Uradni list

Številka 107
Uradni list RS, št. 107/2001 z dne 22. 12. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 107/2001 z dne 22. 12. 2001

Kazalo

5204. Odredba o zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoče ali plinasto gorivo, stran 11711.

Na podlagi 68. in 126. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00) ter 2. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99, 31/00 in 54/00) izdaja minister za okolje in prostor
O D R E D B O
o zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoče ali plinasto gorivo*
1. člen
Ta odredba določa zahteve po minimalnem izkoristku za nove toplovodne ogrevalne kotle za ogrevanje na tekoče ali plinasto gorivo z nazivno toplotno močjo večjo od 4 do vključno 400 kW (v nadaljnjem besedilu: toplovodni ogrevalni kotli).
2. člen
Izrazi v tej odredbi imajo naslednji pomen:
– toplovodni ogrevalni kotel je sestavljen iz kotla in gorilnika in je namenjen prenosu toplote, sproščene pri zgorevanju, na vodo;
– naprava je:
– kotel, na katerega se namesti gorilnik
– ali
– gorilnik, ki se namesti na kotel;
– nazivna toplotna moč (izražena v kW) je najvišja v trajnem pogonu koristno oddana toplota v časovni enoti, kot jo zagotavlja proizvajalec ob doseganju deklariranega izkoristka kotla;
– izkoristek (izražen v %) je razmerje med toplotnim tokom, dovedenim kotlovski vodi, in zmnožkom kurilnosti goriva pri konstantnem tlaku in porabe goriva, izražene v količini goriva na časovno enoto;
– delna obremenitev (izražena v %) je razmerje med dejansko toplotno močjo, kadar kotel obratuje v intervalih, oziroma med toplotno močjo, manjšo od nazivne, in nazivno toplotno močjo;
– povprečna temperatura kotlovske vode je aritmetična sredina temperatur vode na vstopu v kotel in izstopu iz njega;
– standardni kotel je kotel, kateremu je mogoče glede na konstrukcijo omejiti povprečno temperaturo kotlovske vode;
– dodatni kotel ali back-kotel je naprava, namenjena ogrevanju sistema za centralno ogrevanje, ki se ga vgradi v odprt kamin, kot del sistema, ki ga sestavljata dodatni kotel in plinska kurjava;
– nizkotemperaturni kotel je kotel, ki lahko trajno deluje s temperaturo izstopne vode od 35 do 40 °C, pri čemer lahko v določenih okoliščinah pride do kondenzacije, vključno s kondenzacijskimi kotli na tekoča goriva;
– kondenzacijski kotel je kotel, ki je konstruiran tako, da trajno kondenzira večji del vodne pare v dimnih plinih; v tej odredbi se med kondenzacijske kotle štejejo le plinski kondenzacijski kotli,
– kotel za vgradnjo v bivalni prostor je kotel z nazivno toplotno močjo manjšo od 37 kW, namenjen za ogrevanje bivalnega prostora, v katerem je vgrajen, s prenosom toplote z ohišja kotla, z odprto ekspanzijsko posodo, in za pripravo sanitarne tople vode z naravnim obtokom. Ti kotli morajo imeti na ohišju jasno oznako, da so namenjeni za vgradnjo v bivalni prostor.
3. člen
(1) Določbe te odredbe ne veljajo za:
– toplovodne kotle s kombinirano ali mešano kurjavo, ki so kurjeni z različnimi gorivi, vključno s tistimi, v katerih je mogoče kuriti tudi trdna goriva;
– naprave za neposredno pripravo sanitarne tople vode;
– kotle, konstruirane za kurjavo z gorivi, katerih lastnosti se bistveno razlikujejo od običajnih tekočih in plinastih goriv na trgu (industrijski odpadni plini, bioplin, in podobno);
– kuhalnike in naprave, namenjene predvsem ogrevanju posameznega prostora, v katerem so nameščene, in sekundarno za pripravo tople vode za potrebe centralnega ogrevanja in sanitarne tople vode,
– naprave z nazivno toplotno močjo manjšo od 6 kW z naravnim obtokom, namenjene izključno za pripravo sanitarne tople vode;
– posamično izdelane kotle.
(2) V primeru kotlov z dvojno funkcijo, to je ogrevanja prostorov in priprave sanitarne tople vode, zahtevani minimalni izkoristki iz prvega odstavka 5. člena te odredbe veljajo samo za funkcijo ogrevanja.
4. člen
(1) V promet je dovoljeno dati le toplovodne ogrevalne kotle in naprave, ki izpolnjujejo zahteve te odredbe in imajo oznako skladnosti po določbah 7. člena te odredbe. Ta oznaka potrjuje skladnost z vsemi določbami te odredbe, vključno s postopki za ugotavljanje skladnosti, določenimi v 7. in 8. členu te odredbe.
