Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/2000 z dne 8. 8. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/2000 z dne 8. 8. 2000

Kazalo

3307. Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB), stran 8666.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB)
Razglašam zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. julija 2000.
Št. 001-22-151/00
Ljubljana, dne 28. julija 2000.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O ZDRAVLJENJU NEPLODNOSTI IN POSTOPKIH OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOČJO (ZZNPOB)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja zdravstvene ukrepe, s katerimi se ženski in moškemu pomaga pri spočetju otroka in se jima tako omogoči uresničevati svobodo odločanja o rojstvih svojih otrok.
2. člen
Vsakdo ima pravico do zdravljenja neplodnosti na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
V postopkih zdravljenja neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (v nadaljnjem besedilu: OBMP) se mora varovati človekovo dostojanstvo, njegova pravica do zasebnosti, posebna skrb pa se mora posvetiti varovanju zdravja, koristi in pravicam bodočega otroka.
3. člen
Zdravljenje je po tem zakonu ugotavljanje vzrokov neplodnosti ali zmanjšane plodnosti in odpravljanje teh vzrokov s strokovnim svetovanjem, z zdravili ali s kirurškimi posegi.
Zdravljenje je tudi odvzem in shranjevanje semenskih celic moškega ali jajčnih celic ženske, kateremu oziroma kateri grozi po dognanjih in izkušnjah medicinske znanosti nevarnost, da bo postal neploden oziroma neplodna.
4. člen
Postopki OBMP so postopki oploditve ženske, ki se s pomočjo biomedicinske znanosti izvajajo z namenom zanositve na drug način kot s spolnim odnosom.
Postopki OBMP, ki jih določa ta zakon, so predvsem:
1. znotrajtelesna oploditev:
– vnos semenskih celic v spolne organe ženske;
– vnos jajčnih celic skupaj s semenskimi celicami v spolne organe ženske;
2. zunajtelesna oploditev:
– združitev jajčnih celic in semenskih celic zunaj telesa ženske;
– vnos zgodnjih zarodkov v spolne organe ženske.
Vsi postopki OBMP se izvajajo skladno z dosežki in razvojem biomedicinske znanosti.
Zarodek nastane z oploditvijo jajčne celice. Zgodnji zarodek po tem zakonu je zigota in zarodek, ki se razvija zunaj maternice manj kot 14 dni ali do pojava primitivne proge.
Določbe o zgodnjem zarodku smiselno veljajo tudi za enako stare zarodke, pridobljene z izpiranjem maternice in za izolirane omnipotentne matične zarodne celice, če se iz njih lahko razvije samostojen nov zarodek.
II. UPRAVIČENCI DO POSTOPKOV OBMP
5. člen
Postopki OBMP se smejo opravljati le z namenom, da pride do rojstva otroka.
Do postopkov OBMP sta upravičena moški in ženska, ki živita v medsebojni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in ki glede na izkušnje medicinske znanosti ne moreta pričakovati, da bi dosegla zanositev s spolnim odnosom, in jima ni mogoče pomagati z drugimi postopki zdravljenja neplodnosti.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sta zakonca ali zunajzakonska partnerja upravičena do OBMP tudi v primerih, kadar se s temi postopki lahko prepreči, da se na otroka prenese huda dedna bolezen.
Medsebojna zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost mora obstajati v času vnosa spolnih celic ali zgodnjih zarodkov v telo ženske.
6. člen
Do postopkov OBMP sta upravičena zakonca ali zunajzakonska partnerja, ki sta polnoletna, razsodna in v primerni starosti za opravljanje starševskih dolžnosti ter v takem psihosocialnem stanju, v skladu s katerim se lahko utemeljeno pričakuje, da bosta sposobna opravljati starševske dolžnosti v korist otroka.
Ženska mora biti v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje.
7. člen
Do OBMP ni upravičena ženska, ki namerava otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi (nadomestno materinstvo).
III. DAROVANJE SPOLNIH CELIC
8. člen
Za postopke OBMP se praviloma uporabijo spolne celice ženske in moškega, ki sta v medsebojni zakonski zvezi ali sta zunajzakonska partnerja.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko za postopke OBMP uporabijo jajčne celice darovalke ali semenske celice darovalca, kadar po izkušnjah biomedicinske znanosti ni možnosti, da bo prišlo do nosečnosti z uporabo spolnih celic zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev, ali če so bili neuspešni drugi postopki OBMP iz tega zakona, ali če je to potrebno za preprečitev prenosa hude dedne bolezni na otroka.
