Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2000 z dne 27. 5. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2000 z dne 27. 5. 2000

Kazalo

2083. Uredba o začasni uporabi sprememb in dopolnitev protokola 3 k sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo, stran 6102.

Na podlagi četrtega odstavka 60. člena zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o začasni uporabi sprememb in dopolnitev protokola 3 k sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo
1. člen
Protokol 3 o definiciji pojma »izdelki s poreklom« in načinih upravnega sodelovanja, ki je sestavni del uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo (Uradni list RS, št. 45/00), se spremeni in dopolni v naslednjem:
1) i) točka 1. člena se spremeni tako, da se glasi:
“i) dodana vrednost pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega od vključenih materialov s poreklom iz drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, ali, če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva cena, ki se za izdelke dokazljivo plačuje v eni od pogodbenic.”
2) 3. in 4. člen se spremenita tako, da se glasita:
“3. člen
Kumulacija v Turčiji
1. Ne glede na določbe 2. člena izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Turčije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Turčije, Slovenije, Češke republike, Estonije, Romunije, Litve, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Slovaške republike, Latvije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)1 ali Evropske skupnosti2, v skladu z določbami protokola o pravilih o poreklu, priloženega k sporazumom med Turčijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Turčiji presega tisto, omenjeno v 7. členu tega protokola. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Turčiji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Turčije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Turčiji.
3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Turčiji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.
4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu.
4. člen
Kumulacija v Sloveniji
1. Ne glede na določbe 2. člena izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Slovenije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Slovenije, Turčije, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Litve, Estonije, Latvije, Romunije, Islandije, Norveške, Švice (vključno z Liechtensteinom)1 ali Evropske skupnosti2, v skladu z določbami protokola o pravilih o poreklu, priloženega k sporazumom med Slovenijo in vsako od teh držav, pod pogojem, da obdelava ali predelava, opravljena v Sloveniji presega tisto, omenjeno v 7. členu tega protokola. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2. Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Sloveniji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Slovenije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli od držav, omenjenih v prvem odstavku. Če to ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri proizvodnji v Sloveniji.
3. Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Sloveniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.
4. V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu.”
3) 12. člen se spremeni tako, da se glasi:
“12. člen
Načelo teritorialnosti
“1. Razen v primerih iz 3. in 4. člena in tretjega odstavka tega člena, morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, v eni od pogodbenic izpolnjeni neprekinjeno.
2. Razen v primerih iz 3. in 4. člena, se blago s poreklom, izvoženo iz ene od pogodbenic v drugo državo, ko se vrne, šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:
(a) da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo, in
(b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.
3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji, določenimi v II. oddelku, ne bo vplivala obdelava ali predelava, opravljena izven ene od pogodbenic na materialih, izvoženih iz ene od pogodbenic in ponovno tam uvoženih pod pogojem, da:
(a) so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v eni od pogodbenic ali so pred njihovim izvozom bili obdelani ali predelani bolj, kot so nezadostni postopki, navedeni v 7. členu ; in
(b) se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:
i) je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov; in
ii) skupna dodana vrednost, pridobljena izven ene od pogodbenic ob uporabi določb tega člena ne presega 10 odstotkov cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se ugotavlja status blaga s poreklom.
4. Za namene tretjega odstavka se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v II. oddelku, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno izven ene od pogodbenic. Vendar, kjer se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa najvišjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju ene od zadevnih pogodbenic, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno izven ene od pogodbenic z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.
5. Za namene uporabe določb tretjega in četrtega odstavka se šteje, da “skupna dodana vrednost” pomeni vse stroške, nastale izven pogodbenic, vključno vrednosti tam vključenih materialov.
6. Določbe tretjega in četrtega odstavka se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II in ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošne tolerance, določene v drugem odstavku 6. člena.
7. Določbe tretjega in četrtega odstavka ne veljajo za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena izven ene od pogodbenic, se opravi v skladu s postopki o začasnem izvozu na oplemenitenje ali podobnimi postopki.”
4) V 13., 14., 15., 17., 21., 27., 30. in 32. členu se besedilo “omenjeno v 4. členu” nadomesti z “omenjeno v 3. in 4. členu”.
5) V 21. in 26. členu se beseda »ekujev« nadomesti z »evrov«.
6) V zadnjem pododstavku šestega odstavka 15. člena se datum “31. december 1998” nadomesti z “31. december 2000”.
7) V 26. členu se sklicevanje na “CN23” nadomesti z “CN22/CN23”.
