Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/2003 z dne 5. 5. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/2003 z dne 5. 5. 2003

Kazalo

2006. Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic, stran 4781.

Na podlagi prve alinee 40. člena zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 98/99) in drugega odstavka 8. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali
in postopku registracije hlevov za rejo kokoši
nesnic
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik določa minimalne pogoje za zaščito rejnih živali in postopek registracije hlevov za rejo kokoši nesnic.
(2) Določbe tega pravilnika veljajo za vse rejne živali, vključno z ribami, dvoživkami in plazilci.
(3) Ta pravilnik ne velja za:
a) prostoživeče živali v naravnem okolju;
b) živali na tekmovanjih, razstavah, kulturnih ali športnih dogodkih ali aktivnostih;
c) hišne živali;
d) poskusne živali;
e) nevretenčarje.
2. člen
(pomen izrazov)
(1) V tem pravilniku uporabljeni izrazi pomenijo:
1. rejne živali so živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane oziroma za proizvodnjo volne, kož, krzna ali za druge gospodarske namene (v nadaljnjem besedilu: živali);
2. tele je govedo do šestega meseca starosti;
3. prašič je žival iz vrste Sus scrofa, katerekoli starosti, namenjena za pleme ali pitanje;
4. merjasec je spolno dozorel samec prašičev, namenjen za pleme;
5. mladica je spolno dozorela samica prašičev, ki še ni prasila;
6. svinja je samica prašičev, ki je najmanj enkrat prasila;
7. sesni pujski so prašiči od rojstva do odstavitve;
8. tekači so prašiči od odstavitve do desetega tedna starosti;
9. pitanci (vključno z mladimi plemenskimi prašiči) so prašiči od desetega tedna starosti do zakola oziroma do spolne zrelosti;
10. kokoši nesnice so kokoši vrste Gallus gallus, ki dosežejo zrelost za nesnost in se redijo za proizvodnjo jajc, ki niso namenjena za valjenje;
11. uporabna površina je kokošim nesnicam neomejeno dostopna površina, ki mora biti v baterijskih kletkah široka vsaj 30 cm, z maksimalnim nagibom tal 14 % in z višino vsaj 45 cm. Površina za gnezdenje se ne šteje za uporabno površino.
II. SPLOŠNI POGOJI
3. člen
(naloge skrbnika živali)
Skrbnik živali mora storiti vse, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, preprečevati mora vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni in motnje v obnašanju.
4. člen
(osebje)
Za živali mora skrbeti primerno število ljudi z ustreznim znanjem, spretnostjo ter odgovornim odnosom do živali.
5. člen
(pregledi)
Zagotovljeni morajo biti pogoji za vse potrebne preglede, vključno z zadostno osvetlitvijo objekta, tako da je možno opraviti pregled živali ob vsakem času.
6. člen
(bolne, poškodovane in onemogle živali)
(1) Bolne, poškodovane in onemogle živali morajo biti takoj ustrezno oskrbljene, tako da se prepreči njihovo nepotrebno trpljenje.
(2) Zagotovljena mora biti ustrezna ločena namestitev bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali.
(3) Skrbnik živali mora pravočasno zahtevati veterinarsko pomoč in oskrbo bolnih ali poškodovanih živali, veterinarsko pomoč pri porodih, kadar je potrebna, ter ustrezno nego bolnih, poškodovanih in onemoglih živali.
7. člen
(dnevnik)
(1) Skrbnik živali mora na gospodarstvu voditi dnevnik v skladu s predpisom, ki ureja izjemno uporabo zdravil za zdravljenje živali in evidence o zdravljenju živali, redno pa mora vpisovati tudi pogine živali.
(2) Dnevnik iz prejšnjega odstavka mora skrbnik živali hraniti najmanj pet let od zadnjega vpisa ter ga je dolžan na zahtevo predložiti pristojnemu inšpektorju na vpogled.
8. člen
(svoboda gibanja)
Živalim mora biti zagotovljena svoboda gibanja, primerna njihovi vrsti, pasmi, starosti, stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, ki preprečuje nepotrebno trpljenje in je v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji glede na njihove fiziološke in etološke potrebe.
9. člen
(objekti)
(1) Materiali za gradnjo objektov, boksov in opreme, s katerimi pridejo živali v stik, ne smejo biti škodljivi za živali. Biti morajo dovolj odporni in primerni za enostavno čiščenje in razkuževanje.
(2) Objekti in oprema morajo biti urejeni tako, da ne poškodujejo živali.
(3) Svetloba, toplota, vlažnost, kroženje zraka, zračenje, koncentracija plinov, higiena in intenzivnost hrupa v prostorih, kjer so živali, morajo ustrezati njihovi vrsti in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter predpisanim higienskim pogojem.
(4) Živali v objektih ne smejo biti stalno v temi. Kjer ni dovolj naravne svetlobe, mora biti zagotovljena primerna umetna svetloba. V primeru uporabe umetne svetlobe je treba določiti čas za počitek, ko morajo biti živali v temi.