OBMP s hkratno uporabo darovanih jajčnih celic in darovanih semenskih celic ni dovoljena.
9. člen
Darovalec semenskih celic je moški, katerega semenske celice se uporabijo za oploditev ženske, ki ni njegova zakonska žena ali zunajzakonska partnerica.
Darovalka jajčnih celic je ženska, katere jajčne celice se uporabijo za oploditev druge ženske.
10. člen
Ni dovoljeno dajati in sprejemati plačilo ali kakršnekoli druge koristi za darovane spolne celice. Pogodbe o tem so nične.
Darovalec ali darovalka spolnih celic ima pravico do povrnitve stroškov, ki jih ima v zvezi s prihodom v center za OBMP, bivanjem v njem, vrnitvijo, s pregledi in z odvzemom spolnih celic.
11. člen
Postopek OBMP s spolnimi celicami darovalke ali darovalca po drugem odstavku 8. in 9. členu tega zakona lahko opravlja samo tisti center za OBMP, ki ga določi minister, pristojen za zdravstvo, na podlagi mnenja Državne komisije za OBMP in ga tudi posebej pooblasti, da zbira, izbira in shranjuje spolne celice darovalk in darovalcev. Če minister, pristojen za zdravstvo, določi, da lahko opravlja OBMP s spolnimi celicami darovalke ali darovalca več centrov za OBMP, pooblasti enega od njih, da vodi enotni register darovalk in darovalcev spolnih celic iz drugega odstavka 39. člena tega zakona.
Darovalka ali darovalec spolnih celic sme dajati svoje jajčne ali semenske celice le enemu in istemu centru za OBMP.
12. člen
Vsak postopek OBMP s spolnimi celicami darovalke ali darovalca se opravi na predlog zdravnika – specialista ginekologije in porodništva (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) po pridobitvi soglasja strokovnega posvetovalnega telesa centra za OBMP in z dovoljenjem Državne komisije za OBMP.
Strokovno posvetovalno telo iz prejšnjega odstavka sestavljajo zdravnik, strokovnjak s področja embriologije, socialni delavec in diplomirani univerzitetni pravnik (v nadaljnjem besedilu: pravnik), ki jih imenuje direktor centra za OBMP.
Preden se opravi OBMP s spolnimi celicami darovalke ali darovalca, se morata zakonca ali zunajzakonska partnerja udeležiti psihološko-socialnega svetovanja po drugem odstavku 24. člena tega zakona.
Zakonca ali zunajzakonska partnerja je treba poučiti o pravnih posledicah njune privolitve v OBMP s spolnimi celicami darovalke ali darovalca in s pravnimi posledicami rojstva otroka, spočetega s tako OBMP. O teh pravnih posledicah ju mora poučiti pravnik.
13. člen
Darovanje človeških zarodkov ni dovoljeno.
Uporaba mešanice semenskih celic dveh ali več moških, ali jajčnih celic dveh ali več žensk v postopku OBMP ni dovoljena.
14. člen
Darovalka jajčnih celic in darovalec semenskih celic morata biti polnoletna, zdrava in razsodna.
Semenske celice darovalca se ne smejo uporabiti za oploditev ženske, ki zaradi sorodstva ne bi mogla z njim skleniti veljavne zakonske zveze. Jajčne celice darovalke se ne smejo oploditi s semenskimi celicami moškega, ki zaradi sorodstva ne bi mogel z njo skleniti veljavne zakonske zveze.
IV. IZVAJALCI OBMP
15. člen
Postopki OBMP se opravljajo v okviru javne zdravstvene službe – v centrih za OBMP (v nadaljnjem besedilu: center), ki imajo za to dejavnost posebno dovoljenje.
Postopke OBMP opravlja skupina biomedicinskih strokovnjakov pod vodstvom zdravnika, ki je odgovoren, da se postopki OBMP izvajajo v skladu s tem zakonom. Za izvedbo vsakega prvega postopka OBMP je potrebno poprejšnje soglasje strokovnega posvetovalnega telesa centra.
Zoper odločitev strokovnega posvetovalnega telesa centra za OBMP iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. O pritožbi odloči Državna komisija za OBMP. Ta mora o pritožbi odločiti v devetdesetih dneh. Državna komisija za OBMP lahko pritožbo kot neutemeljeno zavrne ali pa odločitev strokovnega posvetovalnega telesa centra za OBMP odpravi in sama odloči.
