Uradni list

Številka 109
Uradni list RS, št. 109/2009 z dne 28. 12. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 109/2009 z dne 28. 12. 2009

Kazalo

4965. Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije v Občini Laško, stran 14906.

Na podlagi 3., 4., 7., 32., 33. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, št. 33/06 – UPB1, 33/06 Odl. US: U-I-325/04-8, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 42/20), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9) in 21. člena Statuta Občine (Uradni list RS, št. 99/07) ter skladno s 4., 5. in 6. členom Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Laško (Uradni list RS, št. 42/08) je Občinski svet Občine Laško na 21. seji dne 16. 12. 2009 sprejel
O D L O K
o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije v Občini Laško
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Predmet koncesijskega akta
1. člen
(1) S tem odlokom se ureja izvajanje lokalne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije v Občini Laško (v nadaljevanju: javna služba), tako da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe in njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina Občine Laško ter del javne lastnine, ki je javno dobro ter
– druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.
(2) Ta odlok je tudi koncesijski akt, s katerim so določeni predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe ter urejena druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(3) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
Definicije
2. člen
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba: je lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
– koncedent: je Občina Laško;
– koncesija: je koncesija za izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka;
– koncesionar: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije;
– izvajalec javne službe: je koncesionar po tem odloku;
– infrastruktura javne razsvetljave: za infrastrukturo javne razsvetljave po tem odloku se štejejo vsi objekti, oprema in naprave, namenjeni javni razsvetljavi:
– drogovi na katerih so svetilke,
– svetilke na drogovih ob občinskih cestah, za osvetljevanje javnih objektov in na preostalih prometnih ter drugih javnih površinah, ki niso v zasebni lasti in so namenjene razsvetljavi javnih površin v naseljih,
– omrežje z razvodi in napeljavo javne razsvetljave,
– objekti in naprave za upravljanje sistema javne razsvetljave – prižigališča, signalno-krmilni sistemi, nadzorni sistemi in podobno;
– cestno prometna svetlobna signalizacija: za cestno prometno svetlobno signalizacijo po tem odloku se štejejo predvsem:
– svetlobni znaki,
– semaforji in
– ostale podobne naprave.
Enotnost koncesijskega razmerja
3. člen
V Občini Laško (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi.
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE
Vsebina javne službe
4. člen
(1) Javna služba obsega dobavo, zamenjavo, vzdrževanje in nadzor infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije z namenom brezhibnega delovanja, energetske in stroškovne učinkovitosti ter kakovostne osvetljenosti javnih cest, ostalih prometnih in javnih površin, zlasti pa:
– dobavo in menjavo obstoječih svetilk in sijalk v skladu z zahtevami in pogoji področne zakonodaje;
– vzdrževanje svetilk, ki obsega zamenjavo pregorelih žarnic, popravilo ali zamenjavo svetlobnih glav in drugih sestavnih delov;
– vzdrževanje drogov svetilk, ki obsega njihovo popravilo ali zamenjavo, barvanje in čiščenje;
– vzdrževanje prižigališč, nadzornih in krmilnih naprav, napeljave in razvodov javne razsvetljave in ostalih podobnih naprav;
– redno pregledovanje delovanja infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije vsake 3 mesece;
– intervencije v povezavi z delovanjem infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije;
– izvedbo dodatnih obremenitev na infrastrukturi javne razsvetljave;
– vodenje, administracija in ažuriranje katastra infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije ter posredovanje ustreznih podatkov pristojni geodetski upravi v skladu z zakonodajo na področju prostorskega načrtovanja;
– vodenje zbirne oziroma kontrolne knjige vseh procesov, ki so povezani z urejanjem in vzdrževanjem infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije;
– izdelava predlogov letnih programov javne službe v skladu s programi, načrti in strategijami občine, vključno s pripravo ukrepov za učinkovito rabo energije in pričakovanimi finančno-energetskimi učinki;
– izdelava poročila realizacije letnega programa in finančno-energetskih učinkov, ki so povezani z obratovanjem infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije;
– vodenje mesečne evidence porabe električne energije po posameznih odjemnih mestih;
– omogočiti dnevni vpogled oziroma nadzor koncedentu v vse procese povezane z urejanjem in vzdrževanjem infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije;
– posredovanje informacij koncedentu o zakonodajnih obveznostih in spremembah, ki vplivajo na razvoj, urejanje in vzdrževanje infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije. Informacije se nanašajo na izvajanje vsebine javne službe in na izvajanje vsebine, ki ni predmet javne službe, vpliva pa posredno na razvoj, urejanje in vzdrževanje infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije;
– vzdrževanje cestno prometne svetlobne signalizacije;
– sodelovanje pri izvedbi nalog v zvezi s prireditvami mestnega značaja (izvedba dodatnih osvetlitev za potrebe občine v času prireditev ipd.);
– sodelovanje pri obešanju zastav in drugih elementov na drogove svetilk (obešank, transparentov, novoletne in ostale okrasitve ter podobno);
– priprava in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode na infrastrukturi javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije.