(5) Električna napeljava mora biti nameščena in električno orodje montirano v skladu s predpisi.
10. člen
(živali, nastanjene izven objektov)
Živali, nastanjene izven objektov, morajo biti, kadar je to potrebno in možno, zavarovane pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi.
11. člen
(tehnična oprema)
(1) Skrbnik živali mora poskrbeti, da je tehnična oprema v objektih enkrat dnevno pregledana. Morebitne okvare morajo biti odpravljene v najkrajšem času. Do popravila morajo biti zagotovljeni pogoji za zagotavljanje zdravja in dobrega počutja živali.
(2) V primeru umetnega zračenja objektov mora biti zagotovljen alarmni sistem, ki opozarja skrbnika živali na okvaro v prezračevalnem sistemu. Alarmni sistem mora biti redno vzdrževan in preizkušen v skladu z navodili proizvajalca. Zagotovljen mora biti rezervni sistem zračenja, ki zadošča za ohranitev zdravja in dobrega počutja živali do odprave napake na osnovnem sistemu.
12. člen
(prehrana)
(1) Skrbnik živali mora živalim zagotoviti primerno prehrano v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito živali, ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji.
(2) Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena in nameščena tako, da se preprečuje kontaminacija vode in krme ter da so poškodbe zaradi prerivanja za vodo in krmo med živalmi minimalne.
(3) Vse živali morajo imeti dostop do primernega vodnega vira ali pa jim mora biti omogočen dostop do napajanja na drug način.
(4) V prehrano živali se sme vključevati dovoljene snovi za dovoljene preventivne, terapevtske ali zootehniške namene.
13. člen
(reja in postopki z živalmi)
(1) Reja in postopki z živalmi, ki lahko povzročijo živalim nepotrebno trpljenje ali škodljivo vplivajo na počutje živali, vključno z zdravjem, so prepovedani. Izjemoma je dovoljeno izvajati določene postopke, ki predstavljajo za žival kratkotrajno obremenitev, vendar pa ne povzročajo trajnih poškodb.
(2) Živali se sme rediti le, če je na osnovi njihovega genotipa ali fenotipa možno pričakovati, da to ne škoduje njihovemu zdravju in dobremu počutju.
14. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) pripravi letni program inšpekcijskih pregledov statistično reprezentativnega vzorca rej. Poročila o opravljenih inšpekcijskih pregledih za preteklo leto pripravijo območni uradi VURS na obrazcu, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika, in jih do konca februarja tekočega leta posredujejo glavnemu uradu VURS.
(2) VURS na obrazcu, ki je predpisan z odločbo Komisije EU, št. 2000/50EC, pripravi poročilo, v katerem predstavi rezultate inšpekcijskih pregledov iz prejšnjega odstavka in ga vsaki dve leti pošlje Komisiji EU.
III. POSEBNI POGOJI
A) Zaščita telet v reji
15. člen
(namestitev telet)
(1) V rejah morajo biti, glede namestitve telet, izpolnjeni naslednji pogoji:
a) teleta, starejša od 8 tednov, ne smejo biti nameščena individualno, ampak samo v skupinah;
b) teleta se lahko namesti v individualne bokse v primerih, kadar veterinar presodi, da je izolacija potrebna zaradi zdravstvenih ali etoloških zahtev;
c) individualni boksi za teleta, razen boksov za bolna teleta, morajo imeti take pregradne stene, da se lahko teleta med seboj vidijo in zaznavajo;
d) širina individualnega boksa mora biti vsaj enaka višini vihra teleta;
e) dolžina individualnega boksa mora biti vsaj enaka dolžini teleta od konice nosu do sednične grče, pomnoženi s faktorjem 1,1;
f) vsa teleta v skupini morajo imeti dovolj prostora, da se brez težav obračajo, vstajajo in legajo;
g) minimalna talna površina, ki jo mora imeti vsako tele v skupini, je:
----------------------------------------------------------
Živa teža teleta
v kg                Minimalna talna površina na žival v m2
----------------------------------------------------------
manj kot 150                                           1,5
150–220                                                1,7
220 in več                                             1,8
----------------------------------------------------------
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za:
a) gospodarstva s 5 ali manj teleti;
b) sesna teleta, ki so ob materi.
16. člen
(osvetlitev)
(1) Teleta v objektih ne smejo biti v stalni temi. Zagotovljena mora biti zadovoljiva naravna ali umetna osvetlitev v jakosti najmanj 80 lx. V primeru umetne osvetlitve mora ta ustrezati najmanj naravni osvetlitvi od 9. do 17. ure.
(2) Na voljo mora biti dovolj močen vir svetlobe, tako da je ob vsakem času možen pregled telet.
17. člen
(kontrola telet)
(1) Vsa teleta v objektu morajo biti vsaj dvakrat dnevno pod kontrolo skrbnika.