Laboratorijski del postopkov OBMP se lahko opravi samo na podlagi odločitve zdravnika.
Predpise o delovanju in odločanju organa iz prvega odstavka 12. člena tega zakona in drugega odstavka tega člena izda minister, pristojen za zdravstvo.
16. člen
Dovoljenje za opravljanje postopkov v OBMP izda pravnim osebam iz prvega odstavka 15. člena tega zakona minister, pristojen za zdravstvo, če imajo ustrezne strokovnjake in opremo za izvajanje postopkov v skladu z zahtevami sodobne biomedicinske znanosti in izkušnje, ter če lahko zagotovijo psihološko in socialno svetovanje in poučitev o pravnih posledicah v primeru, kot je to predpisano s tem zakonom.
O tem ali obstajajo pogoji iz prejšnjega odstavka, poda ministru, pristojnemu za zdravstvo, mnenje Državna komisija za OBMP iz 19., 20. in 21. člena tega zakona.
Minister, pristojen za zdravstvo, lahko dovoljenje centru prekliče, če le-ta ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka tega člena, če ne dosega rezultatov, ki jih v obdobju enega leta praviloma dosegajo drugi centri ali če huje krši določbe tega zakona.
O tem ali obstajajo razlogi za preklic dovoljenja centru, poda ministru, pristojnemu za zdravstvo, mnenje Državna komisija za OBMP.
Pooblastilo iz prvega odstavka 11. člena tega zakona lahko izda minister, pristojen za zdravstvo, tistemu centru, ki ima ustrezne izkušnje pri zdravljenju neplodnosti s postopki OBMP in ima ustrezne tehnične in strokovne možnosti za izvajanje teh postopkov s spolnimi celicami darovalk in darovalcev.
17. člen
Zdravnik ni dolžan opraviti OBMP ali pri njej sodelovati. To velja tudi za druge strokovnjake s področja OBMP in zdravstvene delavce.
Oseb iz prejšnjega odstavka ne zadenejo škodne posledice, če v skladu s pravili stroke opravijo ali sodelujejo pri postopkih OBMP, ki so določeni s tem zakonom, ali če zavrnejo opravljanje ali sodelovanje pri teh postopkih.
18. člen
Delavci centra za OBMP, ki sodelujejo v postopku OBMP, morajo kot poklicno skrivnost varovati vse podatke v zvezi z OBMP, ki jih izvaja njihov center, predvsem pa osebne in zdravstvene podatke o ženski, kateri se opravlja postopek OBMP, o njenem možu ali zunajzakonskemu partnerju, o otroku, ki je bil spočet v postopku OBMP in o morebitni darovalki ali darovalcu spolnih celic.
Otrok, spočet z OBMP s spolnimi celicami darovalke ali darovalca, lahko zaradi zdravstvenih razlogov zahteva od centra, da ga seznani z zdravstveno pomembnimi podatki o darovalki ali darovalcu spolnih celic, če je razsoden in star najmanj 15 let. Otrokov zakoniti zastopnik lahko izve za te podatke samo z dovoljenjem, ki ga izda sodišče v nepravdnem postopku, če so za to podani izjemni zdravstveno utemeljeni razlogi.
Otrokov zdravnik ima zaradi zdravstvenih razlogov otroka pravico do vpogleda v enotni register darovalk in darovalcev in do informacije.
Sodišča in upravni organi imajo pravico do vpogleda v enotni register darovalk in darovalcev in do informacije, če je to nujno za izpolnjevanje njihovih nalog pri izvrševanju tega zakona.
Podatke, za katere osebe iz tretjega in četrtega odstavka tega člena zvedo ob vpogledu v enotni register darovalk in darovalcev, morajo varovati kot poklicno skrivnost.
V. DRŽAVNA KOMISIJA ZA OBMP
19. člen
Za obravnavanje in reševanje vseh pomembnejših vprašanj v zvezi z izvajanjem tega zakona se pri ministrstvu, pristojnemu za zdravstvo, ustanovi Državna komisija za OBMP.
Državna komisija za OBMP lahko za pomoč pri svojem delu ustanovi stalna in občasna delovna telesa ter zahteva mnenje ustreznih strokovnjakov.
