Uradni list

Številka 4
Uradni list RS, št. 4/1993 z dne 16. 1. 1993
Uradni list

Uradni list RS, št. 4/1993 z dne 16. 1. 1993

Kazalo

124. Zakon o Vladi Republike Slovenije (ZVRS), stran 133.

Na podlagi prvega odstavka 107. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o Vladi Republike Slovenije
Razglašam Zakon o Vladi Republike Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. januarja 1993.
Št. 0100-2/93
Ljubljana, dne 15. januarja 1993.
Predsednik
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) je organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave Republike Slovenije.
2. člen
Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni Državnemu zboru.
Vlada izvršuje svoje funkcije v okviru ustave in v skladu z zakonom.
II. FUNKCIJE VLADE
3. člen
Vlada vodi, usmerja in usklajuje izvajanje politike države, ki jo določa Državni zbor, ter zagotavlja izvajanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov Državnega zbora s sprejemanjem in predlaganjem političnih, pravnih, ekonomskih, finančnih, organizacijskih in drugih ukrepov, ki so potrebni za izvajanje nalog iz državne pristojnosti na posameznih področjih.
4. člen
Vlada predlaga Državnemu zboru v sprejem zakone, druge predpise in splošne akte ter določitev politike za posamezna družbena področja.
5. člen
Vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno.
Vlada upravlja z nepremičninami in drugim premoženjem Republike Slovenije, če glede posameznih nepremičnin s posebnim zakonom ni drugače določeno.
6. člen
Vlada vodi in usmerja državno upravo prek ministrov.
Vlada nadzoruje delo ministrstev, jim daje politične usmeritve za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter skrbi, da ministrstva usklajeno izvršujejo svoje funkcije.
Vlada v skladu z zakonom ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v državni upravi, ureja delovni čas ter sprejema organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za delo vlade, ministrov in uprave.
7. člen
Vlada zadrži izvršitev predpisa ministra, če oceni, da ni v skladu z ustavo, zakonom, drugim predpisom Državnega zbora ali njenim predpisom. Enako pooblastilo ima tudi predsednik vlade. Če minister meni, da odločitev predsednika ni utemeljena, lahko zahteva, da vlada obravnava sporni predpis in predsednikovo odločitev.
8. člen
Ne glede na pooblastila v drugih predpisih, minister
ne more brez soglasja drugega ministra izdati predpisa ali sprejeti ukrepa, katerega posledice se nanašajo tudi na delovno področje drugega ministrstva.
Vlada odloča v sporih iz prejšnjega odstavka ter o sporih o pristojnosti med ministrstvi ter med ministrstvi in nosilci javnih pooblastil.
9. člen
Vlada izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji kot ustanovitelju zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij, če s posebnim zakonom ni drugače določeno.
III. RAZMERJA DO DRŽAVNEGA ZBORA
10. člen
Vlada poroča Državnemu zboru o svojem delu, ob sprejemanju proračuna pa mora predložiti celovito poročilo o svojem delu v preteklem letu.
Vlada in vsak njen član mora na zahtevo Državnega zbora poročati o izvrševanju zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je sprejel Državni zbor, ter o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti in njihovih učinkih.
11. člen
Vlada mora zavzeti stališče do pobud in predlogov, ki jih da Državni zbor ali poslanci v zadevah iz njene pristojnosti.
Vlada in vsak minister mora dajati odgovore na vprašanja poslancev.
Vlada ima pravico predlagati Državnemu zboru, da obravnava posamezna vprašanja iz njene pristojnosti in zavzame do njih stališče.
12. člen
Vlada mora sodelovati pri delu Državnega zbora in njegovih delovnih teles pri sprejemanju zakonov ali drugih predpisov, ki jih je sama predlagala.
Vlada ima pravico dati mnenje k zakonu ali drugemu predpisu, ki ga ni sama predložila.
13. člen
Če je v Državnem zboru vložena interpelacija o delu vlade ali posameznega ministra, ima vlada pravico, da pred razpravo o interpelaciji v petnajstih dneh da svoje stališče o vprašanju, na katerega se nanaša interpelacija, in da sodeluje v razpravi.