(2) Vsa teleta, ki so nameščena izven objekta, morajo biti vsaj enkrat dnevno pod kontrolo skrbnika.
18. člen
(privez)
Telet se praviloma ne sme privezovati. Privezovanje je dopustno v času napajanja z mlekom ali mlečnim nadomestkom, vendar ne več kot eno uro. Privezi teletom ne smejo povzročati poškodb in pretiranega zategovanja, dopuščati morajo nemoteno vstajanje, leganje, stanje, ležanje in nego telesa. Priveze je treba redno pregledovati.
19. člen
(boksi, oprema, posoda)
(1) Bokse, opremo in posodo, ki se uporabljajo za teleta, je treba redno čistiti in razkuževati.
(2) Blato, urin ter polito ali raztreseno krmo je treba redno odstranjevati.
20. člen
(tla)
(1) Tla morajo biti takšna, da teletom ne povzročajo poškodb, bolezni in neugodja.
(2) Vsa teleta morajo imeti ves čas neomejen dostop do ležišča, ki mora biti udobno, čisto, suho in ne sme škodljivo vplivati na teleta.
(3) Vsem teletom, mlajšim od 2 tednov, je treba zagotoviti primeren čist, suh in zdravju telet neškodljiv nastil.
21. člen
(napajanje in krmljenje)
(1) Teletom se mora zagotoviti ustrezna prehrana, primerna njihovi starosti, telesni teži ter etološkim in fiziološkim potrebam.
(2) Krma za teleta mora vsebovati dovolj železa, ki zagotavlja povprečno stopnjo krvnega hemoglobina najmanj 4,5 mmol/l.
(3) Teleta, starejša od dveh tednov, morajo imeti ponujeno mrvo primerne kakovosti tako, da jo lahko zauživajo, kadar želijo; količina mrve se zvišuje od 50g do 250g na dan za teleta od 8. do 20. tedna starosti.
(4) Teletom je prepovedano natikati nagobčnike.
(5) Vsa teleta morajo biti krmljena najmanj dvakrat dnevno. V skupinski reji in pri restriktivnem krmljenju brez elektronskih krmilnih postaj morajo imeti vsa teleta istočasno nemoten dostop do krme.
(6) Vsa teleta morajo imeti dostop do sveže in čiste pitne vode v zadostnih količinah ali pa morajo biti njihove potrebe po tekočini zadovoljene s pomočjo drugih, za napajanje primernih tekočin.
(7) V primeru visoke zunanje temperature ali pri bolnih teletih mora biti sveža in čista pitna voda ves čas dostopna vsem živalim.
(8) Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena, nameščena in zaščitena tako, da je kontaminacija vode in krme minimalna.
(9) Vsako tele mora prejeti goveji kolostrum čimprej po rojstvu, vsekakor pa v prvih šestih urah življenja.
B) Zaščita prašičev v reji
1. Splošni pogoji za vse kategorije prašičev
22. člen
(namestitev prašičev)
(1) Minimalna talna površina, ki jo mora imeti vsak tekač ali pitanec v skupini, razen mladice po osemenitvi in svinje, je:
--------------------------------------------
Živa teža (kg)                            m2
--------------------------------------------
do 10                                   0,15
10–20                                   0,20
20–30                                   0,30
30–50                                   0,40
50–85                                   0,55
85–110                                  0,65
več kot 110                            1,00.
--------------------------------------------
(2) Minimalna talna površina za živali v skupini mora biti na mladico po osemenitvi 1,64 m2, na svinjo pa 2,25 m2.
(3) Če je v skupini 5 ali manj živali, mora biti talna površina na žival večja za 10%.
(4) Če je v skupini 40 ali več živali, je lahko talna površina na žival manjša za 10%.
(5) Za breje živali mora biti minimalna površina polnih tal 0,95 m2 na mladico in 1,30 m2 na svinjo. Največ 15 % te površine lahko predstavljajo drenažne odprtine.
(6) Če se uporabljajo betonske rešetke za prašiče v skupini, mora biti:
a) maksimalna širina rež med rešetkami:
-------------------------------------------------------
Kategorija prašičev          Maksimalna širina rež (mm)
-------------------------------------------------------
Pujski                                               11
Tekači                                               14
Pitanci                                              18
Mladice in svinje                                    20
-------------------------------------------------------
b) minimalna širina rešetk:
-------------------------------------------------------
Kategorija prašičev        Minimalna širina rešetk (mm)
-------------------------------------------------------
Pujski in tekači                                     50
Pitanci, mladice in svinje                           80
-------------------------------------------------------
23. člen
(osvetlitev)
Prašiči v objektih ne smejo biti stalno v temi. Zagotovljena mora biti minimalna osvetlitev 40 lx najmanj 8 ur dnevno. Na voljo mora biti stalen dovolj močen vir svetlobe, tako da je ob vsakem času možen pregled prašičev.