20. člen
Državno komisijo za OBMP sestavljajo:
– en predstavnik ministrstva, pristojnega za zdravstvo,
– en strokovnjak za medicinsko etiko,
– en strokovnjak za OBMP iz vsakega centra,
– en strokovnjak s področja prava,
– en strokovnjak s področja psiholoških ali socioloških ved,
– en predstavnik Urada varuha človekovih pravic,
– en predstavnik upravičencev do postopkov OBMP.
Člane Državne komisije za OBMP in predsednika komisije izmed članov komisije imenuje za dobo petih let minister, pristojen za zdravstvo. Pravico predlagati strokovnjake iz prejšnjega odstavka imajo ustrezne fakultete – članice univerze.
Državna komisija za OBMP odloča z večino glasov vseh članov.
21. člen
Naloge Državne komisije za OBMP so predvsem:
– dajanje mnenja ministru, pristojnemu za zdravstvo, o tem, ali zdravstveni zavod izpolnjuje pogoje za opravljanje postopkov OBMP po prvem odstavku 16. člena tega zakona oziroma ali so podani razlogi za preklic dovoljenja za opravljanje postopkov OBMP po tretjem odstavku 16. člena tega zakona;
– dajanje mnenja ministru, pristojnemu za zdravstvo, o tem, ali lahko določeni center opravlja OBMP s spolnimi celicami darovalca ali darovalke po prvem odstavku 11. člena tega zakona;
– dajanje dovoljenja za raziskovalno delo po tretjem odstavku 38. člena tega zakona;
– obravnavanje poročil centrov po prvem odstavku 40. člena tega zakona in seznanjanje ministra, pristojnega za zdravstvo, z ugotovitvami iz poročil;
– dajanje mnenj o osnutkih predpisov, ki se izdajajo na podlagi tega zakona;
– strokovno etično nadzorovanje dela centrov in svetovanje centrom;
– predlaganje strokovnih pravil za delo na področju OBMP ministru, pristojnemu za zdravstvo, in njihovega sprotnega usklajevanja z razvojem medicinske znanosti;
– dajanje dovoljenja za izvajanje vsakega postopka OBMP z uporabo spolnih celic darovalca ali darovalke;
– spremljanje napredka biomedicinske znanosti na področju reproduktivne medicine in po potrebi predlaganje sprememb in dopolnitev veljavne zakonodaje pristojnemu ministru;
– odločanje o pritožbah zoper odločitve strokovnih posvetovalnih teles centrov za OBMP.
VI. POSTOPEK OBMP
1. Privolitev v OBMP
22. člen
Postopek OBMP po 4. členu tega zakona se lahko opravi samo na podlagi pisne privolitve zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev.
Preden podata zakonca ali zunajzakonska partnerja pisno privolitev v postopek OBMP, ju mora zdravnik poučiti o postopku OBMP, z možnostjo za uspeh, morebitnimi posledicami in nevarnostmi postopka za žensko, moškega in otroka ter jima svetovati. Zdravnik ju obvesti, v kakšne namene se zbirajo in obdelujejo njuni osebni podatki, ter jima pojasni, da se varujejo kot poklicna skrivnost po prvem odstavku 18. člena tega zakona.
Po potrebi napoti zdravnik zakonca ali zunajzakonska partnerja na psihološko-socialno svetovanje o nameravani OBMP.
Zdravnik mora zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema pojasniti pravila o shranjevanju spolnih celic in zarodkov in ju vprašati po njunih željah glede trajanja hrambe in odločanja o morebitnih neuporabljenih zarodkih.
Zdravnik mora zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema obrazložiti druge možnosti, s katerimi je mogoče rešiti ali obiti njun vzrok neplodnosti, tudi take, ki jih njegov center ne opravlja, in jima omeniti nemedicinske izbire, kot sta posvojitev ali opustitev zdravljenja.
Pisna privolitev se izda za vsak postopek OBMP posebej.
Minister, pristojen za zdravstvo, izda predpise o obrazcu izjave o privolitvi. Obrazec za izjavo o privolitvi v OBMP mora za primer, ko se v postopku OBMP uporabijo darovane spolne celice, vsebovati tudi navedbo pravnih posledic takega postopka.
23. člen
Eden ali drugi od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev lahko prekliče privolitev in odstopi od postopka OBMP, dokler se semenske celice, neoplojene jajčne celice ali zgodnji zarodki ne vnesejo v telo ženske.