(2) Toplovodni ogrevalni kotli smejo začeti obratovati le, če izpolnjujejo zahteve po minimalnih izkoristkih iz prvega odstavka 5. člena te odredbe.
(3) Ne glede na določbe iz prejšnjih odstavkov je dovoljena uporaba dodatnih kotlov in kotlov za vgradnjo v bivalni prostor, če njihov izkoristek pri nazivni toplotni moči in pri 30% delni obremenitvi ni za več kot 4% pod zahtevami prvega odstavka 5. člena te odredbe za standardne ogrevalne kotle.
(4) Toplovodni ogrevalni kotli morajo izpolnjevati tudi zahteve vseh ostalih tehničnih predpisov, ki se nanje nanašajo.
5. člen
(1) Toplovodni ogrevalni kotli morajo izpolnjevati zahteve po minimalnih izkoristkih pri:
– nazivni toplotni moči, to je pri delovanju pri nazivni toplotni moči Pn, izraženi v kW, pri povprečni temperaturi kotlovske vode 70 °C, in
– delni obremenitvi, to je pri delovanju pri 30% nazivne toplotne moči, pri povprečni temperaturi kotlovske vode, ki je odvisna od tipa kotla.
Zahtevani izkoristki, ki jih morajo izpolnjevati kotli, so navedeni v naslednji tabeli:
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Tip kotla              Območje moči          Izkoristek pri nazivni toplotni            Izkoristek pri delni obremenitvi
                           toplotne          moči
                               moči
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
                                 kW        povprečna       zahtevani                  povprečna      zahtevani
                                           temperatura     izkoristek, izražen        temperatura    izkoristek, izražen
                                           kotlovske       v %                        kotlovske      v %
                                           vode v °C                                  vode v °C
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
standardni kotli           4 .. 400        70              > / = 84,0 + 2,0 log Pn    > / = 50       > / = 80,0 + 3,0 log Pn
nizkotemperaturni kotli*   4 .. 400        70              > / = 87,5 + 1,5 log Pn    40             > / = 87,5 + 1,5 log Pn
kondenzacijski kotli       4 .. 400        70              > / = 91,0 + 1,0 log Pn    **30           > / = 97,0 + 1,0 log Pn
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
* vključno s kondenzacijskimi kotli na tekoča goriva
** temperatura vode na vstopu v kotel (temperatura povratka)
(2) Minister, pristojen za energetiko, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, seznam slovenskih standardov katerih uporaba ustvarja domnevo o skladnosti proizvoda z zahtevami te odredbe.
6. člen
(1) Sistem označevanja, ki natančno prikazuje energetsko učinkovitost kotlov se uporablja za kotle, katerih izkoristki presegajo zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena te odredbe. Če je izkoristek kotla pri nazivni toplotni moči in pri delni obremenitvi enak zahtevani vrednosti za standardne kotle ali večji od nje, se kotel označi z eno zvezdico (*), kot je določeno v 2. točki Priloge I, ki je sestavni del te odredbe. Če je izkoristek kotla pri nazivni moči in pri delni obremenitvi za tri odstotne točke ali več višji od zahtevane vrednosti za standardne kotle, se kotel označi z dvema zvezdicama (**). Za vsak nadaljnji korak v višini treh odstotnih točk pri izkoristku pri nazivni toplotni moči in pri delni obremenitvi se dodeli dodatna zvezdica, kot to določa Priloga II, ki je sestavni del te odredbe.
(2) Drugih oznak, ki bi jih bilo mogoče zamenjati z oznakami, navedenimi v prvem odstavku tega člena, ni dovoljeno uporabljati.
7. člen
(1) Za kotle se domneva, da ustrezajo zahtevam po minimalnem izkoristku, določenim v prvem odstavku 5. člena te odredbe, če ustrezajo standardom navedenim v seznamu standardov katerih uporaba ustvarja domnevo o skladnosti proizvoda z odredbo o zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoče ali plinasto gorivo. Taki kotli morajo biti označeni z oznakami skladnosti, kot je to določeno v 1. točki Priloge I, priložena pa jim mora biti tudi izjava o skladnosti.
(2) Skladnost serijsko proizvajanih kotlov se potrjuje z:
– preverjanjem izkoristka tipa kotla v skladu z modulom B, opisanim v Prilogi III, ki je sestavni del te odredbe,