(2) Vsebina javne službe se izvaja v skladu z zakoni, drugimi podzakonskimi predpisi in ustreznimi tehničnimi standardi. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na infrastrukturo javne razsvetljave in cestno prometno svetlobno signalizacijo ter niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi predpisov s področja urejanja energetike, okolja, prometa, javnih cest in ostalih javnih površin.
(3) Letni obseg urejanja in vzdrževanja infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije se določi na podlagi kratkoročnega in dolgoročnega načrta koncedenta in letnega programa, ki ga pripravi koncesionar.
(4) Ostala vsebina, ki ni opredeljena v tem koncesijskem aktu in izhaja iz različnih zakonodajnih obveznosti oziroma sprememb ter vpliva na urejanje in vzdrževanje infrastrukture javne razsvetljave ter cestno prometne svetlobne signalizacije, ni predmet te koncesije. Občina Laško lahko sama ali v sodelovanju z koncesionarjem izvaja vsebino iz tega odstavka, pod pogoji, da izvajanje teh vsebin ne škoduje izvajanju javne službe oziroma koncesionarju.
(5) Investicije v novo infrastrukturo javne razsvetljave in cestno prometno svetlobno signalizacijo niso predmet te koncesije. Občina preda novo infrastrukturo javne razsvetljave ali cestno prometno svetlobno signalizacijo po zaključeni investiciji v urejanje in vzdrževanje koncesionarju.
III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
Koncesionarjev pravni monopol
5. člen
(1) Javno službo opravlja koncesionar, ki ima na podlagi koncesijske pogodbe na območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo,
– izključno oziroma posebno pravico uporabljati infrastrukturo javne razsvetljave in cestno prometno svetlobno signalizacijo javne službe ter skrbeti za njihovo urejanje in vzdrževanje kot dober gospodar,
– dolžnost zagotavljati nemoteno in trajno opravljanje javne službe skladno s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti javne službe, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
(4) Koncesionar, ob soglasju koncedenta, lahko sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o delnem izvajanju storitev javne službe na območju občine kolikor to ne škoduje koncedentu in javnem interesu.
(5) Infrastruktura javne razsvetljave in cestno prometna svetlobna signalizacija je infrastruktura javne službe s statusom javnega dobra v lasti oziroma upravljanju Občine Laško. Občina Laško kot lastnik oziroma upravljavec prenese infrastrukturo javne razsvetljave in cestno prometno svetlobno signalizacijo le v urejanje in vzdrževanje na izvajalca javne službe, če ni z zakonom, tem odlokom ali drugo pogodbo, ki urejuje prenos infrastrukture v upravljanju, drugače določeno.
(6) Koncesionar pripravlja predloge, na osnovi katerih koncendent izdaja dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
Razmerje do podizvajalcev
6. člen
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, izbranim po postopku določenim z zakonom, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
Uporabniki storitev javne službe
7. člen
(1) Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki javnih površin v občini.
(2) Javna služba se izvaja v naseljih na celotnem območju občine.
(3) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
Uporaba javnih dobrin
8. člen
(1) Javne dobrine, ki so zagotovljene v okviru javne službe, so zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(2) Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javne službe, za uporabnike obvezna.
IV. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov
9. člen
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov kot so določene z zakonom in ostalimi predpisi.