Center mora izjavo o preklicu zapisati in o tem, na zahtevo enega ali drugega od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, izdati potrdilo.
Zdravnik se mora pred vnosom semenskih celic, neoplojenih jajčnih celic ali zgodnjih zarodkov v telo ženske prepričati, da privolitev ni preklicana.
2. OBMP s spolnimi celicami darovalca ali darovalke
24. člen
Pred postopkom OBMP z darovanimi spolnimi celicami mora zdravnik, ki je odgovoren za izvedbo postopka, poučiti zakonca ali zunajzakonska partnerja o poteku postopka, pravnik pa ju mora poučiti o pravnih posledicah postopka.
Zdravnik, ki vodi OBMP, mora zakonca ali zunajzakonska partnerja pred začetkom postopka napotiti na psihološko-socialno svetovanje.
25. člen
Darovanje semenskih celic in neoplojenih jajčnih celic se lahko opravi le na podlagi pisne privolitve darovalke ali darovalca. Obrazce za pisno privolitev izda minister, pristojen za zdravstvo, na podlagi priporočila Državne komisije za OBMP.
Pred izdajo pisne privolitve za darovanje spolnih celic je center dolžan darovalko ali darovalca seznaniti s pravnimi posledicami njenega ali njegovega darovanja in s pravnim razmerjem do otroka, spočetega v postopku OBMP z darovanimi spolnimi celicami. Center ju je dolžan obvestiti o tem, v kakšne namene se zbirajo in obdelujejo njuni osebni podatki, ter pojasniti, da se varujejo kot poklicna skrivnost po prvem odstavku 18. člena tega zakona.
26. člen
Pisno privolitev lahko darovalka ali darovalec prekličeta do uporabe darovanih spolnih celic za OBMP. Preklic privolitve mora biti podan v pisni obliki.
Center mora izjavo o preklicu iz prejšnjega odstavka evidentirati, darovane spolne celice nemudoma zavreči, darovalki ali darovalcu pa na njeno ali njegovo željo izdati ustrezno pisno potrdilo o preklicu darovanja.
27. člen
Darovalke in darovalci nimajo pravnih ali drugih obveznosti ali pravic do otrok, spočetih v postopkih OBMP.
28. člen
Darovalke in darovalce spolnih celic in njihove spolne celice je treba pred darovanjem pregledati v skladu s strokovnimi pravili za delo na področju OBMP.
Spolne celice darovalke ali darovalca se lahko uporabijo samo takrat, kadar se v skladu z dosežki biomedicinske znanosti in po izkušnjah lahko presodi, da so primerne za oploditev in da njihova uporaba ne more povzročiti nevarnosti za zdravje ženske ali otroka.
Prepovedana je OBMP s spolnimi celicami darovalca ali darovalke, ki v času vnosa darovanih spolnih celic ali zgodnjih zarodkov v telo ženske nista več živa. Preden zdravnik vnese v telo ženske spolne celice darovalke ali darovalca ali zgodnji zarodek, ki je nastal s pomočjo darovanih spolnih celic, mora ugotoviti, ali sta darovalka ali darovalec še živa.
29. člen
Spolne celice enega darovalca ali ene darovalke se lahko uporabljajo za OBMP, dokler ne pride do rojstev otrok v največ dveh različnih družinah.
VII. RAVNANJE S SPOLNIMI CELICAMI ALI ZGODNJIMI ZARODKI
30. člen
Semenske celice, neoplojene jajčne celice in zgodnji zarodki se lahko uporabijo samo za postopek OBMP. Z njimi je treba ravnati in jih preiskovati tako, da glede na stanje biomedicinske znanosti in izkušnje pride do nosečnosti.
Pod pogoji iz 38. člena tega zakona je mogoče semenske celice, neoplojene jajčne celice in zgodnje zarodke uporabiti tudi v znanstvenih raziskavah.
31. člen
Ne sme se oploditi jajčna celica s semensko celico, ki je posebej izbrana zato, da se določi otrokov spol, razen če se s tem namerava preprečiti hudo dedno bolezen, povezano s spolom.
Ne sme se posegati v dedno zasnovo spolnih celic ali zarodka z namenom, da se spremeni dedna zasnova otroka.
Genska preiskava zgodnjega zarodka se sme opraviti samo v primeru nevarnosti hude dedne bolezni ali če je to potrebno zaradi uspešnosti postopka OBMP.