– izjavo o skladnosti odobrenega tipa v skladu z moduli C, D ali E, opisanimi v Prilogi IV, ki je sestavni del te odredbe.
(3) Minister, pristojen za energetiko, po uradni dolžnosti z odločbo prizna veljavnost izjav o skladnosti in znakov skladnosti, izdanih v tujini, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 18. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti. Za ugotavljanje doseganja zahtevanega izkoristka pri kotlih na plinasta goriva se uporabljajo postopki za ugotavljanje skladnosti z varnostnimi zahtevami, določenimi v odredbi o plinskih napravah (Uradni list RS, št. 105/00).
(4) Če so naprave na trgu dostopne ločeno, morajo biti označene z oznako skladnosti in imeti priloženo izjavo o skladnosti, v kateri morajo biti navedeni parametri, pri katerih se po sestavi doseže izkoristke, zahtevane v prvem odstavku 5. člena te odredbe.
(5) Oznaka skladnosti z zahtevami tega in drugih tehničnih predpisov, ki urejajo dodelitev oznake skladnosti, ter ostali napisi, določeni v Prilogi I, morajo biti pritrjeni na kotel na vidnem mestu ter morajo biti lahko berljivi in neizbrisni. Na te naprave ni dovoljeno pritrjevati drugih oznak, ki bi jih tretja oseba glede pomena ali videza lahko zamenjala z oznako skladnosti. Kakršne koli druge oznake se sme pritrditi na kotle in naprave pod pogojem, da s tem ni zmanjšana vidnost in berljivost oznake skladnosti.
(6) Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da je bila oznaka skladnosti pritrjena neupravičeno, mora dobavitelj odpraviti neskladnosti, da bo kotel ustrezal oznaki skladnosti, in popraviti kršitev pod pogoji, ki jih določa zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti. Če neskladnost ni odpravljena, mora pristojni inšpekcijski organ ustrezno ukrepati, tako da omeji ali prepove promet z zadevnim izdelkom. Informacija o vsakem ukrepu, ki ga po prejšnjem odstavku izvede pristojni inšpekcijski organ, mora biti takoj posredovana ministru, pristojnemu za energetiko in ministru, pristojnemu za trg. Njena vsebina mora biti na voljo ostalim inšpekcijskim organom, ki jih to zadeva.
(7) Minister, pristojen za obveščanje, v skladu z veljavnimi predpisi in mednarodnimi sporazumi takoj obvesti komisijo EU o ukrepih za umik, prepoved prodaje, namestitve, uporabe ali omejitev prostega pretoka proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev ter navede razloge za takšno odločitev.
8. člen
(1) Organi, ki so vključeni v postopke ugotavljanja skladnosti po določbah te odredbe, smejo izvajati določene naloge le na podlagi odločbe, izdane po 12. členu zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti.
(2) Odločbo iz prejšnjega odstavka se lahko izda organu za ugotavljanje skladnosti le, če izpolnjuje minimalne kriterije, določene v Prilogi V, ki je sestavni del te odredbe. Za organe, ki izpolnjujejo zahteve določene v seznamu standardov katerih uporaba ustvarja domnevo o skladnosti proizvoda z odredbo zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoče ali plinasto gorivo, se šteje, da izpolnjujejo tudi zahteve, določene v Prilogi V.
(3) Odločbo iz prvega odstavka tega člena se lahko prekliče, če se ugotovi, da organ ne izpolnjuje več kriterijev iz drugega odstavka tega člena.
9. člen
(1) Za nove toplovodne ogrevalne kotle se ta odredba začne uporabljati šest mesecev po uveljavitvi te odredbe.
(2) Do 30. novembra 2002 je dovoljen promet z napravami in začetek obratovanja naprav, ki ne ustrezajo zahtevam te odredbe in so bile na dan uveljavitve te odredbe na ozemlju Republike Slovenije, če ustrezajo zahtevam drugih tehničnih predpisov, ki zanje veljajo.
10. člen
Nadzor nad izvajanjem določil te odredbe na trgu opravlja Tržna inšpekcija Republike Slovenije, določbe glede učinkovite rabe energije pa Republiška energetska inšpekcija.
11. člen
Določba sedmega odstavka 7. člena se začne uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji ali z uveljavitvijo ustreznega mednarodnega sporazuma z Evropsko unijo.
12. člen
Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 311-56/01
Ljubljana, dne 7. decembra 2001.
Minister
za okolje in prostor
mag. Janez Kopač l. r.
PRILOGA III