24. člen
(hrup)
V objektih s prašiči stopnja hrupa ne sme biti višja od 85 dB. Izogibati se je treba stalnemu ali nenadnemu hrupu.
25. člen
(kontrola prašičev)
Vsi prašiči v objektu morajo biti vsaj enkrat dnevno pod kontrolo skrbnika.
26. člen
(agresivnost prašičev v skupinah)
Prašiče, ki so pretirano agresivni do drugih ali so pretirano izpostavljeni agresiji drugih, je treba odstraniti iz skupine ter jih začasno namestiti v individualne bokse. V tem primeru morajo biti boksi tako veliki, da se lahko prašič nemoteno obrača, vstaja in lega.
27. člen
(privez)
(1) Če so prašiči privezani, jim privezi ne smejo povzročati poškodb in pretiranega zategovanja. Privezi morajo dopuščati nemoteno vstajanje, leganje, stanje, ležanje in nego telesa.
(2) Priveze je treba redno pregledovati in regulirati.
28. člen
(boksi in oprema )
(1) Bokse in opremo, ki se uporablja za prašiče, je treba redno čistiti in razkuževati.
(2) Blato, urin, izbljuvano ali raztreseno krmo je treba redno odstranjevati.
29. člen
(tla)
Tla morajo biti takšna, da živalim ne povzročajo poškodb, bolezni in neugodja. Ustrezati morajo velikosti in teži živali. Vsi prašiči morajo imeti dostop do ležišča, ki mora biti udobno, čisto, suho in ne sme škodljivo vplivati na njih. Biti mora dovolj prostora, da lahko vsi prašiči istočasno ležijo, normalno vstajajo in legajo.
30. člen
(napajanje in krmljenje)
(1) Prašičem se mora zagotoviti ustrezna prehrana, primerna njihovi starosti, telesni teži ter etološkim in fiziološkim potrebam.
(2) Prašiče je treba krmiti najmanj enkrat dnevno. V skupinski reji in restriktivnem krmljenju brez elektronskih krmilnih postaj morajo imeti vse živali istočasen dostop do krme.
(3) Vsi prašiči morajo imeti ves čas dostop do sveže in čiste pitne vode v zadostnih količinah ali pa morajo biti njihove potrebe po tekočini zadovoljene s pomočjo drugih, za napajanje primernih tekočin.
(4) Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena, nameščena in zaščitena tako, da je kontaminacija vode in krme minimalna.
31. člen
(slama ali drugi materiali oziroma predmeti)
Vsi prašiči morajo imeti na voljo slamo ali drug material oziroma predmete za zadostitev njihovih etoloških potreb in s tem preprečevanje grizenja repov in drugih motenj v obnašanju.
2. Posebni pogoji za različne kategorije prašičev
32. člen
(merjasci)
(1) Boksi za merjasce morajo biti nameščeni in zgrajeni tako, da se lahko merjasci obračajo, slišijo, vohajo in vidijo ostale prašiče.
(2) Na voljo morajo imeti čist, primerno suh in udoben prostor za ležanje.
(3) Talna površina boksa za odraslega merjasca mora biti najmanj 6 m2.
(4) Če je boks za merjasce namenjen tudi za pripust, mora biti talna površina boksa za odraslega merjasca najmanj 10 m2.
33. člen
(svinje in mladice)
(1) Svinje in mladice morajo biti v času od 4 tednov po osemenitvi do 1 tedna pred pričakovano prasitvijo nameščene v skupine. Stranice boksa, v katerem je skupina 6 ali več živali, morajo biti daljše od 2,8 m. Stranice boksa, v katerem je nameščenih 5 ali manj živali, morajo biti daljše od 2,4 m.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so na gospodarstvih z manj kot 10 svinjami in mladicami živali v času od 4 tednov po osemenitvi do 1 tedna pred pričakovano prasitvijo lahko tudi v individualnih boksih, v katerih imajo dovolj prostora za obračanje. Treba je skrbeti, da med živalmi v skupini ne prihaja do medsebojnega agresivnega vedenja.
(3) Brejim svinjam in mladicam se mora, če je to potrebno, odpraviti zunanje in notranje zajedavce.
(4) Breje svinje in mladice je treba pred namestitvijo v prasitvene bokse temeljito očistiti. Na voljo morajo imeti čist, primerno suh in udoben prostor za počitek ter primeren material za gradnjo gnezda, če to ni onemogočeno zaradi sistema perforiranih tal in gnojevke.
(5) Za ležiščem vsake breje svinje ali mladice mora biti na razpolago dovolj velik prostor, ki omogoča nemoteno prasitev ali pomoč pri prasitvi.
(6) Prasitveni boksi morajo imeti pregrado, ki ločuje gnezdo od preostalega dela boksa.
(7) Živalim je treba pokladati zadostno količino krme. Vse breje živali morajo imeti dovolj krme z visokim deležem surove vlaknine kot tudi dovolj močnih krmil, da bi se nasitile in zadovoljile potrebo po žvečenju.
