Uradni list

Številka 78
Uradni list RS, št. 78/2008 z dne 30. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 78/2008 z dne 30. 7. 2008

Kazalo

3512. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Turkov hrib, stran 11431.

Na podlagi 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/06 – uradno prečiščeno besedilo in 4/08) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 16. seji dne 10. 7. 2008 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Turkov hrib
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje 1986–1990 za območje Mestne občine Novo mesto, ki se nanašajo na urbanistično zasnovo Novega mesta – sprememba 2003/1 (Uradni list RS, št. 99/04), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Turkov hrib (v nadaljnjem besedilu OPPN), ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje, d.o.o., Celje, pod številko projekta 236/06 v juniju 2008.
2. člen
(Vsebina OPPN)
(1) OPPN določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje ter za prometno, energetsko, teleprenosno, komunalno in drugo infrastrukturo, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem odloka.
(2) Sestavni del OPPN je:
– besedilo
– kartografski del:
– načrt namenske rabe prostora – izsek iz prostorskih sestavin družbenega plana občine v merilu 1 : 5000
– DOF s prikazom območja urejanja v merilu 1 : 2000
– geodetski načrt s prikazom območja urejanja v merilu 1 : 500
– katastrski načrt s prikazom območja urejanja v merilu 1 : 500
– prikaz izravnav terena (izkopi in nasipi) v merilu 1 : 500
– urbanistično arhitektonska situacija v merilu 1 : 500
– situacija prometne ureditve v merilu 1 : 500
– prečni prerezi cest v merilu 1 : 50
– vzdolžni prerezi cest v merilu 1 : 1000/100
– situacija komunalne in energetske ureditve v merilu 1 : 500
– geodetska zazidalna situacija v merilu 1 : 500
– načrt gradbenih parcel v merilu 1 : 500.
3. člen
(Vsebina prilog k OPPN)
OPPN vsebuje obvezne priloge, in sicer:
– povzetek za javnost
– izvleček iz prostorskih sestavin družbenega plana za območje Mestne občine Novo mesto
– obrazložitev in utemeljitev OPPN
– seznam strokovnih podlag
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– seznam sektorskih aktov ter predpisov
– ocena stroškov za izvedbo OPPN
– spis postopka priprave in sprejemanja OPPN.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(Prostorska ureditev)
(1) Območje Turkovega hriba se nahaja v naselju Gotna vas na jugovzhodnem delu Novega mesta. Gre za nadaljevanje stanovanjske pozidave z individualnimi, prostostoječimi hišami, na katere se navezuje v južnem in zahodnem delu. Z ostalih strani ga obdajata dve manjši gozdni površini in kmetijska zemljišča pretežno v travniški rabi. Območje je v naravi travnati grič, ki se blago spušča na vse strani.
(2) Ureditveno območje je v celoti namenjeno stanovanjski gradnji nizke gostote, prometnim površinam za dostop, dovoz in parkiranje ter zunanjim zelenim površinam. Poleg tega je predvidena rekonstrukcija in izgradnja prometne, energetske, komunalne in teleprenosne infrastrukture, potrebne za obratovanje predvidenih objektov.
III. UREDITVENO OBMOČJE
5. člen
(Ureditveno območje)
(1) Ureditveno območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti (območje objektov in naprav) in parcele oziroma dele parcel, ki so potrebni za izvedbo OPPN (območja izgradnje in prestavitve komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez).
(2) Ureditveno območje je glede na prostorsko in funkcionalno zaokroženost razdeljeno na ureditveni enoti A in B.