Modul B: Preskus tipa

1. Ta modul opisuje del postopka, s katerim organ za ugotavljanje skladnosti potrdi in preskusi, da
reprezentativni vzorec predvidene proizvodnje izpolnjuje ustrezne zahteve odredbe.

2. Vlogo za tipski pregled vloži dobavitelj pri organu po lastni izbiri.

Vloga mora vsebovati:

- naziv in naslov proizvajalca ter, če vlogo vlaga pooblaščeni zastopnik, naziv in naslov
  zastopnika;
- pisno izjavo, da enaka vloga ni bila vložena pri drugem organu;
- tehnične dokumente, kot so opisani v 3. točki tega modula.
 
Ob vlogi mora biti organu na voljo vzorec proizvoda predvidene proizvodnje, v nadaljevanju
"vzorec". Organ lahko za izvedbo postopkov ugotavljanja skladnosti zahteva dodatne vzorce.
 
3. Tehnični dokumenti morajo omogočiti oceno skladnosti naprave z zahtevami odredbe. Za to
morajo,  kolikor je to potrebno, prikazovati konstrukcijo, način proizvodnje in delovanje naprave.
Poleg tega mora glede na potrebe vsebovati:

- splošen opis vzorca;
- konstrukcijske in delavniške risbe ter diagrame sestavnih delov, sklopov, električnih povezav
  itd.;
- opise in pojasnila, potrebna za razumevanje risb in diagramov ter delovanja izdelka;
- seznam standardov iz seznama standardov katerih uporaba ustvarja domnevo o skladnosti
  proizvoda z odredbo zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoče ali
  plinasto gorivo, ki so bili upoštevani v celoti ali delno, ter opis tehničnih rešitev za izpolnitev
  osnovnih zahtev te odredbe v primerih, kjer standardi iz 5. člena te odredbe niso bili
  upoštevani.
- rezultate konstrukcijskih izračunov, opravljenih preskušanj itd.;
- testna poročila.
 
4. Organ za ugotavljanje skladnosti mora:

- preučiti tehnično dokumentacijo, preveriti, ali je bil vzorec izdelan v skladu z dokumentacijo,
  in določiti dele, ki so bili konstruirani po ustreznih določilih standardov iz drugega odstavka
  5. člena te odredbe, ter dele, ki so bili konstruirani brez upoštevanja ustreznih določil
  omenjenih standardov;
- opraviti potrebne preglede in preskušanja, da ugotovi, ali rešitve, ki jih je proizvajalec
  uporabil pri delih, kjer ni upošteval standardov iz drugega odstavka 5. člena te odredbe,
  izpolnjujejo osnovne zahteve te odredbe;
- opraviti potrebne preglede in preskušanja, da ugotovi, ali so bili standardi, ki jih je uporabil
  proizvajalec, res uporabljeni;
- z vlagateljem uskladiti kraj, kjer bodo opravljeni pregledi in potrebna preskušanja.