(8) Gradnja in ureditev objektov, v katerih so svinje in mladice privezane, sta prepovedani.
(9) Prepovedano je privezovanje svinj in mladic.
34. člen
(sesni pujski)
(1) Sesnim pujskom mora biti v gnezdu zagotovljeno toplotno ugodje. Gnezdo mora biti čisto, suho in udobno ter ločeno od prostora za svinjo. Tla v gnezdu morajo biti polna (neperforirana). Če so tla v gnezdu perforirana, morajo biti pokrita z blazino, slamo ali drugim primernim materialom. Vsi pujski morajo imeti možnost istočasnega počivanja.
(2) Pri ukleščenih svinjah morajo imeti pujski možnost, da nemoteno sesajo.
(3) Kastracija in krajšanje repkov pri sesnih pujskih, starejših od 7 dni, morata biti opravljena pod anestezijo. Takšen poseg lahko opravlja le veterinar ali druga ustrezno usposobljena oseba pod nadzorom veterinarja.
(4) Krajšanje repov in brušenje ali ščipanje zob je dovoljeno opravljati le v rejah, kjer je to treba zaradi nastalih poškodb na vimenih, ušesih ali repih. Brušenje ali ščipanje zob je dovoljeno opraviti do 7. dneva starosti pujskov.
(5) Pujske je dovoljeno odstavljati po 28. dnevu starosti.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je pujske dovoljeno odstaviti tudi do 7 dni prej, če so preseljeni v očiščena in razkužena vzrejališča, ločena od objektov za svinje. Izjemoma je odstavitev dovoljena tudi prej, če je to potrebno zaradi dobrega počutja ali zdravja živali.
35. člen
(tekači in pitanci)
(1) Tekače je treba namestiti v skupine čimprej po odstavitvi.
(2) Tekači in pitanci morajo biti nameščeni v stabilnih skupinah s čim manj mešanja. Če pride do mešanja, je treba to storiti čim prej, najbolje v roku 7 dni po odstavitvi. V teh primerih je treba vsem prašičem zagotoviti enake možnosti za umik pred ostalimi prašiči.
C) Minimalni pogoji za zaščito kokoši nesnic v reji
36. člen
(1) Določbe tega poglavja ne veljajo za gospodarstva z:
a) manj kot 350 kokošmi nesnicami,
b) rejo plemenskih kokoši nesnic.
1. Splošni pogoji
37. člen
(splošni pogoji za vse sisteme reje)
(1) Skrbnik mora kokoši pregledati vsaj enkrat na dan.
(2) Izogibati se je treba pretirani stopnji stalnega hrupa in nenadnemu hrupu. Ventilatorji, krmilne naprave in druga oprema ne smejo povzročati pretiranega hrupa.
(3) Objekti morajo biti primerno osvetljeni. Če je na voljo naravna svetloba, morajo biti svetlobne odprtine urejene tako, da se svetloba enakomerno porazdeli po prostoru.
(4) Prve dni po naselitvi kokoši mora biti režim osvetlitve tak, da preprečuje zdravstvene motnje in motnje v obnašanju. Program osvetlitve mora upoštevati dnevni ritem, v katerem mora biti najmanj 8 ur neprekinjene teme, namenjene počitku. Zatemnitev in osvetlitev morata biti postopni.
(5) Objekte in opremo je treba redno čistiti in razkuževati, še posebej pred novo naselitvijo.
(6) Iztrebke je treba redno odstranjevati.
(7) Poginjene kokoši je treba odstranjevati vsak dan.
(8) Kletke morajo kokošim preprečevati pobeg.
(9) Pri kletkah v dveh ali več etažah mora biti zagotovljena možnost neovirane kontrole vseh kletk in dostop do vsake kokoši.
(10) Vrata kletke morajo omogočati, da lahko odraslo kokoš vzamemo iz kletke in jo damo vanjo, ne da bi ji s tem povzročili nepotrebno trpljenje ali poškodbe.
(11) Prepovedana so ravnanja s kokošmi, ki bi jih po nepotrebnem poškodovala. Za preprečevanje kljuvanja perja in kanibalizma je dovoljeno krajšanje kljunov, pod pogojem, da ga izvaja usposobljeno osebje na piščancih, ki so mlajši od 10 dni in namenjeni za proizvodnjo jajc.
