouka na teden.
(3) Ravnatelj šole iz prejšnjega odstavka lahko uči še največ 3 ure na teden.
11. člen
(pomočnik ravnatelja)
(1) Šola s 14 oddelki ima lahko pomočnika ravnatelja, ki ima v okviru delovne obveznosti 11 ur pouka na teden oziroma 22 ur svetovalnega dela na teden.
(2) V šoli, ki ima več kot 14 oddelkov, se za vsaka dva oddelka več učna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1 uro pouka na teden oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek v šoli s 24 oddelki in več ima pomočnik ravnatelja 4 ure pouka na teden oziroma 8 ur svetovalnega dela na teden.
12. člen
(drugi strokovni delavci)
(1) Šola sistemizira po eno delovno mesto s polnim delovnim časom svetovalnega delavca in knjižničarja.
(2) Če šola po izvedbenem predmetniku opravi 22.000 in več ur praktičnega pouka letno v delavnicah, lahko sistemizira eno delovno mesto organizatorja praktičnega pouka ali vodje delavnic.
(3) Normativ iz prejšnjega odstavka ne velja za programe s področja ekonomije, družboslovja, turizma, računalništva, oblikovanja, aranžerstva, kemije, farmacije in prometa.
(4) Če šola po predmetniku organizira delovno prakso oziroma praktično izobraževanje pri delodajalcu v skladu z učno pogodbo ali pogodbo po drugem odstavku 7. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/00), lahko sistemizira na 2000 in več ur delovne prakse oziroma praktičnega izobraževanja letno eno delovno mesto organizatorja delovne prakse.
(5) Če ima šola manj ur praktičnega pouka ali praktičnega izobraževanja pri delodajalcu oziroma delovne prakse, kot je določeno v drugem in četrtem odstavku tega člena, lahko sistemizira ta delovna mesta za ustrezno krajši delovni čas od polnega, vendar ne manj kot s polovičnim delovnim časom.
13. člen
(administrativni, računovodski in tehnični delavci)
(1) Šola sistemizira po eno delovno mesto s polnim delovnim časom:
– pisarniškega referenta, ki mora imeti srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo,
– računovodje, ki mora imeti srednjo strokovno izobrazbo,
– hišnika, ki mora imeti srednjo poklicno izobrazbo,
– čistilca na 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, ki mora imeti zaključeno osnovnošolsko obveznost.
(2) Če ima šola manj kot 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, sistemizira delovno mesto čistilca z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
(3) Šola sistemizira delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije, ki mora imeti srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo, v deležu delovnega časa, glede na število oddelkov, in sicer:
– do 5 oddelkov – 0,25 delovnega časa delavca,
– od 6 do 10 oddelkov – 0,5 delovnega časa delavca,
– od 11 do 14 oddelkov – 0,75 delovnega časa delavca in
– 15 in več oddelkov – 1,0 delovnega časa delavca.
(4) Če šola ne more zagotoviti izvajanja odločbe o usmeritvi gibalno oviranega dijaka v okviru obstoječih kadrovskih možnosti oziroma na drug ustrezen način, lahko sistemizira spremljevalca za fizično pomoč dijaku, ki mora imeti srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
(5) Obseg delovne obveznosti oziroma delež delovnega časa ter čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca iz prejšnjega odstavka tega člena, se določi glede na število dijakov, ki potrebujejo fizično pomoč ter števila ur fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka za gibalno oviranega dijaka po predmetniku izobraževalnega programa, v katerega je vpisan.
14. člen
(normativi za oblikovanje oddelkov)
(1) V oddelku 1. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja je največ 18 dijakov.
(2) V oddelku 1. letnika programa srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja ter gimnazijskega programa je največ 22 dijakov.
(3) V oddelku poklicnega in maturitetnega tečaja ter programa poklicno-tehniškega izobraževanja je največ 22 dijakov.
(4) Število oddelkov drugega in višjih letnikov je lahko praviloma enako največ številu oddelkov 1. letnika iste vpisne generacije.
(5) Šola lahko ob soglasju pristojnega upravnega organa v višjih letnikih oblikuje oddelek več, kot jih je imela v prejšnjem letniku.
(6) Šola lahko zaradi majhnega števila dijakov v nižjem ali srednjem poklicnem oziroma srednjem strokovnem izobraževanju oblikuje kombiniran oddelek ter organizira prožnejše oblike vzgojno izobraževalnega dela z dijaki, pod pogojem, da se v celoti realizirajo cilji učnih načrtov oziroma katalogov znanj, določeni za posamezen izobraževalni program oziroma za pridobitev posameznega poklicnega oziroma strokovnega naziva.
(7) Šola lahko oblikuje oddelek s 5 ali manj dijaki le s soglasjem ministra, pristojnega za srednje šolstvo.
15. člen
(normativi za oblikovanje skupin)
(1) Informatika, naravoslovni in strokovno-teoretični predmeti
Pri splošno izobraževalnih predmetih informatika, biologija, kemija, fizika in naravoslovje ter pri posameznih strokovno-teoretičnih predmetih je v skupini pri vajah največ 13 dijakov. Število skupin se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli s 13. Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine in pri katerih sodeluje laborant, določa izobraževalni program.
Število skupin za izvajanje strokovno teoretičnih predmetov, ki se oblikujejo v oddelkih za skupno izvajanje izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, se določi tako, da se skupno število dijakov, ki se izobražujejo po teh programih v posameznem letniku, deli s 5, doda pa se še ena skupina.