Dolžnosti koncesionarja
10. člen
(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom kontinuirano in enakopravno oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative ter standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
– upoštevati obstoječe in v nastajanju razvojne, finančne in tehnične programe ter načrte, ki se nanašajo na izvajanje storitev javne službe v občini;
– kot dober gospodarstvenik vzdrževati infrastrukturo javne razsvetljave in cestno prometno svetlobno signalizacijo;
– skrbeti za energetsko učinkovito infrastrukturo javne razsvetljave;
– zagotoviti intervencijske storitve;
– omogočati koncedentu in ostalim pristojnim organom nadzor nad izvajanjem storitev javne službe;
– po izgradnji novih objektov infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije prevzeti le-te v urejanje in vzdrževanje na način, določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
– vodenje evidenc o procesih v zvezi z izvajanjem javne službe, administracija in ažuriranje katastra infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije, ki je last občine, in strokovno ter pregledno vodenje poslovnih knjig;
– priprava kakovostnih in preglednih letnih programov in poročil vključno z energetsko-finančnimi podatki, ki se nanašajo na obratovanje infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije;
– skupaj s koncedentom oblikovati osnutke predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obveščati pristojne organe (inšpekcije) o kršitvah.
(2) Posamezne storitve iz 4. člena tega odloka je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom, koncesijsko pogodbo in drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo storitve javne službe.
(3) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
Interventno izvajanje javne službe
11. člen
(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov ali v krajšem roku, ki se dogovori s koncesijsko pogodbo. Za pomembne okvare, napake in poškodbe se štejejo predvsem napake na infrastrukturi javne razsvetljave in cestno prometni svetlobni signalizaciji, ki imajo za posledico nedelovanje večjega števila objektov, naprav in opreme ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost.
(2) Koncesionar je dolžan manj pomembne napake in okvare odpraviti v roku 7 dni od ugotovitve oziroma ustnega obvestila uporabnikov.
Odgovornost koncesionarja
12. člen
(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod) izvajalci Oobčini Laško, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred veljavnostjo koncesijske pogodbe dolžan skleniti zavarovalno polico za zavarovanje odgovornosti iz naslova dejavnosti za vso škodo, ki utegne nastati z izvajanjem dejavnosti javne službe.
(4) V primeru, da se ugotovi, da naprave predstavljajo nevarnost za osebe in/ali premoženje, sanacija pa zaradi omejenih finančnih virov ni mogoča, je koncesionar dolžan vzpostaviti takšno stanje naprav ali odstraniti naprave, da le-te v nobenem primeru ne predstavljajo nevarnosti v primeru porušitve.
Pravice in dolžnosti koncedenta
13. člen
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja financiranje javne službe;
– da zagotavlja koncesionarju vse informacije in dokumente, ki lahko vplivajo na izvajanje javne službe in so posledica razvojnih načrtov in aktivnosti, zakonodajnih sprememb, pridobivanja nepovratnih sredstev in ostalih podobnih aktivnosti ter ukrepov;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so:
– potrjevati plane in programe urejanja in vzdrževanja storitev javne službe;
– izvajati nadzor na izvajanjem javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
Pristojnosti župana in občinske uprave
14. člen
(1) O pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov odloča župan.
(2) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku krajevno pristojni organ občinske uprave, pristojen za javno službo, ki je predmet tega odloka.
Pravice uporabnikov
15. člen
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javne službe;
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
Dolžnosti uporabnikov
16. člen
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe;
– pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe, oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
Status koncesionarja
17. člen
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne vloge sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) vlogi.
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev
18. člen
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati oziroma predložiti listine za izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti skladno z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Prijavitelj mora predložiti dokazilo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti javne službe.
(3) Prijavitelj mora dokazati ali predložiti listine, da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe za njeno izvajanje na celotnem območju občine, od tega najmanj z eno osebo z najmanj visoko strokovno izobrazbo elektrotehnične smeri, z najmanj tri leta delovnih izkušenj v elektrotehnični stroki.
(4) Prijavitelj mora dokazati, da razpolaga z zadostnimi in primernimi materialnimi sredstvi za izvajanje dejavnosti, ki so predmet koncesije ter da razpolaga z ustreznim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko sicer nemoteno opravlja dejavnost.
(5) Prijavitelj mora dokazati, da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije.
(6) Prijavitelj mora dokazati oziroma se obveže, da bo izpolnjeval tudi naslednje pogoje:
– da bo poskrbel za ekološko odstranitev odpadkov z delovišča v skladu z zakonodajo;
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne službe na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter zagotavljati poenotenost opreme;
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času;
– da je finančno in poslovno sposoben;
– da zagotavlja strokovno, organizacijsko in kadrovsko sposobnost vodenja katastra;
– da poda izjavo, da bo odgovarjal za škodo, ki utegne nastati z izvajanjem dejavnosti javne službe;
– da izpolnjuje druge pogoje, potrebne za udeležbo, določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil;
– da izpolnjuje tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti javne službe, ki jih določajo drugi predpisi;
VI. JAVNA POOBLASTILA
Vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc
19. člen
(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra, kot izhaja iz tega odloka.