(3) Meja ureditvenega območja OPPN je določena s karto Katastrski načrt s prikazom območja urejanja, ki je sestavni del OPPN. Meja poteka na jugu po južni strani Ulice Ivana Roba (parc. št. 1198/3, k.o. Gotna vas) vse do križišča s parcelo št. 1387, k.o. Gotna vas na zahodnem delu ureditvenega območja, kjer se obrne in nadaljuje po severni strani Ulice Ivana Roba, na zahodu poteka po vzhodni meji parcel št. 192/5, 192/7 in 192/6, k.o. Gotna vas, na severozahodu po severnem robu Ulice Ivana Roba (parc. št. 1201/1, k.o. Gotna vas in 413, k.o. Ragovo), na severu po severni meji parcel št. 413, 406 in 410, k.o. Ragovo, na severovzhodu in vzhodu pa po vzhodni meji parcel št. 418, 424, 423 in 425, vse k.o. Ragovo, kjer se ponovno priključi na Ulico Ivana Roba.
(4) Ureditveno območje, katerega površina znaša 2,57 ha, obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, navedene po katastrskih občinah: 406, 410, 411, 413, 418, 420/1, 420/2, 420/3, 420/4, 422, 423, 424, 425, vse k.o. Ragovo ter 185/1, 185/2, 185/3, 186, 187/1, 187/2, 187/3, 187/4, 187/5, 187/6, 188/1, 188/2, 188/4, 192/1, 192/5, 192/9, 192/13, 192/14, 192/15, 192/16, 192/17, 192/18, 197/13, 237/2, 243/1, 243/2, 246, 247/1, 247/2, 249/1, 249/2, 1196, 1198/3, 1200/1, 1201/1, vse k.o. Gotna vas.
(5) Del predvidenih ureditev energetske, komunalne in teleprenosne infrastrukture se izvede izven ureditvenega območja, določenega z OPPN.
6. člen
(Posegi izven območja OPPN)
Izven ureditvenega območja OPPN so predvideni posegi na zemljišča zaradi izgradnje infrastrukture, in sicer:
– izgradnja vodovodnega, kanalizacijskega in plinovodnega omrežja na parcelah št. 1201/1 in 1200/1, obe k.o. Gotna vas,
– izgradnja elektroenergetskega omrežja na parcelah št. 417, k.o. Ragovo ter 245, 250, 243/1, 216/2, 197/4, 1198/3, 1200/1 in 1201/1, vse k.o. Gotna vas,
– izgradnja komunikacijskega omrežja na parcelah št. 142/6, 190/4 in 1200/1, vse k.o. Gotna vas.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(A) Opis vplivov in povezav prostorske ureditves sosednjimi območji
7. člen
(Vplivno območje)
Vplivno območje OPPN bo v času gradnje zajemalo zemljišča znotraj ureditvenega območja ter zemljišča, potrebna za gradnjo primarne komunalne, energetske in druge infrastrukture, predvidene po zemljiščih, navedenih v 6. členu tega odloka. Po izgradnji prostorskih ureditev bo vplivno območje obsegalo zemljišča, ki so sedaj vključena v območje OPPN, ter zemljišča, na katerih bo zgrajena infrastruktura za potrebe objektov območja.
8. člen
(Vpliv in povezave s sosednjimi območji)
Ureditveno območje bo prometno dostopno po obstoječem in rekonstruiranem lokalnem cestnem omrežju. Izgradnja novih stanovanjskih objektov na doslej nezazidanem stavbnem zemljišču bo posledično izražena z dodatno obremenitvijo na cestno in komunalno omrežje. Z izgradnjo oziroma rekonstrukcijo obstoječega cestnega omrežja je ustrezno rešena prometna pretočnost, z izgradnjo in ustrezno ureditvijo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja pa vodooskrba in odvodnjavanje meteornih voda.
(B) Vrste načrtovanih objektov in površin ter opredelitev dejavnosti
9. člen
(Vrste gradenj)
(1) V okviru obravnavanega območja OPPN so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja novih stanovanjskih objektov,
– vzdrževalna dela (redna, investicijska in v javno korist), rekonstrukcija, rušitve in odstranitve obstoječih objektov,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela na nezahtevnih in enostavnih objektih,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela na cestnoprometni, energetski in komunalni infrastrukturi,
– ureditev prostih in zelenih površin.