8) 30. člen se spremeni tako, da se glasi:
“30. člen
Zneski, izraženi v evrih
Zneske v valuti države izvoznice, ki ustrezajo zneskom, izraženim v evrih, določi država izvoznica in jih sporoči državi uvoznici.
Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je določila država uvoznica, jih mora slednja sprejeti, če so izdelki zaračunani v valuti države izvoznice. Kadar so izdelki zaračunani v valuti ene od držav, omenjenih v 3. in 4. členu, mora država uvoznica priznati zneske, ki jih je ta država notificirala.
3. Zneski, ki se uporabljajo v valuti katere koli države, so protivrednosti zneskov, izraženih v evrih, v valuti te države po tečaju na prvi delovni dan v oktobru 1999.
4. Skupni odbor na zahtevo pogodbenice pregleda v evrih izražene zneske in njihovo protivrednost v domačih valutah pogodbenice. Skupni odbor ob tem pregledu zagotovi, da se zneski, ki jih je treba uporabljati, ne bodo znižali v domači valuti, in bo nadalje upošteval zaželeno ohranjanje realnih učinkov zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.”
9) V Prilogi I, opomba 5.2, se med “umetni filamenti” in “sintetična rezana vlakna iz polipropilena” doda “prevodni filamenti”.
10) V Prilogi I, opomba 5.2, se peti primer (“Taftana preproga,...........pogoj glede teže.”) črta.
11) V Prilogi II se vnos za tarifno številko 1904 HS se nadomesti
z:
"
-----------------------------------------------------------------
1904    Pripravljena         Izdelava:
        živila, dobljena z   -iz materialov, ki
        nabrekanjem ali       niso uvrščeni v
        praženjem žit ali     tar. št. 1806;
        žitnih izdelkov      -pri kateri morajo
        (npr. koruzni         biti vsa
        kosmiči); žita        uporabljena žita
        (razen koruze         in moka (razen
        (zrna)) v zrnu ali    pšenice vrste
        v obliki kosmičev     "durum" in njenih
        ali druga obdelana    derivativov) v
        zrna (razen moke      celoti
        in zdroba),           pridobljena;(1)
        predkuhana ali       -pri kateri
        drugače               vrednost
        pripravljena, ki      katerega koli
        niso omenjena in      uporabljenega
        ne zajeta na          materiala iz 17.
        drugem mestu          poglavja ne
                              presega 30% cene
                              izdelka franko
                              tovarna.
-----------------------------------------------------------------
1 Izjema za Zea indurata koruzo se uporablja do 31.12.2002.
-----------------------------------------------------------------
                                                             "
12) V Prilogi II se med pravila za tarifne številke 2202 in 2208 HS doda naslednje pravilo:
"
-----------------------------------------------------------------
2207    Nedenaturirani       Izdelava iz :
        etanol z             - materialov, ki
        vsebnostjo           niso uvrščeni v
        alkohola 80 vol. %   tar. št. 2207 ali
        ali več; etanol      2208;
        in druga žganja,     - pri kateri mora
        denaturirana, s      biti vse
        katero koli          uporabljeno
        vsebnostjo           grozdje ali kateri
        alkohola.            koli material,
                             dobljen iz
                             grozdja, v celoti
                             pridobljen, ali če
                             so vsi drugi
                             uporabljeni
                             materiali že s
                             poreklom, se lahko
                             uporabi arak do
                             višine
                             5 vol. %.
-----------------------------------------------------------------
                                                             "
13) V Prilogi II se pravilo za 57. poglavje nadomesti z:
"
-----------------------------------------------------------------
57.     Preproge in druga
pgl.    tekstilna talna
        prekrivala:
        -Iz iglane           Izdelava iz:(1)
          klobučevine        -naravnih vlaken,
                              ali
                             -kemičnih
                              materialov ali
                              tekstilne kaše.
                             Lahko se
                              uporabljajo:
                             -preja iz
                              polipropilenskega
                              filamenta iz
                              tar. št. 5402,
                             -polipropilenska
                              vlakna iz tar.
                              št. 5503 ali
                              5506, ali
                             -filamentni traki
                             iz polipropilena
                             iz tar. št. 5501,
                             pri katerih je v
                             vseh primerih
                             vsebina vsakega
                             filamenta ali
                             vlakna manjša od 9
                             decitekstov, pod
                             pogojem, da
                             njihova vrednost
                             ne presega 40%
                             cene izdelka
                             franko tovarna
        -Iz druge            Tkanina iz jute se
          klobučevine        lahko uporablja
                             kot podloga
                             Izdelava iz:(1)
         -Drugi tekstilni    -naravnih vlaken,
          materiali           nemikanih in
                              nečesanih ali
                              kako drugače
                              pripravljenih za
                              predenje, ali
                             -kemičnih
                              materialov ali
                              tekstilne kaše.