IV. SESTAVA IN DELO VLADE
14. člen
Vlado sestavljajo predsednik in ministri. V vladi so ministri za:
– delo, družino in socialne zadeve,
– ekonomske odnose in razvoj,
– finance,
– gospodarske dejavnosti,
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– kulturo,
– notranje zadeve,
– obrambo,
– okolje in prostor,
– pravosodje,
– promet in zveze,
– šolstvo in šport,
– zdravstvo,
– znanost in tehnologijo,
– zunanje zadeve.
V vladi sta lahko tudi največ dva ministra brez resorja.
Funkcijo podpredsednika opravlja minister, ki ga določi predsednik vlade.
15. člen
Število ministrstev, njihove pristojnosti in organizacijo ministrstev ter drugih upravnih organov določa zakon.
16. člen
Predsednik vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v državnih organih, sodiščih, organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij niti opravljati drugih dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade.
17. člen
Predsednik vlade mora predlagati imenovanje ministrov v roku petnajst dni po svoji izvolitvi.
Če predsednik vlade v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži sestave vlade, mu lahko Državni zbor določi rok, v katerem mora predložiti predlog za sestavo vlade. Če tudi po izteku tega roka predsednik vlade ne predloži predloga za imenovanje članov vlade, Državni zbor ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija.
Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevata ministra brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre, oziroma obvestiti Državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru.
Če Državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.
18. člen
Predsednik vlade in posamezen minister lahko odstopi; predsednik mora o svojem odstopu obvestiti ministre, minister pa predsednika vlade.
Predsednik vlade in vsak minister ima pravico svoj odstop obrazložiti v Državnem zboru.
19. člen
Predsednik vlade lahko predlaga razrešitev posameznega ministra.
20. člen
Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje.
Predsednik vlade lahko daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov. Če minister meni, da obvezujoči napotki predsednika vlade ne izhajajo iz usmeritev vlade lahko zahteva, da vlada obravnava sporno vprašanje.
Ministri morajo obveščati vlado o vseh vprašanjih, ki so pomembna za določanje in izvajanje vladne politike.
21. člen
Minister, ki opravlja funkcijo podpredsednika, nadomešča predsednika vlade, če je ta odsoten ali zadržan, pri predstavljanju vlade, pri vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave, ne more pa ga nadomeščati v pravicah, ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na predloge za imenovanje in razrešitev ministrov.
22. člen
Vlada dela in odloča na sejah.
Vlada sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov ter sprejema sklepe in druge odločitve z večino glasov vseh članov. V primeru sodega števila članov vlade je ob polovici prisotnih članov ta sklepčna, če je prisoten tudi predsednik vlade, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala polovica članov vlade, zanjo pa je glasoval tudi predsednik vlade.
Način dela in odločanja vlade ter morebitne drugačne kvorume ali postopek ponovnega obravnavanja in odločanja o že sprejeti odločitvi v primeru nestrinjanja predsednika vlade ali posameznega ministra z njo, lahko za posamezne vrste vprašanj določi poslovnik vlade.
23. člen
Ministri so odgovorni za odločitve in stališča vlade ter za njihovo izvajanje, za svoje odločitve pri vodenju ministrstev, kakor tudi za opustitev ukrepov, ki bi jih morali sprejeti.
24. člen
Minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v njegovi sestavi, nadzoruje njihovo delo, izdaja predpise in druge akte iz pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis.
25. člen
Strokovno delo na širših zaokroženih področjih v okviru ministrstva vodijo državni sekretarji; imenuje in razrešuje jih vlada na predlog ministra. Državni sekretar je za svoje delo odgovoren ministru.
Organe v sestavi ministrstev vodijo predstojniki, ki jih določa zakon. Predstojnika organa v sestavi imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra in je za svoje delo odgovoren ministru.
Državnemu sekretarju in predstojniku organa v sestavi ministrstva preneha funkcija z odstopom ali razrešitvijo.
Z dnem prisege ministra morata državni sekretar in predstojnik organa v sestavi ministrstva ponuditi svoj odstop novemu ministru.
V. PRAVNI AKTI
26. člen
Z uredbo vlada podrobneje ureja in razčlenjuje z zakonom ali drugim aktom Državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in kriteriji iz zakona. Na podlagi pooblastila iz zakona lahko vlada z uredbo ureja tudi način uresničevanja pravic in obveznosti državljanov ter drugih oseb.
Svojo notranjo organizacijo in delo ureja vlada s poslovnikom in sklepi.