5. Če vzorec izpolnjuje zahteve te odredbe, organ za ugotavljanje skladnosti vlagatelju izda tipski
certifikat. Certifikat vsebuje naziv in naslov proizvajalca, zaključke preskusa ter potrebne podatke
za identifikacijo odobrenega tipa.

Certifikatu je priložen seznam bistvenih delov tehnične dokumentacije, katerih kopijo shrani
organ.

Če organ zavrne izdajo tipskega certifikata dobavitelju, mora priložiti podrobno pojasnilo
razlogov za zavrnitev.

Priložen mora biti pravni poduk glede pritožbe.

6. Vlagatelj mora organ za ugotavljanje skladnosti, ki hrani tehnično dokumentacijo za tipski
certifikat, obvestiti o vseh spremembah na odobreni napravi, če te spremembe lahko vplivajo na
skladnost z osnovnimi zahtevami ali na pogoje uporabe naprave. V takem primeru mora naprava
dobiti dodaten certifikat, ki ga organ za ugotavljanje skladnosti izda kot dodatek k osnovnemu
tipskemu certifikatu.

7. Vsak organ za ugotavljanje skladnosti mora drugim sporočati potrebne informacije o izdajah in
preklicih tipskih certifikatov in dodatkov k njim.

8. Skupaj z obvestili lahko organ za ugotavljanje skladnosti drugim pošlje tudi kopije tipskih
certifikatov in/ali dodatkov. Aneksi certifikatov morajo biti na voljo drugim organom za
ugotavljanje skladnosti.

9. Dobavitelj mora ob tehnični dokumentaciji hraniti tudi kopije tipskega certifikata in njegovih
dodatkov vsaj deset let po prenehanju proizvodnje zadevnega izdelka.
PRILOGA IV


Modul C: Skladnost z vzorcem

1. Ta modul opisuje del postopka, v katerem dobavitelj zagotovi
in izjavi, da so naprave skladne z vzorcem, opisanim v preskusnem
certifikatu in da izpolnjujejo zahteve te odredbe, ki zanje
veljajo. Proizvajalec mora pritrditi oznako skladnosti na vsako
napravo in pripraviti pisno izjavo o skladnosti.

2. Proizvajalec mora zagotoviti, da proizvodni proces zagotavlja
skladnost izdelkov z vzorcem, kot je opisan v tipskem
certifikatu, in zahtevam po izkoristku iz te odredbe.

3. Dobavitelj mora hraniti kopijo izjave o skladnosti vsaj deset
let od zaključka proizvodnje zadevnega izdelka.

4. Organ za ugotavljanje skladnosti, ki ga proizvajalec izbere,
mora opraviti preverjanje izdelka v naključnih intervalih.
Ustrezen končni izdelek, ki ga na kraju izdelave prevzame organ
za ugotavljanje skladnosti, pregledajo in na njem izvedejo
preskušanja, določena v ustreznem standardu ali standardih,
navedenih v drugem odstavku 5. člena te odredbe, ali enakovredna
preskušanja, s katerimi preverijo skladnost izdelka z zahtevami
ustreznega tehničnega predpisa. V primeru, da eden ali več
izdelkov ne ustreza, mora organ za ugotavljanje skladnosti
ustrezno ukrepati.


Modul D: Zagotavljanje kakovosti proizvodnje

1. Ta modul opisuje postopek, po katerem proizvajalec, ki
izpolnjuje zahteve 2. točke, zagotavlja in izjavlja, da so
zadevne naprave skladne z vzorcem, opisanim v tipskem
certifikatu, in izpolnjujejo zahteve te odredbe. Proizvajalec na
vsako napravo pritrdi oznako skladnosti in pripravi pisno izjavo
o skladnosti. Oznaki skladnosti je dodan identifikacijski simbol
organa za ugotavljanje skladnosti, odgovornega za preverjanja po
4. točki tega modula.