32. člen
Zunaj telesa se lahko oplodijo vse jajčne celice, pridobljene v enem postopku. Število zgodnjih zarodkov, ki se vnesejo v telo ženske, ne sme presegati tistega, ki v skladu s poklicnimi dognanji in izkušnjami še obeta uspešno OBMP in kolikor mogoče omeji tveganje mnogoplodne nosečnosti. V enem postopku ni dovoljeno vnesti v maternico ženske več kot tri zarodke.
Morebitni preostali zgodnji zarodki se hranijo in se pozneje lahko ob pogojih iz tega zakona vnesejo v telo ženske iz začetnega postopka. Vnos se lahko opravi samo na skupno pisno zahtevo zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev, ki sta dala privolitev po prvem odstavku 22. člena tega zakona za začetek postopka OBMP.
33. člen
V postopku OBMP je prepovedano:
– omogočiti zunajtelesni razvoj zarodka, ki je star več kot 14 dni, oziroma potem, ko se je razvila primitivna proga;
– omogočiti nastanek zarodka zgolj v raziskovalne namene;
– omogočiti nastanek človeških zarodkov iz spolnih celic z izzvano spremembo dedne zasnove in prenesti takšne zarodke v telo človeka ali živali;
– uporabiti dele zarodka, pridobljene v postopkih OBMP, razen v primerih, ki jih zakon izrecno določa;
– omogočiti nastanek zarodkov z isto dedno zasnovo ali zarodkov, ki so po dedni zasnovi istovetni z drugo živo ali mrtvo osebo (kloniranje);
– oploditi človeško jajčno celico s semensko celico živali ali živalsko jajčno celico, s semensko celico človeka ali spreminjati zarodek s presajanjem delov drugih človeških ali živalskih zarodkov (omogočanje nastanka hibridov in himer);
– vnesti zarodek, ki je nastal s postopki iz pete in šeste alinee tega člena, v telo človeka ali živali;
– človeške spolne celice ali človeški zarodek vnesti v žival;
– živalske spolne celice ali živalski zarodek vnesti v človeka;
– namerno spremeniti dedno zasnovo celic, ki so del zarodka.
VIII. SHRANJEVANJE SEMENSKIH CELIC, NEOPLOJENIH JAJČNIH CELIC IN ZGODNJIH ZARODKOV
34. člen
Semenske celice, neoplojene jajčne celice in zgodnji zarodki se shranjujejo za postopke OBMP, ki se opravljajo po določbah tega zakona.
Semenske celice, neoplojene jajčne celice in zgodnje zarodke shranjujejo posebej pooblaščeni centri. Pri tem morajo upoštevati sodobna dognanja medicinske znanosti in uveljavljeno medicinsko prakso.
35. člen
Semenske celice, neoplojene jajčne celice in neuporabljeni zgodnji zarodki se hranijo toliko časa, kolikor želita ženska in moški, katerima se pomaga s postopki OBMP, vendar ne več kot pet let. Če se zakonca ali zunajzakonska partnerja o času hrambe ne strinjata, o tem odloči Državna komisija OBMP.
Iz zdravstveno utemeljenih razlogov iz drugega odstavka 3. člena tega zakona se lahko z dovoljenjem Državne komisije za OBMP čas hranjenja semenskih in neoplojenih jajčnih celic podaljša za največ 5 let. Podaljšanje lahko zahteva oseba, od katere spolne celice izvirajo.
Po preteku rokov iz prejšnjih odstavkov je treba semenske celice in neoplojene jajčne celice zavreči, zgodnje zarodke pa pustiti umreti.
36. člen
S semenskimi celicami, neoplojenimi jajčnimi celicami in zgodnjimi zarodki niso upravičene razpolagati niti osebe, od katerih izvirajo, niti druge osebe. Center jih ne sme nikomur izročiti.
37. člen
Ni dovoljeno posredovati pri zbiranju, shranjevanju in uporabi semenskih celic, neoplojenih jajčnih celih in zgodnjih zarodkov.
Ni dovoljeno trgovati s shranjenimi semenskimi celicami, neoplojenimi jajčnimi celicami in zgodnjimi zarodki.
IX. ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO
38. člen
Znanstvenoraziskovalno delo na spolnih celicah in zgodnjih zarodkih, pridobljenih za namen izvajanja OBMP, je dovoljeno izključno v namene varovanja in izboljšanja človekovega zdravja.