O imenovanjih in razrešitvah ter v upravnih zadevah iz svoje pristojnosti, kakor tudi o drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti izdaja vlada odločbe.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme vlada sklep.
VI. URAD PREDSEDNIKA VLADE IN DRUGE VLADNE SLUŽBE
27. člen
Za koordinacijske in strokovne naloge za predsednika vlade ustanovi vlada urad predsednika vlade. Urad predsednika vlade vodi generalni sekretar vlade.
Generalni sekretar po navodilih predsednika vlade skrbi tudi za pripravo sej vlade in izvrševanje njenih odločitev ter opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela v vladi in vladnih službah. V odnosu do vladnih služb, razen do Varnostno informativne službe, Zavoda Republike Slovenije za statistiko in Službe vlade za zakonodajo, ima generalni sekretar enaka pooblastila, kot jih ima minister do organov v sestavi ministrstva.
Generalni sekretar vlade je za svoje delo odgovoren vladi.
Generalnega sekretarja vlade imenuje in razrešuje vlada na predlog predsednika vlade. Generalnemu sekretarju vlade preneha funkcija z odstopom ali razrešitvijo oziroma z dnem prenehanja funkcije vladi.
28. člen
Za strokovne naloge, ki so potrebne za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti, lahko vlada ustanovi tudi druge vladne službe.
K aktu o ustanovitvi vladnih služb iz prejšnjega odstavka daje soglasje Državni zbor.
Za organizacijske, tehnične in druge naloge za svoje potrebe in za potrebe drugih državnih organov lahko vlada ustanovi servise, centre in druge oblike služb.
29. člen
Predstojnike služb iz prejšnjega člena imenuje in razrešuje vlada. Predstojnikom služb preneha funkcija z odstopom ali razrešitvijo.
Z dnem prisege nove vlade morajo predstojniki služb iz prvega odstavka prejšnjega člena ponuditi svoj odstop.
30. člen
Za službe iz 28. člena tega zakona se smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za upravne organe v sestavi ministrstev.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
Organizacijo in delovno področje ministrstev in drugih upravnih organov je treba prilagoditi določbam tega zakona najkasneje v treh mesecih po zaprisegi ministrov, imenovanih po tem zakonu.
32. člen
Do roka iz prejšnjega člena nadaljujejo z delom z dosedanjim delovnim področjem in organi v njihovi sestavi, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno:
– Ministrstvo za notranje zadeve,
– Ministrstvo za zunanje zadeve,
– Ministrstvo za finance,
– Ministrstvo za obrambo,
– Ministrstvo za promet in zveze,
– Ministrstvo za kulturo,
– Ministrstvo za šolstvo in šport,
– Ministrstvo za znanost in tehnologijo,
– Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora kot Ministrstvo za okolje in prostor,
– Ministrstvo za pravosodje in upravo kot Ministrstvo za pravosodje,
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo,
– Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo, Ministrstvo za malo gospodarstvo, Ministrstvo za energetiko in Ministrstvo za turizem in gostinstvo kot Ministrstvo za gospodarske dejavnosti,
– Ministrstvo za trgovino in Ministrstvo za planiranje kot Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj,
– Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo kot Ministrstvo za zdravstvo,
– Ministrstvo za delo in Ministrstvo za borce in vojaške invalide kot Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
33. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona nadaljujejo z delom s položajem vladne službe z delovnim področjem, določenim z zakonom o organizaciji republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno:
– Ministrstvo za zakonodajo kot Služba vlade za zakonodajo,
– Ministrstvo za informiranje kot Urad vlade za informiranje,
– Republiška uprava za kadre, kot Kadrovska služba vlade,
– Republiška uprava skupnih služb, kot Servis skupnih služb vlade,
– Republiški zavod za informatiko, kot Center vlade za informatiko.
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal državno statistiko, nadaljuje Zavod Republike Slovenije za statistiko z delom s položajem vladne službe z delovnim področjem, določenim z zakonom o organizaciji republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91).
Predstojnika Službe vlade za zakonodajo in Zavoda Republike Slovenije za statistiko sta neposredno odgovorna vladi in predsedniku vlade.
34. člen
Ministrstvo za finance opravlja poleg nalog po zakonu o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91), tudi strokovne naloge, ki se nanašajo na skupne naloge republiških upravnih organov in vladnih služb pri opravljanju finančno računovodskih služb.