(2) Kataster mora biti voden ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa ga mora uskladiti oziroma usklajevati skladno z veljavno zakonodajo. Spremembe na infrastrukturi javne razsvetljave in cestno prometni svetlobni signalizaciji se morajo najkasneje v 30 dneh vnesti v kataster.
(3) Kolikor kataster ni vzpostavljen ali usklajen ga mora koncesionar vzpostaviti oziroma uskladiti v 6 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe. Koncesionar mora 1 mesec po podpisu koncesijske pogodbe predložiti koncedentu predlog vzpostavitve oziroma uskladitve katastra. Financiranje vzpostavitve oziroma usklajevanje katastra je opredeljeno v koncesijski pogodbi.
(4) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra infrastrukture javne razsvetljave in cestno prometne svetlobne signalizacije, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema in jih je dolžan koncesionar po prenehanju koncesijskega razmerja v celoti predati občini.
(5) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna.
Vsebina katastra
20. člen
Kataster vsebuje baze podatkov o infrastrukturi javne razsvetljave in cestno prometni svetlobni signalizaciji, njihovi lokaciji, tehničnih karakteristikah in stanju.
VII. KONTROLNA KNJIGA
Kontrolna knjiga
21. člen
(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah v skladu z letnim programom, najmanj pa naslednje:
– detajlni opis lokacije in infrastrukture javne razsvetljave, na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra);
– opis dela;
– porabljen čas za opravljeno delo;
– popis porabljenega materiala;
– stroški dela in materiala.
(2) Koncesionar lahko vodi kontrolno knjigo tudi v elektronski obliki.
VIII. VIRI FINANCIRANJA IN DRUGA POSLOVNO FINANČNA DOLOČILA
Viri financiranja
22. člen
(1) Javna služba se financira iz sredstev proračuna Občine Laško. Plačila koncedenta morajo biti vsebinsko vezana na izvajanje dejavnosti oziroma odvisna od količine in kakovosti storitev.
(2) Način pridobivanja finančnih virov se uredi s koncesijsko pogodbo.
Oglaševanje na drogovih javne razsvetljave
23. člen
Oglaševanje na drogovih javne razsvetljave, nameščanje novoletnih okrasitev in izvajanje nalog, ki niso v skladu s 4. členom tega odloka, ni predmet tega odloka.
Izhodiščne tarife in njihovo spreminjanje
24. člen
(1) Izhodiščne tarife in pogoji za njihovo spreminjanje se določijo s sklepom o razpisu koncesije, pri čemer pa morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike.
(2) O spreminjanju tarif odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi župan in je utemeljena na objektivni podlagi (spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov …). Cene javne službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganj, sprememb standardov in tehnologije. Osnutek predloga sprememb tarife z obrazložitvijo pripravi koncesionar.
(3) Koncesionar je dolžan pripravljeni osnutek tarife uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev tarife.
Ločeno računovodstvo
25. člen
(1) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe.
(2) Koncesionar mora za javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
IX. JAVNI RAZPIS
Oblika in postopek javnega razpisa
26. člen
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti javne službe se izbere z javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Predmet koncesije se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na portalu e-naročanje, na način kot se objavljajo javna naročila ter vsebuje zlasti naslednje podatke:
– navedbo in sedež koncedenta,
– podatke o objavi koncesijskega akta,
– predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
– začetek in predviden čas trajanja koncesije,
– postopek izbire koncesionarja,
– merila za izbor koncesionarja,
– način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje koncesije,
– druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo,
– način zavarovanja resnosti prijave,
– kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
– kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
– naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
– rok za izbiro koncesionarja,
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
– odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
– druge podatke potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke glede na predmet koncesije oziroma, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpisi.
(4) Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jim na podlagi zahteve razpisno dokumentacijo tudi predati.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred obveznimi objavami iz prvega odstavka.
Razpisni pogoj
27. člen
(1) Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 19. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda).