2. Proizvajalec mora izvajati potrjen sistem kakovosti
proizvodnje, končne kontrole naprav in preskušanja, kot je to
določeno v 3. točki tega modula. Sistem kakovosti se preverja po
določilih iz 4. točke tega modula.


3. Sistem kakovosti

3.1 Proizvajalec vloži pri organu za ugotavljanje skladnosti po
lastni izbiri vlogo za oceno sistema kakovosti za zadevne
naprave.

Vloga mora vsebovati:

- vse potrebne informacije za predvideno kategorijo naprave;
- dokumente o sistemu kakovosti;
- tehnično dokumentacijo odobrenega tipa in kopijo tipskega
  certifikata.

3.2 Sistem kakovosti mora zagotavljati skladnost naprav z
vzorcem, opisanim v tipskem certifikatu, in zahtevam te odredbe,
ki zanje veljajo.

Vsi elementi, zahteve in določila, ki jih sprejme
proizvajalec, morajo biti sistematično in urejeno
dokumentirana v obliki pisne politike, postopkov in navodil.
Dokumenti sistema kakovosti morajo omogočati jasen pregled nad
programi, načrti, navodili in zapisniki o kakovosti.

Sistem mora vsebovati predvsem ustrezen opis:

- ciljev kakovosti ter organizacijske strukture, odgovornosti
  in pristojnosti vodstva za kakovost naprav;
- uporabljenih tehnik, postopkov in sistematičnih dejavnosti
  pri proizvodnji, kontroli kakovosti in zagotavljanju
  kakovosti;
- preverjanj in preskušanj, izvedenih pred proizvodnjo, med
  njo ali po njej, ter pogostost, s katero bodo opravljana;
- zapisnikov o kakovosti, kot so na primer poročila o
  pregledih ali testni rezultati, kalibracijski rezultati,
- potrdila o usposobljenosti osebja itd.;
- načina nadzora doseganja ustrezne kakovosti naprav in
  dejanskega delovanja sistema kakovosti.

3.3  Organ za ugotavljanje skladnosti mora oceniti sistem
kakovosti, da ugotovi, ali izpolnjuje zahteve, navedene v točki
3.2 tega modula. Pri tem mora predpostaviti skladnost s tistimi
zahtevami glede sistemov kakovosti, ki uveljavljajo ustrezni
standard. V skupini presojevalcev mora biti vsaj en član, ki ima
izkušnje s presojo ustrezne tehnologije. Postopek presoje
vključuje tudi obisk proizvodnih prostorov proizvajalca.

Organ za ugotavljanje skladnosti mora svojo odločitev
sporočiti proizvajalcu. Obvestilo mora vsebovati ugotovitve
pregleda in oceno presoje, izrečeno na podlagi ugotovitev.

3.4  Proizvajalec mora izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz
sistema kakovosti, kakršen je bil odobren, in ga vzdrževati na
ustrezno učinkoviti ravni.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik morata organ za
ugotavljanje skladnosti, ki je odobril sistem kakovosti,
obveščati o vseh načrtovanih spremembah sistema kakovosti.

Organ za ugotavljanje skladnosti mora oceniti načrtovane
spremembe in odločiti, ali bo spremenjeni sistem kakovosti še
vedno zadovoljeval zahteve iz točke 3.2 tega modula, ali pa je
potrebna ponovna presoja.

Organ za ugotavljanje skladnosti mora o svoji odločitvi
obvestiti proizvajalca. Obvestilo mora vsebovati ugotovitve
pregleda in oceno presoje na njihovi podlagi.