Na zgodnjih zarodkih so dovoljene raziskave samo tedaj, ko jih s primerljivo učinkovitostjo ni mogoče opraviti na živalskih zarodkih ali na druge načine.
Zgodnji zarodki se lahko raziskujejo samo s pisnim privoljenjem zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev, ki se jima pomaga s postopkom OBMP, z dovoljenjem Državne komisije za OBMP ter odobritvijo in pod nadzorom Medicinsko-etične komisije.
Na podlagi dovoljenj iz prejšnjega odstavka je dovoljeno raziskovanje zgodnjih zarodkov, ki po dognanjih in izkušnjah biomedicinske znanosti niso primerni za vnos v telo ženske ali shranjevanje, ter tistih shranjenih zarodkov, ki bi jih sicer morali pustiti umreti po tretjem odstavku 35. člena tega zakona.
Pri raziskovanju zgodnjih zarodkov je potrebno upoštevati sodobna dognanja medicinske znanosti, izkušnje in uveljavljeno prakso v svetu ter pravila obče medicinske etike.
Odobritev in nadzor komisij iz tretjega odstavka tega člena sta potrebna tudi pri uvajanju in uporabi vseh novih metod OBMP, dokler zanje velja, da so v poskusni fazi.
X. EVIDENCA IN POROČILA
39. člen
Centri morajo o postopkih OBMP voditi evidenco o:
– osebnih podatkih zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev, ki se jima pomaga s postopki OBMP,
– vrsti postopka OBMP,
– podatkih, pridobljenih iz enotnega registra darovalcev ali darovalk spolnih celic, če so bile le-te uporabljene,
– podatkih o poučitvi, svetovanju in o pisni privolitvi ali privolitvi za določeni postopek OBMP po 22. členu tega zakona,
– podatkih o poteku in trajanju postopka ter o pomembnejših okoliščinah v zvezi z nosečnostjo, porodom, zdravjem in razvojem otroka.
V enotni register darovalk in darovalcev mora pooblaščeni center vpisati:
– osebne in zdravstvene podatke o darovalki ali darovalcu in zdravstvene podatke o njenih oziroma njegovih starših;
– dan, mesec in leto, ko so bile spolne celice darovane, shranjene in uporabljene;
– rezultate pregledov darovalca ali darovalke in preiskav njenih oziroma njegovih spolnih celic;
– podatke o rojstvu otroka, spočetega z OBMP s spolnimi celicami darovalke ali darovalca.
Podatke iz evidenc mora center hraniti toliko časa, kot je primerno po pravilih medicinske znanosti in izkušnje, največ pa 50 let. Podatki so poklicna skrivnost.
40. člen
Centri morajo Državni komisiji za OBMP poročati o številu in vrsti opravljenih OBMP ter o njihovi uspešnosti, centri iz drugega odstavka 34. člena tega zakona pa tudi o hranjenih semenskih celicah ter neoplojenih jajčnih celicah in zgodnjih zarodkih.
Poročilo podajo centri za preteklo koledarsko leto, na zahtevo Državne komisije za OBMP pa tudi že prej.
Predpise o sestavi in vsebini poročila izda minister, pristojen za zdravstvo.
XI. OČETOVSTVO IN MATERINSTVO PRI OTROCIH SPOČETIH Z BIOMEDICINSKO POMOČJO
41. člen
Mati otroka, ki je bil spočet z biomedicinsko pomočjo, je ženska, ki ga je rodila.
Če je mati podala za postopek OBMP privolitev po 22. členu tega zakona, materinstva ne more izpodbijati.
Če je bil otrok spočet z biomedicinsko pomočjo z jajčno celico darovalke, njenega materinstva ni dovoljeno ugotavljati.
42. člen
Za očeta otroka, ki je bil spočet z biomedicinsko pomočjo, velja materin mož ali njen zunajzakonski partner, ob pogoju, da sta za postopek OBMP podala privolitev po 22. členu tega zakona.
Očetovstva tistega, ki po prejšnjem odstavku tega člena velja za otrokovega očeta, ni dovoljeno izpodbijati, razen, če se trdi, da otrok ni bil spočet s postopkom OBMP. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe od 96. do 99. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 in Uradni list RS, št. 60/99 – odločba US).