(2) Praktični pouk
V skupini pri praktičnem pouku je v programih nižjega poklicnega izobraževanja največ 10 dijakov, v programih srednjega poklicnega, srednjega strokovnega ter srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja pa je največ 13 dijakov. Število skupin se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli v primeru programa nižjega poklicnega izobraževanja z 10 ter v primeru drugih vrst programov s 13.
(3) Prvi tuji jezik
Pri prvem tujem jeziku se oddelek deli v skupine zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole, in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov iz istovrstnih izobraževalnih programov združujejo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka.
(4) Drugi tuji jezik
Če šola izvaja dva različna druga tuja jezika, lahko oblikuje eno skupino več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, pod pogojem, da ima vsaj 5 dijakov za posamezno skupino.
(5) Madžarščina
Pri madžarščini se glede na različno zahtevnostno raven, za katero so se v skladu z dvojezičnim izobraževalnim programom odločili dijaki, deli v dve skupini in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov iz istovrstnih izobraževalnih programov združujejo iz oddelkov istega letnika do ustreznega normativa za oblikovanje polnoštevilnega oddelka.
(6) Slovenščina
V tretjem in četrtem letniku se pri slovenščini oddelek glede na različno zahtevnostno raven, za katero so se v skladu z dvojezičnim izobraževalnim programom odločili dijaki, deli v dve skupini in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov iz istovrstnih izobraževalnih programov združujejo iz oddelkov istega letnika do ustreznega normativa za oblikovanje polnoštevilnega oddelka.
(7) Športna vzgoja
Normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji je enak ustreznemu normativu za oblikovanje polnoštevilnega oddelka, vendar tako, da se dijaki delijo po spolu ter združujejo praviloma iz oddelkov istega letnika, izjemoma pa tudi iz dveh ali več zaporednih letnikov, in sicer ne glede na vrsto izobraževalnega programa, po katerem se izobražujejo.
(8) Obseg ur izbirnih predmetov v gimnazijskem programu
Šola, ki izvaja program gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni v 4. letniku največ 630 dodatnih ur letno.
(9) Obseg ur za izvajanje pouka na različnih ravneh zahtevnosti v gimnazijskem programu
Če šola organizira skladno s tretjim odstavkom 23. člena zakona o maturi (Uradni list RS, št. 15/03) v zaključnem letniku gimnazijskih programov pripravo na maturo za osnovno in višjo raven zahtevnosti, lahko za izvajanje pouka na različni ravni zahtevnosti nameni dodatno 140 ur za pouk matematike in 105 ur za pouk tujega jezika, če je v posamezni skupini najmanj 5 dijakov.
(10) Izbirni predmeti v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja
Pri izbirnih predmetih, ki so določeni z izobraževalnim programom, lahko šola oblikuje eno skupino več, kot je oddelkov posameznega letnika, če gre za različne izbirne predmete in če se za vsakega od njih odloči vsaj 5 dijakov.
(11) Ekskurzija
Spremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji, določeni z izobraževalnim programom, spremlja skupino 16 dijakov.
16. člen
(odstopanja oziroma izjeme)
(1) Za opravljanje dela na delovnih mestih računovodje, čistilca, in vzdrževalca učne tehnologije iz 13. člena tega pravilnika in za del praktičnega pouka, ki se izvaja na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju pri delodajalcu, lahko šola sklene pogodbo o opravljanju storitev z drugimi izvajalci.
(2) Opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka se plačuje po pogodbi skladno z merili, ki jih določi minister, pristojen za srednje šolstvo.
(3) Odstopanje od normativov, določenih s tem pravilnikom, lahko odobri pristojni upravni organ na posebej utemeljeno vlogo šole, in sicer zaradi specifičnih prostorskih pogojev šole in v drugih izjemnih primerih ko zaradi posebnih delovnih razmer oziroma povečanega obsega dela ni moč doseči predpisanega normativa.
17. člen
(prehodno izvajanje pravilnika)
(1) Do sprejetja predpisa o smeri in stopnji strokovne izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v posameznih izobraževalnih programih, mora imeti organizator praktičnega pouka iz drugega odstavka 12. člena tega pravilnika srednjo oziroma višjo strokovno izobrazbo, organizator delovne prakse iz četrtega odstavka 12. člena tega pravilnika pa višjo strokovno izobrazbo.
(2) Ne glede na prvi in drugi odstavek 14. člena tega pravilnika je v oddelku 1. letnika programa srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, gimnazijskega programa, poklicnega in maturitetnega tečaja ter v programu poklicno-tehniškega izobraževanja v šolskem letu 2003/2004 največ 24 dijakov.
18. člen
(razveljavitev prejšnjega predpisa)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati določbe odredbe o normativih in standardih v dvojezičnih srednjih šolah in srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 37/97), kolikor se nanašajo na dvojezično srednjo šolo, razen določbe III. točke, ki velja za šolsko leto 2003/2004.
19. člen
(končna določba)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra 2003 dalje, razen določb 5. člena ter drugega in tretjega odstavka 14. člena tega pravilnika, ki se začnejo uporabljati v šolskem letu 2004/2005.
Št. 011-03-163/03
Ljubljana, dne 21. avgusta 2003.
EVA 2003-3311-0181
Minister
za šolstvo, znanost in šport
dr. Slavko Gaber l. r.
Soglašam!
Predsednik
Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne
skupnosti
– Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség
György Tomka l. r.