4. Nadzor organa za ugotavljanje skladnosti

4.1 Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec izpolnjuje svoje
obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.2 Proizvajalec mora pristojnemu organu omogočiti inšpekcijski
dostop do proizvodnih, kontrolnih, testnih in skladiščnih
prostorov ter mu zagotoviti vse potrebne informacije, predvsem
pa:

- dokumente sistema kakovosti;
- tehnično dokumentacijo;
- zapisnike o kakovosti, kot so na primer poročila o
  pregledih ali testni rezultati, kalibracijski rezultati,
  potrdila o usposobljenosti osebja itd.

4.3  Organ za ugotavljanje skladnosti mora periodično opraviti
presoje, s katerim preveri, ali proizvajalec vzdržuje in
uporablja sistem kakovosti, in proizvajalcu posredovati poročilo
o presoji.

4.4 Poleg tega lahko organ za ugotavljanje skladnosti
nenapovedano obišče proizvajalca. Med takimi obiski lahko organ
opravi preskušanja ali zahteva njihovo izvedbo, da preveri, ali
sistem kakovosti ustrezno deluje; po potrebi mora organ
proizvajalcu predati poročilo o obisku in poročilo o preskušanju,
če je bilo to opravljeno.

5. Proizvajalec mora za potrebe nacionalnih organov hraniti vsaj
deset let po koncu proizvodnje zadevnega izdelka:

- dokumente, navedene v drugi alineji točke 3.1;
- dokumente o spremembah, navedene v drugem odstavku točke
  3.4;
- odločbe in poročila organa za ugotavljanje skladnosti,
  navedene v zadnjem odstavku točke 3.4 in v točkah 4.3 in
  4.4.

6. Vsak organ za ugotavljanje skladnosti mora druge organe za
ugotavljanje skladnosti obveščati o izdanih in preklicanih
odobritvah sistemov kakovosti.
PRILOGA V


Minimalni kriteriji pri pooblaščanju organov za ugotavljanje
skladnosti

1. Direktor in osebje organa, odgovornega za izvajanje
preskušanj, ne smejo biti vključeni v fazo konstruiranja,
proizvodnje, dobave ali montaže naprav, ki jih pregledujejo, ali
biti pooblaščeni zastopniki proizvajalca. Pri konstrukciji,
izdelavi, trženju ali vzdrževanju tovrstnih kotlov in naprav ne
smejo biti vključeni neposredno ali kot pooblaščeni zastopniki.
To ne izključuje izmenjave tehničnih informacij med proizvajalci
in organom.

2. Osebje organa mora opravljati preskušanja z najvišjo mero
profesionalnosti in tehnične strokovnosti, brez pritiskov ali
spodbud, predvsem finančnih, ki bi lahko vplivali na oceno
rezultatov pregledov, predvsem s strani oseb ali skupin, ki imajo
interes pri rezultatih preverjanj.

3. Organ mora imeti na voljo potrebno osebje in opremo, ki jim
omogočajo ustrezno izvedbo administrativnih in tehničnih nalog,
povezanih s preverjanjem; poleg tega morajo imeti dostop do
opreme, potrebne za posebna preverjanja.

4. Osebje, odgovorno za preglede mora:

- imeti ustrezno strokovno in tehnično izobrazbo;
- ustrezno poznati zahteve preskušanj, ki jih izvaja, in ustrezne
  izkušnje pri preskušanjih;
- znati sestaviti certifikate, zapisnike in poročila, potrebne za
  potrditev rezultatov preskušanj.

5. Zagotovljena mora biti nepristranskost inšpekcijskega osebja.
Njihovi dohodki ne smejo biti odvisni od števila izvedenih
preskušanj ali njihovih rezultatov.

6. Organ mora skleniti zavarovanje odgovornosti, razen če
odgovornost prevzame država v skladu z zakonom, ali je država
sama neposredno odgovorna za preskušanja.

7. Osebje organa mora biti zavezano k varovanju poslovnih
skrivnosti (razen pri stikih z uradnimi državnimi organi države,
v kateri opravlja dejavnost) po tej odredbi.
* Ta odredba vsebinsko povzema direktivo 96/57/ES o zahtevah za energijsko učinkovitost električnih gospodinjskih hladilnikov in zamrzovalnikov ter njihovih kombinacij