(2) Vse gradnje so dopustne le, če ne povzročajo čezmerne obremenitve okolja.
10. člen
(Vrste objektov in ureditev)
(1) Na območju OPPN se zgradi 20 stanovanjskih objektov:
– ureditvena enota A: 10 stanovanjskih objektov, od tega sta objekta 7 (7.1 – 7.3) in 8 (8.1 in 8.2) opredeljena kot večstanovanjska objekta, ostali pa praviloma kot enostanovanjski,
– ureditvena enota B: 10 stanovanjskih objektov.
(2) Objekti v obeh ureditvenih enotah so lahko tudi večstanovanjski ob ustrezni ureditvi dovoznih in parkirnih površin.
(3) Predvidene so naslednje ureditve:
– zunanje ureditve ob predvidenih in obstoječih objektih ter sanacija vseh z gradnjo tangiranih površin,
– izgradnja novih dovoznih cest, razširitev prečnega profila obstoječe dovozne ceste in ureditev tangiranih priključkov obstoječih cest ter dostopov do obstoječih objektov in površin, ureditev hodnika za pešce,
– ureditev odvodnjavanja prometnih površin,
– izgradnja vodovodnega, kanalizacijskega, elektro, plinovodnega in teleprenosnega omrežja, navezava na obstoječe omrežje in rekonstrukcija dela obstoječega omrežja.
11. člen
(Vrste dejavnosti)
Območje obravnave je namenjeno izgradnji objektov za bivanje. V obstoječih in predvidenih objektih je poleg bivalnih prostorov možno urediti tudi mirne, nehrupne dejavnosti, ki so nemoteče za bivalno okolje oziroma ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja.
C) Merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje
12. člen
(Gradbena parcela in lega objektov)
(1) V ureditvenem območju OPPN so prikazane gradbene parcele objektov, cest, poti in zelenih površin. Lega objektov in drugih ureditev ter infrastrukturnih objektov (cestnega, komunalnega in energetskega omrežja) je razvidna iz grafičnih prilog.
(2) Gradbena parcela je določena z Načrtom gradbenih parcel, ki je sestavni del OPPN. Zaokrožitve ali delitev gradbenih parcel se lahko določi tudi naknadno na podlagi preveritve posega v prostor. Gradbena parcela je lahko drugačna od prikazane, če pride skladno s tolerancami do drugačne lege in oblike objekta ter prometnih površin.
(3) Pri umestitvi vseh objektov v prostor je treba obvezno upoštevati gradbeno linijo, ki praviloma določa odmik objektov od cest in sosednjih parcel. Del gradbene parcele, na katerem je možno zgraditi objekt v velikosti in skladno s pogoji, ki jih določa ta odlok, razen za nezahtevne in enostavne objekte, je določen z gradbeno mejo.
(4) Objekti so umeščeni v prostor vzporedno z linijo cest in odmaknjeni od parcelnih mej praviloma 3 do 4 m, razen tam, kjer je to določeno drugače. Napajanje objektov in dovoz osebnih vozil je iz rekonstruiranega obstoječega in predvidenega lokalnega cestnega omrežja.
(5) Nezahtevni in enostavni objekti so umeščeni v prostor kot prizidki ali kot samostojni objekti, odmaknjeni od parcelnih mej min. 1,5 m, razen ograj. Dopustni so tudi manjši odmiki od parcelnih mej ob soglasju tangiranih sosedov.
13. člen
(Faktor izrabe in faktor zazidanosti)
(1) Pri posegih v prostor je potrebno kot obvezno izhodišče upoštevati Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Strokovne podlage za Občinski lokacijski načrt Turkov hrib (RC Planiranje, d.o.o., Celje, št. proj 236/07 – marec 2007). Zemljišče je v celoti namenjeno stanovanjski gradnji nizke gostote.