                             Izdelava iz:(1)
                             -preje iz
                              kokosovega vlakna
                              ali jute, (a)
                             -preje iz
                              sintetičnih ali
                              umetnih fila-
                              mentov,
                             -naravnih vlaken,
                              ali
                             -sintetičnih ali
                              umetnih rezanih
                              vlaken, nemikanih
                              in nečesanih ali
                              kako drugače
                              predelanih za
                              predenje.
                             Tkanina iz jute se
                             lahko uporablja
                             kot podloga.
-----------------------------------------------------------------
(a) Uporaba preje iz jute je dovoljena od 1.7.2000
                                                               "
14) V Prilogi II se pravilo za tarifno številko 7006 HS nadomesti z:
"
-----------------------------------------------------------------
7006    Steklo iz tar. št.
        7003, 7004 ali
        7005, upognjeno, z
        obdelanimi robovi,
        gravirano, luknjano,
        emajlirano ali
        drugače obdelano,
        toda neokvirjeno in
        nesposojeno z
        drugimi materiali:     Izdelava iz
                               neprevlečene
        -Podlaga iz            podlage iz
        steklene plošče,       steklene
        prevlečena s tenko     plošče iz
        izolacijsko            tar. št. 7006.
        prevleko
        polprevodniške
        vrste v skladu s
        standardi SEMII(1)     Proizvodnja iz
                               materialov iz
                               tar. št. 7001.
        - Drugo
-----------------------------------------------------------------
(1) SEMII - Registrirani inštitut za polprevodniško opremo in materiale"
15) V Prilogi II se pravilo za tarifno številko 7601 HS nadomesti z:
"
-----------------------------------------------------------------
7601    Aluminij, surovi     Izdelava, pri
                             kateri:
                             - se vsi
                             uporabljeni
                             materiali
                             uvrščajo v
                             drugo tar. št.
                             kot je tar št.
                             izdelka; in
                             - vrednost
                             vseh
                             uporabljenih
                             materialov ne
                             presega 50 %
                             cene izdelka
                             franko tovarna
                             ali
                             Izdelava s
                             toplotno ali
                             elektrolitsko
                             obdelavo iz
                             nelegiranega
                             aluminija ali
                             iz aluminijevih
                             odpadkov in
                             ostankov.
-----------------------------------------------------------------
16) V Prilogi II se pravilo za tarifno številko 8401 HS nadomesti z:
"
-----------------------------------------------------------------
ex      Gorilni elementi     Izdelava, pri         Izdelava,
8401    (polnjenja) za       kateri so vsi         pri kateri
        jedrske reaktorje    uporabljeni           vrednost
                             materiali uvrščeni    vseh
                             v drugo tar. št.,     uporabljenih
                             kot je tar. št.       materialov
                             izdelka.(1)           ne presega
                                                   30% cene
                                                   izdelka
                                                   franko
                                                   tovarna.
-----------------------------------------------------------------
(1)To pravilo se bo uporabljalo do 31.decembra 2005.
-----------------------------------------------------------------
17) Med vnosa za tarifni številki 9606 in 9612 HS se doda naslednje:
"
-----------------------------------------------------------------
9608    Kemični svinčniki;   Izdelava, pri
        flomastri in         kateri se vsi
        označevalniki z      uporabljeni
        vrhom iz polsti      materiali uvrščajo
        ali drugega          v drugo tar.št.,
        poroznega            kot je tar.št.
        materiala; nalivna   izdelka. Lahko pa
        peresa in podobna    se uporabljajo
        peresa; peresa za    peresa in njihove
        kopiranje;           konice iz iste
        patentni             tar.št.
        svinčniki;
        peresniki, držala
        za svinčnike in
        podobna držala;
        deli (vključno
        kapice in
        ščipalke)
        navedenih
        proizvodov, razen
        tistih  iz tar.