Če je bil otrok spočet z biomedicinsko pomočjo s semensko celico darovalca, njegovega očetovsta ni dovoljeno ugotavljati.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
43. člen
Z denarno kaznijo od 500.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki v:
1. nasprotju s 7. členom opravi postopek OBMP pri nadomestnem materinstvu;
2. nasprotju s tretjim odstavkom 8. člena ter prvim in drugim odstavkom 13. člena opravi postopek OBMP z darovanjem spolnih celic in zgodnjih zarodkov;
3. nasprotju s prvim odstavkom 11. člena opravi postopek OBMP z darovanjem spolnih celic brez posebnega pooblastila ministra, pristojnega za zdravstvo;
4. nasprotju s prvim odstavkom 12. člena opravi postopek OBMP z darovanjem spolnih celic brez soglasja strokovnega posvetovalnega telesa centra za OBMP in dovoljenja Državne komisije za OBMP;
5. nasprotju z drugim odstavkom 14. člena opravi postopek OBMP z darovanjem spolnih celic med sorodniki;
6. nasprotju z drugim odstavkom 15. člena postopka OBMP ne opravi skupina biomedicinskih strokovnjakov in ne pridobi potrebnega soglasja za prvi postopek OBMP;
7. nasprotju s četrtim odstavkom 15. člena opravi laboratorijski del postopka OBMP brez odločitve zdravnika;
8. nasprotju z drugim odstavkom 26. člena ne zavrže darovanih spolnih celic;
9. nasprotju s prvim odstavkom 28. člena ne pregleda darovalk in darovalcev spolnih celic in njihovih spolnih celic;
10. nasprotju s tretjim odstavkom 28. člena opravi postopek OBMP z darovanimi spolnimi celicami darovalke ali darovalca, ki nista več živa;
11. nasprotju z 29. členom uporablja ali vnese darovane spolne celice v telo ženske;
12. nasprotju z 31. členom omogoči poseg v dedno zasnovo spolnih celic ali zarodka, gensko preiskavo zgodnjega zarodka ali izbor spola otroka;
13. nasprotju z drugim odstavkom 32. člena opravi vnos zarodkov v telo ženske brez skupne pisne zahteve zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev;
14. v nasprotju s 34. in 35. členom shranjuje spolne celice in zarodke;
15. v nasprotju z drugim odstavkom 37. člena trguje s shranjenimi semenskimi in jajčnimi celicami ter zgodnjimi zarodki.
Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 250.000 tolarjev se kaznuje za prekrške iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo od 200.000 tolarjev do 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki v:
1. nasprotju s prvim in tretjim odstavkom 39. člena ne vodi evidence in ne hrani podatkov;
2. nasprotju z drugim odstavkom 39. člena ne vodi enotnega registra darovalk in darovalcev.
Z denarno kaznijo od 20.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekrške iz tretjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo od 800.000 tolarjev do 8,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki v nasprotju s prvim odstavkom 15. člena tega zakona opravi OBMP brez poprejšnjega dovoljenja.
Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz petega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
44. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki sodeluje v skupini biomedicinskih strokovnjakov, kadar:
1. v nasprotju s 7. členom opravi postopek OBMP pri nadomestnem materinstvu;
2. v nasprotju s tretjim odstavkom 8. člena ter prvim in drugim odstavkom 13. člena opravi postopek OBMP z darovanjem spolnih celic in zgodnjih zarodkov;
3. v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena opravi postopek OBMP z darovanjem spolnih celic med sorodniki;
4. v nasprotju z drugim odstavkom 15. člena ne pridobi za izvedbo vsakega prvega postopka OBMP potrebnega poprejšnjega soglasja strokovnega posvetovalnega telesa centra;
5. se v nasprotju s tretjim odstavkom 23. člena pred vnosom spolnih celic oziroma zgodnjih zarodkov v telo ženske ne prepriča ali privolitev ni preklicana;
6. v nasprotju z 29. členom uporablja ali vnese darovane spolne celice v telo ženske;
7. v nasprotju z drugim odstavkom 32. člena opravi vnos zarodkov v telo ženske brez skupne pisne zahteve zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev.
45. člen
Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek kdor ravna v nasprotju s prepovedmi iz 37. člena.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
Minister, pristojen za zdravstvo, izda izvršilne predpise na podlagi tega zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
47. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
– določbe 31. do 37. člena zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (Uradni list SRS, št. 11/77 in 42/86);
– določba 93. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 in Uradni list RS, št. 60/99 – odločba US).
48. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 542-10/99-2/5
Ljubljana, dne 20. julija 2000.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.