(2) Faktor izrabe na obravnavanem območju znaša 0,55, faktor zazidanosti pa 0,66.
14. člen
(Pogoji za arhitektonsko oblikovanje objektov)
(1) Gabariti stanovanjskih objektov so določeni z maksimalnimi gabariti objektov in z gradbeno mejo, znotraj katere morajo biti vsi izzidki, kot so vetrolovi, nadstreški, balkoni in podobno. Objekti so dvo oziroma trietažni ter obsegajo:
– delno ali v celoti vkopano klet,
– pritličje,
– nadstropje in podstrešje ali izkoriščeno podstrešje (mansarda).
(2) Objekti so tlorisno zasnovani pravokotno, z daljšo stranico praviloma vzporedno s plastnicami. Okvirne dimenzije objektov so 10,00 – 12,00 x 8,00 – 10,00 m z možnim enoetažnim prizidkom (garaža, nadstrešek) v velikosti do 8,00 x 6,00 m.
(3) Objekti št. 7.1, 7.2, 7.3 ter 8.1 in 8.2 na območju A so zasnovani kot večstanovanjski objekti ter so v celoti podkleteni. Klet je v celoti ali delno vkopana, okvirne dimenzije kleti so 15,00 x 35,00 m (objekt 7.1 – 7.3) in 15,00 x 15,00 m (objekt 8.1 in 8.2).
(4) Bruto površine stanovanj in pomožnih prostorov na območju A znašajo približno 3500 m2, na območju B pa približno 2350 m2.
(5) Kote pritličnih etaž so na koti terena dvignjene za največ 1/3 etaže. V primeru dostopa oziroma dovoza v kletno etažo so na terenu utrjene brežine ali oporni zidovi višine največ 2/3 višine etaže objekta.
(6) Strehe objektov so praviloma dvokapnice, smer slemena pa je vzporedna s smerjo plastnic oziroma smerjo daljše stranice objekta. Možna je tudi izgradnja enokapnic. Nakloni streh so 30–40°, v primeru enokapnic tudi manj (10–20°). Dopustna je izgradnja strešnih oken in frčad, ki pa ne smejo presegati maksimalnih gabaritov objektov, določenih s tem odlokom.
(7) Fasade objektov so ometi svetle barve, možna je uporaba namenskih fasadnih plošč, lesenih elementov ipd. Pritlični oziroma kletni deli fasad so finalno obdelani s kamnito ali podobno oblogo. Vsa okna in vrata so lesena ali iz materiala PVC. Balkonske ograje in stavbno pohištvo so barvno usklajeni s fasado.
15. člen
(Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) V območju OPPN je poleg stanovanjskih stavb, infrastrukture in opornih zidov dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08) in dopolnitev podzakonskih aktov.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti so garaže, nadstreški za vozila, lope, drvarnice ipd. Lahko so prizidki k stanovanjskim objektom v okviru gradbene meje stanovanjskega objekta ali samostojni objekti.
(3) Oblikovani morajo biti skladno s stanovanjskim objektom. Oblike so lahko različne (ortogonalne, organske), vendar v okviru največjih dovoljenih površin ter skladno z uredbo, ki določa vrste in pogoje gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov. Njihovi višinski gabariti brez strehe ne smejo presegati višine ene etaže stanovanjskega objekta, naklon strehe pa ne naklona strehe stanovanjskega objekta.
16. člen
(Pogoji za zunanje ureditve)
(1) Zaradi konfiguracije terena je pred gradnjo predvidena delna izravnava terena – v območju A odvzem in zasip materiala, v območju B odvzem materiala, kakor je prikazano na karti Prikaz izravnav terena (izkopi in nasipi).