        št. 96.09
-----------------------------------------------------------------
                                                              "
18) Za Prilogo IV se doda:
"Priloga V
        Seznam izdelkov s poreklom iz Evropske skupnosti,
          za katere ne veljajo določbe 3. in 4. člena,
      navedenih v zaporedju poglavij in tarifnih številk HS
1. poglavje
2. poglavje
3. poglavje
0401 do 0402
ex 0403 -  Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir
in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani
ali ne, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil
0404 do 0410
0504
0511
6. poglavje
0701 do 0709
ex 0710 -  Vrtnine, razen sladke koruze iz tarifne številke 0710
40 00 (nekuhane ali kuhane v pari ali vreli vodi), zamrznjene
ex 0711-  Vrtnine, razen sladke koruze iz tarifne številke 0711
90 30, začasno konzervirane (na primer: z žveplovim dioksidom, v
slanici, v žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje),
vendar takšne neprimerne za takojšnjo prehrano
0712 do 0714
8. poglavje
ex 9. poglavje - Kava, čaj, začimbe, razen mate čaja iz tarifne
številke 0903
10. poglavje
11. poglavje
12. poglavje
ex 1302 -  Pektinske snovi, pektinati in pektati
1501 do 1514
ex 1515 -  Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (brez jojoba
olja in njegovih frakcij) in njihove frakcije, prečiščeni ali
neprečiščeni, toda kemično nemodificirani
ex 1516 -  Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in
njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani,
interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani,
rafinirani ali nerafinirani, toda nadalje nepredelani, razen
hidrogenskega ricinusovega olja, znanega kot +opalni vosek*
ex 1517 in
ex 1518 -  Margarine, nadomestki svinjske masti in druge
pripravljene užitne maščobe
ex 1522 -  Ostanki predelave maščob ali živalskih in rastlinskih
voskov, razen degrasa (strojarska maščoba)
16. poglavje
1701
ex 1702 -  Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo,
maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi
brez dodatkov za aromatiziranje ali barvil; umetni med in
mešanice umetnega ali naravnega meda; karamelni sladkor, razen
tistega iz tarifnih številk 1702 11 00, 1702 30 51, 1702 30 59,
1702 50 00 in 1702 90 10
1703
1801 in 1802
ex 1902 -  Testenine, polnjene, ki vsebujejo več kot 20 ut. %
rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, klobas in
podobnega ali mesa in drobovine vseh vrst, vključno z maščobami
kakršne koli vrste
ex 2001 -  Kumare in kumarice, čebula, močno začinjeni mango,
plodovi iz rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta, gobe
in olive, pripravljene ali konzervirane v kisu ali ocetni kislini
2002 in 2003
ex 2004 -  Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače,
razen v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen izdelkov iz
tarifne številke 2006, razen krompirja v obliki moke, zdroba ali
kosmičev, in sladke koruze
ex 2005 -  Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače,
razen v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen izdelkov iz
tarifne številke 2006, razen krompirja v obliki moke, zdroba ali
kosmičev, in sladke koruze
2006 in 2007
ex 2008 -  Sadje, orehi in drugi užitni deli rastlin, drugače
pripravljeni ali konzervirani, z dodatkom sladkorja ali drugih
sladil ali alkohola ali brez njih, ki niso navedeni in ne zajeti
na drugem mestu, razen kikirikijevega masla, palmovih jeder,
koruze, jama, sladkega krompirja in podobnih užitnih delov
rastlin, ki vsebujejo 5 ut. % ali več škroba, listov vinske trte,
hmeljevih poganjkov in drugih podobnih užitnih delov rastlin
2009
ex 2106 -  Aromatizirani in obarvani sladkor, sirupi
2204
2206
ex 2207 -  Nedenaturirani etanol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. %
ali več, pridobljen iz kmetijskih pridelkov navedenih v tem
seznamu
ex 2208 -  Nedenaturirani etanol, z vsebnostjo alkohola manj kot
80 vol. %, pridobljen iz kmetijskih pridelkov navedenih v tem
seznamu
2209
23. poglavje
2401
4501
5301 in 5302"
2. člen
Ta uredba začne veljati 1. junija 2000.
Št. 333-10/2000-2
Ljubljana, dne 25. maja 2000.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l.r.
Podpredsednik
1 Kneževina Liechtenstein ima carinsko unijo s Švico in je pogodbenica Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.
2 Kumulacija, predvidena v tem členu, ne velja za materiale s poreklom iz Evropske skupnosti, ki so omenjeni v seznamu v Prilogi V k temu protokolu.
1 Kneževina Liechtenstein ima carinsko unijo s Švico in je pogodbenica Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.
2 Kumulacija, predvidena v tem členu, ne velja za materiale s poreklom iz Evropske skupnosti, ki so omenjeni v seznamu v Prilogi V k temu protokolu.