35. člen
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj opravlja poleg nalog, ki jih opravlja na podlagi 32. člena tega zakona, tudi gospodarske zadeve, ki se nanašajo na sistem ekonomskih odnosov s tujino ter na zunanjetrgovinski režim; na zunanjetrgovinsko poslovanje, promet blaga in storitev s tujino in opravljanje gospodarske dejavnosti v tujini; na vlaganje sredstev tujih oseb v domača podjetja in druge organizacije; na dolgoročno proizvodno kooperacijo in poslovno tehnično sodelovanje ter na obmejno gospodarsko sodelovanje.
36. člen
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opravlja poleg nalog, ki jih opravlja na podlagi 32. člena tega zakona, tudi zadeve, ki se nanašajo na položaj in celovito družbeno zaščito invalidov, mladine in družine; na socialno varstvo in socialno skrbstvo, na družbeno pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam prebivalstva; na usposabljanje otrok z motnjami v razvoju; na varstvo oseb, ki niso zmožne skrbeti zase; na varstvo družinskih članov; katerih hranilec je v obvezni vojaški službi.
37. člen
Ministrstvo za šolstvo in šport opravlja poleg nalog, ki jih opravlja na podlagi 32. člena tega zakona, tudi zadeve, ki se nanašajo na položaj in družbeno zaščito otrok.
38. člen
Ministrstva, ki prevzamejo na podlagi prejšnjih členov naloge, ki so jih do uveljavitve tega zakona opravljali drugi upravni organi, prevzamejo tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljali te naloge. Prehod delavcev iz upravnega organa oziroma Vladne službe v ministrstva se opravi na podlagi dogovora ministrov oziroma predstojnikov služb najkasneje 30 dni po zaprisegi ministrov, imenovanih po tem zakonu.
39. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona nadaljuje Varnostno informativna služba, ki je notranja organizacijska enota Ministrstva za notranje zadeve, z delom kot vladna služba z delovnim področjem, določenim z zakonom o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS, 27/91) in zakonom o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88 in 27/89 in Uradni list RS, št. 19/91 in 4/92).
Pravice, dolžnosti in pooblastila ministra za notranje zadeve iz zakona o notranjih zadevah, ki se nanašajo na delo Varnostno-informativne službe, izvršuje njen predstojnik.
Posebna tričlanska komisija, ki jo imenuje vlada izmed svojih članov, spremlja izvajanje pravic, dolžnosti in pooblastil predstojnika Varnostno-informativne službe iz prejšnjega odstavka in mu daje smernice za delo Varnostno-informativne službe.
Predstojnik Varnostno-informativne službe mora v štiriindvajsetih urah obvestiti komisijo iz prejšnjega odstavka o uporabi pravic in pooblastil iz drugega odstavka tega člena.
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal varnostno-informativno službo, veljajo za delavce varnostno-informativne službe določbe zakona o notranjih zadevah.
40. člen
Z dnem prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu preneha funkcija dosedanjim namestnikom ministrov in generalnemu sekretarju vlade.
Določba četrtega odstavka 25. člena tega zakona velja tudi za predstojnike organov v sestavi ministrstev in predstojnike vladnih služb, ki opravljajo to funkcijo na dan uveljavitve tega zakona.
41. člen
Za pravice predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92).
Za pravice državnih sekretarjev in predstojnikov organov v sestavi ministrstev ter predstojnikov vladnih služb do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91 in 2/91-I).
Generalni sekretar vlade, predstojnik organa v sestavi ministrstva ter predstojnik vladne službe, ki mu funkcija preneha, mora opravljati tekoče posle do imenovanja novega funkcionarja, pravice iz prejšnjih odstavkov v zvezi s prenehanjem mandata pa mu gredo od naslednjega dne po dnevu imenovanja novega funkcionarja.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za člane vlade, ki jim je prenehala funkcija z dnem konstituiranja državnega zbora, in za funkcionarje, ki jim preneha funkcija po 40. členu tega zakona. Pravice po prenehanju mandata jim gredo od naslednjega dne po dnevu prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu, oziroma po dnevu imenovanja drugih funkcionarjev.
42. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– določbe zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87, 18/88), ki se nanašajo na Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije, razen določb 244. in 245. člena;
– določbe zakona o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91), ki so v nasprotju s tem zakonom.
43. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 020-05/92-13/6
Ljubljana, dne 12. januarja 1993.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.