(2) Zunanje površine ob stanovanjskih objektih so zasnovane kot okrasni vrtovi z možnostjo postavitve ograj ali zasaditve živih mej do višine 1,5 m. Ograje in žive meje morajo biti odmaknjene od prometnih površin najmanj 1 m, ob priključkih in dovozih pa po potrebi še več.
(3) Ob dovoznih cestah ter na parcelnih mejah med objekti se zaradi višinskih razlik lahko uredijo utrjene brežine ali oporni zidovi. Višina zidov na parcelnih mejah ne sme presegati 1/2 višine etaže objektov, sicer je potrebna kombinacija brežine in več nižjih opornih zidov. Brežine in oporni zidovi se ozelenijo s pokrovnicami in popenjalkami.
(4) Urbana oprema – predvidena je postavitev svetilk javne razsvetljave, klopi in košev za smeti. Tip opreme se določi v projektu zunanje ureditve ter mora biti enoten za celotno območje.
17. člen
(Rušitve objektov)
Zaradi rekonstrukcije obstoječe ceste in izgradnje novih cest se objekt na parceli št. 187/2, k.o. Gotna vas, poruši. Z nastalimi gradbenimi odpadki se ravna, kot je določeno v 26. členu tega odloka.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA
18. člen
(Prometno omrežje)
Cestno omrežje
(1) Obravnavano območje je navezano na javno cestno omrežje. Predvidena je rekonstrukcija dela obstoječe ulice in izgradnja novih cest, po katerih se napaja obravnavano območje, in sicer:
– rekonstrukcija Ulice Ivana Roba (parc. št. 1198/3, k.o. Gotna vas) v dolžini približno 280 m in širini 5 m,
– izgradnja »priključne ceste« na območju A v dolžini 95 m in širini 5 m,
– izgradnja »dovoznih cest« na območju B v dolžini 2 x 30 m in širini 3 m.
(2) Z vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo je treba prepovedati tovorni promet na območju, razen za dostavo.
(3) Ob Ulici Ivana Roba je poleg ceste predvidena izgradnja hodnika za pešce širine 1,5 m.
(4) Cestni objekti in cestna oprema morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in arhitektonsko podobo prostora. Ceste bodo asfaltirane, hodnik za pešce pa asfaltiran ali tlakovan s tlakovci.
Parkirne površine
(5) Na obravnavnem območju je obvezna izgradnja min. dveh parkirnih mest za osebna vozila na stanovanjsko enoto pri enostanovanjskih objektih oziroma 1,5 parkirnega mesta v primeru večstanovanjskih objektov. Parkirna mesta so zagotovljena na funkcionalnih zemljiščih predvidenih objektov. Parkirišče je možno tlakovati ali izvesti z asfaltno prevleko.
(6) Ureditev parkirnih površin je lahko tudi drugačna, če se v načrtu zunanje ureditve izkaže kot ustreznejša rešitev pod pogojem, da ne vpliva na spremembo prometnega režima ter zagotavlja varen promet v skladu z določili Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1-UPB5, Uradni list RS, št. 56/08).
Pešpoti
(7) Pešpot je zgrajena ob Ulici Ivana Roba (pločnik) v širini 1,5 m. Ostale peš površine so urejene kot dostopne poti in ploščadi (dvorišča) do objektov. Pločniki so asfaltirani ali tlakovani.
19. člen
(Urejanje voda)
(1) Ob načrtovanju, izgradnji in obratovanju objektov je obvezno predvideti in izvesti vse ukrepe, da se ne bo poslabšala poplavna varnost širšega območja.
(2) Odvajanje odpadnih voda in toplote v površinske vode je izvedeno na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člena Zakona o vodah, Uradni list RS, št. 67/02 in 57/08). Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je urejeno v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
(3) Na obravnavanem območju je predvideno ločeno odvajanje padavinskih in odpadnih voda. Padavinske vode s parkirišč se bodo odvajale v meteorno kanalizacijo in preko lovilca olj. Del meteornih voda s parkirnih površin, ki bodo izvedene s travnimi ploščami ali drugim vodopropustnim tlakom, pa se bo odvajal v podtalje. Odvajanje padavinskih voda z ureditvenih območij je predvideno v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni Iist RS, št. 67/02 in 57/08), in sicer na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno) oziroma je potrebno zagotoviti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom. Padavinske vode je potrebno prioritetno ponikati.