2. Posebni pogoji za posamezne sisteme reje
38. člen
(alternativni sistemi reje)
(1) Sistemi morajo biti opremljeni tako, da se kokošim nesnicam zagotovi:
a) vsaj 10 cm krmilnega prostora na kokoš pri ravnih, oziroma vsaj 4 cm krmilnega prostora na kokoš pri okroglih krmilnikih;
b) vsaj 2,5 cm napajalnega prostora na kokoš pri ravnih, oziroma vsaj 1 cm napajalnega prostora na kokoš pri okroglih napajalnikih. Pri napajanju s kapljičnimi napajalniki in napajalnimi skodelicami mora biti vsaj en napajalnik na 10 kokoši;
c) ločen prostor za valjenje jajc za posamezno kokoš (gnezdo) ali za skupino kokoši (skupinsko gnezdišče). V primeru individualnih gnezd mora biti zagotovljeno vsaj po 1 gnezdo na 7 kokoši, če pa se uporabljajo skupinska gnezdišča, mora biti vsaj 1 m2 gnezdišča za največ 120 kokoši;
d) vsaj 15 cm dolžine ustreznih gredi (brez ostrih robov) na kokoš. Gredi ne smejo biti nameščene nad nastilom. Vodoravna razdalja med posameznimi gredmi mora biti vsaj 30 cm. Vodoravna razdalja med gredjo in steno mora biti vsaj 20 cm;
e) vsaj 250 cm2 površine z nastilom na kokoš, nastil pa mora pokrivati vsaj eno tretjino talne površine. Nastil mora biti čist, suh in za zdravje kokoši neškodljiv krhek material, ki kokošim omogoča zadovoljevanje njihovih etoloških potreb.
(2) Tla morajo biti oblikovana tako, da ustrezno podpirajo naprej obrnjene kremplje.
(3) Kjer se kokoši nesnice lahko prosto gibljejo med posameznimi nivoji:
a) ne smejo biti več kot 4 nivoji;
b) mora biti med posameznimi nivoji vsaj 45 cm prostora;
c) napajalniki in krmilniki morajo biti porazdeljeni tako, da so enako dostopni za vse kokoši;
d) nivoji morajo biti urejeni tako, da iztrebki ne padajo na spodnje nivoje.
(4) Kjer imajo kokoši urejen izpust:
a) mora biti več prehodnih odprtin za neposreden izstop na prosto, visokih vsaj 35 cm in širokih vsaj 40 cm ter razmeščenih po celotni dolžini objekta; v vsakem primeru mora na skupino 1000 kokoši skupna odprtina znašati 2 m;
b) morajo imeti odprti izpusti površino, primerno gostoti naseljenosti in naravi terena, biti morajo ograjeni in omogočati umik pred slabim vremenom in roparicami ter imeti primerne napajalnike, če je to potrebno.
(5) Gostota naseljenosti ne sme preseči 9 kokoši nesnic na m2 uporabne površine.
39. člen
(sistemi reje v neobogatenih baterijskih kletkah)
(1) Sistemi reje v baterijskih kletkah morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a) za vsako kokoš nesnico mora biti na voljo vsaj 550 cm2 uporabne površine, merjeno v vodoravni ravnini;
b) vsaka kletka mora imeti krmilnik, dolžine vsaj 10 cm na kokoš;
c) vsaka kletka mora imeti napajalni žleb, dolžine 10 cm na kokoš, dva kapljična napajalnika ali dve napajalni skodelici;
d) kletke morajo biti visoke najmanj 40 cm na najmanj 65% površine kletke in ne manj od 35 cm na katerikoli točki;
e) tla morajo biti oblikovana tako, da ustrezno podpirajo vsakega od naprej obrnjenih krempljev na vsaki nogi. Naklon tal ne sme presegati 14 % ali 8 °;
f) kletke morajo biti opremljene z ustreznimi pripravami za obrabo krempljev.
40. člen
(sistemi rej v obogatenih baterijskih kletkah)
(1) Vse kletke morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
a) kokoši nesnice morajo imeti:
– vsaj 750 cm2 površine kletke na kokoš, od katere mora biti 600 cm2 uporabne; višina kletke, razen višine nad uporabno površino, mora biti najmanj 20 cm na vsaki točki. Skupna površina pri nobeni kletki ne sme biti manjša od 2000 cm2;
– gnezdo;
– nastil, ki izpolnjuje pogoje iz točke e) prvega odstavka 38. člena tega pravilnika in ki omogoča kljuvanje ter brskanje;
– primerne gredi, dolžine vsaj 15 cm na kokoš;
b) vsaka kletka mora imeti krmilnik dolžine vsaj 12 cm na kokoš;
c) vsaka kletka mora imeti na voljo napajalni sistem, primeren številu kokoši. Pri kapljičnih napajalnikih in napajalnih skodelicah morata biti vsaj 2 v dosegu vsake kokoši;
d) za lažjo kontrolo, nastanitev in odvzem kokoši mora biti prehod med posameznimi vrstami kletk širok vsaj 90 cm, od tal zgradbe do spodnje vrste kletk pa mora biti vsaj 35 cm;
e) kletke morajo biti opremljene z ustreznimi pripravami za obrabo krempljev.
41. člen
(registracija)
(1) Hlevi, za katere veljajo določbe 36. do 40. člena tega pravilnika, se morajo registrirati pri VURS.