(2) Z razpisnimi pogoji ni dopustno določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti javne službe (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
Merila za izbor koncesionarja
28. člen
(1) Merila za izbor koncesionarja:
– cena storitev oziroma višine izhodiščnih tarif;
– tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe;
– kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje koncesije (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja, usposobljenost za vodenje katastra), ki presegajo minimalne zahteve javne službe;
– ugodnosti, ki izražajo ekonomske ali socialne prednosti za koncedenta;
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane javne službe;
– celovitost ponujenega izvajanja javne službe v okviru iste osebe;
– oddaljenost poslovnih prostorov za izvajanje koncesije od območja izvajanja koncesije.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
X. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN KONCESIJSKA POGODBA
Uspešnost javnega razpisa
29. člen
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
Izbira koncesionarja
30. člen
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(4) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(5) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.
(6) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 45 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
Sklenitev koncesijske pogodbe
31. člen
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Za vse dejavnosti tega odloka se z izbranim koncesionarjem sklene ena koncesijska pogodba.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
Koncesionarjeva tveganja
32. člen
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun, razen če je s tem koncesijskim aktom drugače določeno.
(2) Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije.
(3) Najkasneje 15 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 45 dni od prejema.
(4) Koncesionar ni poleg plačila za izvajanje storitev javne službe upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(5) Koncesionar ni poleg plačila za izvajanje storitev javne službe upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen v primeru predčasnega prenehanja koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo, oziroma če se s koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar dogovorita drugače.
Koncesijska pogodba
33. člen
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer zlasti:
– oblika in namen koncesije,
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije,
– spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta,
– možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja,
– pogodbene kazni ter razlogi za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in obveznostih pogodbenih strank v takih primerih,
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb,
– pogoji za oddajo poslov podizvajalcem,
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu,
– način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe,
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe,
– razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah,
– način spreminjanja koncesijske pogodbe,
– prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno podaljšanje ter
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.
Pristojni organ za izvajanje koncesije
34. člen
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.
Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo
35. člen
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe
36. člen
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas sedmih let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
Nadzor nad izvajanjem javne službe
37. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
(2) Nadzorstvo iz prvega odstavka opravljajo predstavniki občinske uprave oziroma službe, ki spadajo pod občinsko upravo. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Službe, navedene v drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Organ nadzora
38. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska oziroma medobčinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških, energetski inšpektor ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
Finančni nadzor
39. člen
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
Nadzorni ukrepi
40. člen
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Letni programi izvajanja in koncesionarjeva poročila
41. člen
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih ter kvaliteti izvajanja koncesije.
(2) Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa v skladu s programi, načrti in strategijami občine, vključno s pripravo ukrepov za učinkovito rabo energije in pričakovanimi finančno-energetskimi učinki za javno službo za prihodnje leto. Koncesionar je dolžan omenjene dokumente iz prejšnjega stavka skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju javne službe, najkasneje do 31. 10. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.
(3) Izvajalec je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe v preteklem letu in z vsebino seznaniti občinski svet. Devetmesečno in letno poročilo morata, poleg vsebine določene z odlokom o načinu izvajanja javne službe in drugimi predpisi, vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– zavrnitvah uporabnikov storitev,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi.
XII. PRENOS KONCESIJE
Oblika
42. člen
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Načini prenehanja koncesijskega razmerja
43. člen
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
Prenehanje koncesijske pogodbe
44. člen
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
Potek roka koncesije
45. člen
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
Razdrtje koncesijske pogodbe
46. člen
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti;
– v drugih razlogih, določenih s tem odlokom ali drugimi predpisi.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
Odstop od koncesijske pogodbe
47. člen
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno;
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
Sporazumna razveza
48. člen
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
Prenehanje koncesionarja
49. člen
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih), ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo, ali od koncesijske pogodbe odstopi.
Odvzem koncesije
50. člen
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku;
– če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
(5) V primeru odvzema koncesije ali drugega prenehanja po določbah 47.–50. člena tega odloka lahko koncedent prevzame koncesionirano javno službo v režijo.
Odkup koncesije
51. člen
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot 9 mesecev.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
XIV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
Višja sila
52. člen
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
Spremenjene okoliščine
53. člen
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja, in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe pogodbena tveganja nepravično prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Uporaba prava
54. člen
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže
55. člen
(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Objava javnega razpisa
56. člen
Postopek za podelitev koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Pričetek veljavnosti odloka
57. člen
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Občinski svet Občine Laško.
(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-08/2009
Laško, dne 16. decembra 2009
Župan
Občine Laško
Franc Zdolšek l.r.