(4) Padavinske vode s streh in utrjenih površin bodo odvajane v ponikovalnico, fekalne odplake pa v predvideni kanalizacijski vod do črpališča ter po tlačnem vodu do jaška na obstoječi kanalizaciji, ki pelje do centralne čistilne naprave v Ločni.
(5) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (150. do 153. člena Zakona o vodah, Uradni list RS, št. 67/02 in 57/08).
20. člen
(Vodovodno omrežje)
(1) Oskrba s pitno in požarno vodo se bo zagotavljala s priključitvijo na obstoječe vodovodno omrežje NL-DN 100, ki poteka po Ulici Ivana Roba.
(2) Primarno in sekundarno omrežje se projektira iz nodularne litine (NL) in znotraj ureditvenega območja poteka v javnih površinah (cestah).
(3) Pri dimenzioniranju cevovoda je predvidena maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode. Poleg porabe vode za sanitarne namene je pri dimenzioniranju cevovoda upoštevana potreba požarnega varstva, kar znese 10 l/s vode in minimalna dimenzija zunanjih vodov NL – DN 100, na katere so priključeni tudi nadzemni hidranti DN 80. Za območje se upošteva en požar istočasno.
(4) Priključki posameznih objektov se izvedejo preko vodomernega jaška. Do maksimalnega premera DN 50 mm se priključek lahko naredi iz poliestrskih cevi (PE 80 ali 100).
21. člen
(Kanalizacijsko omrežje)
(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je pretežno izvedeno v ločenem sistemu (komunalna kanalizacija) in delno v mešanem sistemu. V prihodnosti se bo predvidoma celotno obstoječe kanalizacijsko omrežje na tem območju preuredilo v ločeni sistem kanalizacije.
(2) Za oskrbo območja je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega sistema.
(3) Komunalna odpadna voda se delno spelje neposredno v obstoječo gravitacijsko komunalno kanalizacijo, ki na delu priključitve poteka pod Ulico Ivana Roba, medtem ko se del območja spelje preko predvidene gravitacijske komunalne kanalizacije v črpališče, ki se locira na koncu priključne ceste. Iz črpališča se komunalna odpadna voda preko tlačnega voda prečrpava v obstoječo komunalno kanalizacijo. Odpadne vode se bodo prečistile na centralni čistilni napravi v Ločni.
(4) Padavinska odpadna voda s streh ter utrjenih površin v okviru posameznih objektov ponika na površini nastanka. Padavinska odpadna voda z voznih površin priključne ceste in dela Ulice Ivana Roba ter parkirnih površin se preko peskolovov odvaja v zbirni padavinski kanal, ki se izteka v predvideno zbirno ponikovalnico na koncu priključne ceste. Padavinska odpadna voda iz Ulice Ivana Roba (ki se izvede sočasno z rekonstrukcijo ceste) se preko peskolovov odvaja v zbirni padavinski kanal, ki se priključi na padavinsko kanalizacijo Belokranjske ceste.
(5) Priključitev posameznega objekta se izvede v revizijskem jašku.
22. člen
(Električno omrežje)
(1) Predvideni objekti bodo z električno energijo oskrbovani iz na novopredvidenega nizkonapetostnega omrežja 0,4 kV (NN), ki ga je potrebno zgraditi iz obstoječe transformatorske postaje TP Gotna vas 1x630 kVA, 20/0,4 kV.