(2) Nosilec dejavnosti vloži na Območni urad VURS vlogo za registracijo, ki mora vsebovati naslednje podatke:
a) ime in naslov oziroma firmo in sedež nosilca dejavnosti ter naslov hleva;
b) ime in naslov osebe (oskrbnika), ki je odgovorna za živali;
c) registracijske številke drugih hlevov, ki jih vodi isti oskrbnik;
d) ime in naslov oziroma firmo in sedež lastnika hleva, če ni isti kot oskrbnik;
e) registrske številke drugih hlevov, ki jih ima v lasti oseba iz prejšnje točke;
f) vrsto reje;
g) maksimalno kapaciteto hleva, izraženo s številom živali; če gre za različne vrste reje, tudi maksimalno število živali za posamezno vrsto reje.
(3) Vlogi iz prejšnjega odstavka mora nosilec dejavnosti priložiti izjavo, da reja izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika.
(4) Območni urad VURS z odločbo določi registrsko številko in hlev vpiše v register, iz katerega morajo biti poleg registrske številke razvidni tudi podatki iz vloge za registracijo.
(5) Območni urad VURS določi za hlev registrsko številko, sestavljeno iz številk, ki pomenijo vrsto reje, čemur sledijo šifra države (SI), dvomestna ANIMO številka območnega urada VURS (od 01 do 13), pomišljaj in nato zaporedna številka reje (npr. 2SI06-25).
(6) Številka za vrsto reje iz prejšnjega odstavka se podeli po naslednjem šifrantu:
a) številka 1 za prosto rejo,
b) številka 2 za hlevsko rejo,
c) številka 3 za baterijsko rejo.
(7) Nosilec dejavnosti mora o morebitnih spremembah podatkov iz drugega odstavka tega člena nemudoma obvestiti Območni urad VURS, ki mora spremembe vnesti v register.
(8) Promet z jajci ni dovoljen, če hlev nima registrske številke in ni vpisan v register.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(uskladitev gospodarstev)
Gospodarstva so se dolžna uskladiti z določbami tega pravilnika v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi oziroma do izteka uskladitvenih obdobij iz 43. člena tega pravilnika.
43. člen
(prehodno obdobje)
Določbe drugega odstavka 11. člena, 18. člena, prvega odstavka 22. člena, 31. člena, tretjega do sedmega odstavka 33. člena, šestega odstavka 34. člena in 40. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati 1. januarja 2004.
44. člen
(prehodna obdobja)
(1) Določba drugega odstavka 14. člena tega pravilnika se začne uporabljati 1. maja 2004, tako da se prvo poročilo pošlje Komisiji EU 30. aprila 2006.
(2) Določbe 15. člena tega pravilnika se začnejo za novo zgrajene ali prenovljene in za rejo telet prvič uporabljene objekte uporabljati 1. januarja 2004, za vse ostale že obstoječe objekte za rejo telet pa se začnejo uporabljati 1. januarja 2007.
(3) Določbe drugega do šestega odstavka 22. člena tega pravilnika se začnejo za novo zgrajene ali prenovljene in za intenzivno rejo prašičev prvič uporabljene objekte uporabljati 1. januarja 2004, za vse ostale že obstoječe objekte za rejo prašičev pa se začnejo uporabljati 1. januarja 2013.
(4) Določba četrtega odstavka 32. člena tega pravilnika se začne za novo zgrajene ali prenovljene in za intenzivno rejo prašičev prvič uporabljene objekte uporabljati 1. januarja 2004, za vse ostale že obstoječe objekte za rejo prašičev pa se začne uporabljati 1. januarja 2005.
(5) Določbe prvega in drugega odstavka 33. člena tega pravilnika se začnejo za novo zgrajene ali prenovljene in za intenzivno rejo prašičev prvič uporabljene objekte uporabljati 1. januarja 2004, za vse ostale že obstoječe objekte za rejo prašičev pa se začnejo uporabljati 1. januarja 2005.
(6) Določba devetega odstavka 33. člena tega pravilnika se začne uporabljati 1. januarja 2006.
(7) Ne glede na določbo petega ostavka 34. člena tega pravilnika je do 31. decembra 2003 dovoljeno pujske odstavljati po 21. dnevu starosti.
(8) Določbe 38. člena tega pravilnika se začnejo za novo zgrajene ali prenovljene in prvič uporabljene sisteme reje uporabljati 1. januarja 2004, za vse ostale že obstoječe alternativne sisteme reje pa se začnejo uporabljati 1. januarja 2007.
(9) Ne glede na določbo petega odstavka 38. člena tega pravilnika je v rejah, kjer so ta sistem uporabljali na dan 3. avgust 1999, lahko do 1. januarja 2012 gostota naseljenosti 12 kokoši na m2 razpoložljive površine.