(2) Pred izgradnjo predvidenih objektov je potrebno odstraniti prostozračni daljnovod (SN) v dolžini pribl. 200 m od droga na parcelni št. 417, k.o. Ragovo, kjer se obstoječi leseni drog zamenja z A – drogom do A – droga, ki se nahaja na par. št. 250, k.o. Gotna vas. Obstoječi A – drog se obrne za 90 ° v smeri trase.
(3) Zgraditi je potrebno SN 20 kV omrežje s kablovodom tipa NA2XS(F)2Y 3x1x150/25 mm2 v kabelski kanalizaciji od droga na parcelni št. 417, k.o. Ragovo, do TP Gotna vas 1x630 kVA, 20/0,4 kV.
(4) Kablovode (NN) in (SN) elektroenergetskega omrežja je treba polagati v kabelsko kanalizacijo (EKK) s PVC cevmi Ø 160 mm ter jaški standardnih dimenzij pod utrjenimi površinami oziroma v bankini. Predvidena je štiricevna in dvocevna kanalizacija.
(5) Priključki za stanovanjske objekte se zaključijo na priključnomerilnem mestu za več stanovanjskih objektov. Za gospodinjski odjem se dovoli maksimalna priključna moč do 16 kW.
(6) Pri načrtovanju predvidenih kablovodov je treba upoštevati 22. in 23. člen Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-UPB1, Uradni list RS, št. 3/07). Zaščita pred požarom in eksplozijo je izvedena s pravilno izbiro in dimenzioniranjem elektroopreme, pravilno izvedbo in njenim rednim vzdrževanjem. Vsi vodi bodo na celotni trasi dostopni z gasilsko mehanizacijo.
(7) Javna razsvetljava se uredi ob na novopredvidenih javnih površinah za promet. Javna razsvetljava je nadaljevanje obstoječe v smislu uličnega niza svetilk, ki so nameščene enostransko v bankini cestišča. Kablovodi naj potekajo v zelenici v cevi. Medsebojni odmik svetil naj bo od 30 do 35 m.
(8) Tip svetilk naj bo izbran tako, da bo po obliki in razporedu podoben tistim na območju mesta Novo mesto. Pri svetilkah naj bo omogočena 50% regulacija svetlobe, usmerjenost svetlobnega snopa pa naj bo taka, da bo povzročeno najmanjše možno svetlobno onesnaževanje okolja.
23. člen
(Teleprenosno in KRS omrežje)
(1) Povezava na TK omrežje je možna iz obstoječe TK kanalizacije, ki poteka od LTC Cikava. Priključki bodo izvedeni iz razdelilne prostostoječe omarice, tako da se do roba vsake gradbene parcele položi fleksibilna cev 2 x Ø 50 mm. Na območju urejanja se predvideva potreba po 20-30 TK priključkih. Do na novopredvidenih objektov se položi dvocevna komunikacijska kanalizacija, v katero se v skladu s potrebami polagajo telefonski in morebitni drugi komunikacijski kabli (optični).
(2) Na območju načrtovane pozidave ni prisotno KKS omrežje. Priključek na obstoječi kabelski razvod je možen v kabelski omarici ob Belokranjski cesti na meji med parc. št. 1400/1, k.o. Kandija, parc. št. 399, k.o. Ragovo, in parc. št. 142/3, k.o. Gotna vas. Od te omarice je potrebno zgraditi izven kompleksa enocevno kabelsko kanalizacijo. V območju urejanja se položi enocevna kanalizacija z vmesnimi jaški vzporedno, vendar neodvisno od druge komunalne infrastrukture. Priključki bodo izvedeni iz razdelilne prostostoječe omarice, tako da se do roba vsake gradbene parcele položi fleksibilna cev 1x Ø 50 mm. Na območju urejanja se predvideva potreba po okoli 20 priključkih.
24. člen
(Plinovodno omrežje)
(1) Za zagotovitev oskrbe objektov na območju OPPN s plinom se izvede razvod plinovoda s priključitvijo na obstoječi plinovod PE 40, ki poteka pod Ulico Ivana Roba. Predvidena trasa plinovoda poteka pod dostopnimi cestami.