45. člen
(prehodno obdobje glede reje v neobogatenih baterijskih kletkah)
(1) Določbe 39. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati 1. januarja 2004.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za reje, kjer se je pred tem dnem že začel proizvodni ciklus, začnejo določbe točke a) 39. člena tega pravilnika uporabljati 1. decembra 2004.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za reje, katerih kletke ne izpolnjujejo predpisanih pogojev iz točk d) in e) 39. člena tega pravilnika in so navedene v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika, začnejo določbe točk b) in c) 39. člena tega pravilnika uporabljati 1. januarja 2004, določbe točk d) in e) pa 1. januarja 2010.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov morajo biti kletke tudi v prehodnih obdobjih iz prejšnjih odstavkov visoke najmanj 37 cm na najmanj 65% površine kletke in ne manj kot 31 cm na katerikoli točki.
(5) Kletke iz 39. člena tega pravilnika se s 1. januarjem 2004 ne smejo več dajati prvič v uporabo.
(6) Reja v kletkah iz 39. člena tega pravilnika je dovoljena do 31. 12. 2011.
46. člen
(prehodno obdobje glede registracije)
(1) Vloge iz 41. člena tega pravilnika je potrebno za obstoječe hleve vložiti do 31. 12. 2003.
(2) Določbe šestega odstavka 41. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati 1. januarja 2004 oziroma za obstoječe hleve z dnem registracije.
47. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 323-298/2003
Ljubljana, dne 31. marca 2003.
EVA 2003-2311-0078
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
                                                                            PRILOGA 2

    Seznam rej za katere velja prehodno obdobje glede višine kletk in naklona

 1. JATA REJA d.d. Ljubljana, Družba za perutninarstvo, Agrokombinatska 84,
    1000 Ljubljana, obrat Farma Cerklje ob Krki, 8263 Cerklje ob Krki
 2. GRILC ALOJZIJA, Dobrova 21, Senovo 8281
 3. PETKOVŠEK NIKO, Rovtarska ulica 37, 1370 Logatec
 4. KOZJEK TEREZIJA, Loška cesta 9, Log pri Brezovici, 1351 Brezovica
 5. BOLČINA TEREZIJA, Rovte 39, 1373 Rovte
 6. BRADEŠKO PAVLE, Velika Ligojna 17, 1360 Vrhnika
 7. PRELOG TOMO, Zarečje 20, 6250 Ilirska Bistrica
 8. LIPOGLAV STOJAN, Klopce 11, 2310 Slovenska Bistrica
 9. ŽIGART BUNC DRAGICA, Zg. Bistrica 71, 2310 Slovenska Bistrica
10. ZAVRŠNIK ROZALIJA, Brezje 43, 3330 Mozirje
11. ZAGOŽEN STANKO, Podter 8, 3333 Ljubno ob Savinji, kooperant – ZKZ MOZIRJE Z.O.O.,
    Cesta na lepo njivo 2, 3330 Mozirje
12. LIPUŠČEK DRAGO, Dolenja Trebuša 43, 5283 Slap ob Idrijci
13. FELZER BOGOMIR, Podbrdo 81, 5243 Podbrdo
14. FAN MARIJA, Čiginj 8, 5220 Tolmin
15. TRINKO EVGEN, Volče 143a, 5220 Tolmin
16. BUDIH ANDREJ, Miren 58c, 5291 Miren
17. GOLOB FLORJAN, Tolminska c. 38, 5280 Idrija
18. BAUMAN DRAGICA, Župečja Vas 48a, 2324 Lovrenec na Dravskem polju
19. KELEMINA MIROSLAVA, Lahovci 47, 2270 Ormož
20. JANEŽIČ MIRKO, Hrastulje 26, 8275 Škocjan
21. ŠVALJ JOŽE, Dolenja Brezovica 5, 8310 Šentjernej
22. KAFOL IVAN, Trstenik 15, 8233 Mirna, kooperant – KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE,
    Banagov trg 3, 8210 TREBNJE
23. AHAČIČ PETER, Senično 19, 4294 Križe
24. MALI FRANC, Zgornje Duplje 42, 4202 Naklo
25. ROZMAN HELENA, Zadraga 18, 4203 Duplje
26. KOLEŽNIK ANTON, Britof 44, 4000 Kranj
27. GOLIČIČ JOŽE, Reteče 6, 4220 Škofja Loka
28. FRELIH MARJAN, Alpska 13, 4260 Bled
29. GLOBOČNIK ALEŠ, Letališka 7, Voglje, 4208 Šenčur
30. VOK BRANIMIR, Čretvež 9, 3206 Stranice
31. SALOBIR JANKO, Trobni Dol 39, 3271 Šentrupert pri Laškem,
    kooperant – KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO, Kidričeva 2, 3270 Laško
32. GOTAR ZDENKA, Doblatina 2, 3271 Laško, kooperant – KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO,
    Kidričeva 2, 3271 Laško
33. ŠAJTEGL ANTON, Zeče 13a, 3210 Slovenske Konjice
34. MAVC PAVLA, Ljubnica 29, 3205 Vitanje
35. KOBALE MARJAN, Žiče 3b, 3215 Loče
36. GOSAK BOJAN, Žiče 27, 3215 Loče
37. JAKOP VILI, Paka 4, 3205 Vitanje