(2) Priključitev na plinovodno omrežje in izdelava hišnih priključkov z ustreznimi omaricami s požarno pipo za posamezne objekte je predmet zunanje ureditve posameznih objektov. Glavna požarna pipa za objekt se locira na zunanjem delu objekta v plinski omarici. Za traso uličnega plinovoda mora biti zaporna pipa plinovoda vgrajena (z vgradno armaturo in cestno kapo), ravno tako drugi plinovodni elementi, če je to potrebno.
25. člen
(Ogrevanje)
Ogrevanje objektov bo lokalno z lastnimi kotlovnicami oziroma z uporabo obnovljivih virov energije.
26. člen
(Zbiranje in odvoz odpadkov)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili Odloka o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 1/02 in 31/05).
(2) Prostor, namenjen posodam za zbiranje odpadkov (prevzemno mesto), se nahaja na posebej za to določenih mestih, za skupino najmanj 4 objektov skupaj. Dovoz do prevzemnih mest je omogočen preko cestnega omrežja. Posode za zbiranje odpadkov je potrebno postaviti na ekološko in tehnično brezhiben prostor skladno z določili občinskega odloka.
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati skladno s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03 in 44/03).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA
27. člen
(Varstvo pred hrupom)
Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08), na podlagi katere območje obravnave sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za obstoječe in predvideno čisto stanovanjsko območje. Dopustna mejna vrednost hrupa na območjih II. stopnje varstva pred hrupom je 55 dBA za obdobje dan-večer-noč in 45 dBA za noč, kritična vrednost pa 63 dBA za obdobje dan-večer-noč in 53 dBA za noč.
28. člen
(Varstvo tal)
(1) Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Pri gradbenem izkopu zemljine se rodovitna plast (humus) odrine, ustrezno deponira in ponovno uporabi za zunanje ureditve na območju OPPN in v neposredni bližini v kmetijske namene, višek pa deponira na za to ustrezni deponiji. S prstjo se ob odrivanju, deponiranju in vgrajevanju ravna tako, da se ohrani njena količina in rodovitnost ter da ne pride do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kakovostno zemljo.
(3) Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na sosednja zemljišča in v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila skladno s pravilnikom in uredbo iz 30. člena tega odloka. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah.
29. člen
(Varstvo zraka)
Zrak, ki se spušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
30. člen
(Varstvo voda)
(1) Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04) in v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
(2) Izvedba priključevanja odvoda fekalnih in meteornih voda na javno kanalizacijsko omrežje je mogoča le pod pogoji upravljavca.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
31. člen
(Požarna varnost)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem omrežju cest. Potrebna je izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. Varen umik je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(2) Viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
(3) Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD projektu in bo skladen z določili Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-UPB1, Uradni list RS, št. 3/07) in Pravilnika o požarnovarnostnih zahtevah (Uradni list RS, št. 42/93).
32. člen
(Geološka stabilnost)
Na celotnem ureditvenem območju je treba zaradi zagotavljanja geološke stabilnosti terena, vse posege v teren (izkope, nasutja, temeljenje ipd.) izvesti skladno s pogoji strokovnokvalificiranih geoloških in geomehanskih služb.
VIII. NAČRT PARCELACIJE
33. člen
(Prikaz parcelacije)
(1) Načrt parcelacije z mejnimi točkami parcel je razviden iz karte Načrt gradbenih parcel.
(2) Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbene parcele, določene s tem OPPN, ob upoštevanju določil in meril tega odloka.
(3) Pri prenosu parcel na teren je treba upoštevati dejansko stanje (razlika med katastrsko odmero in topografskim načrtom). V postopku realizacije načrtovanih ureditev se lahko meje gradbenih parcel prilagodijo dejanskemu stanju katastrskih mej, če se s tem bistveno ne spreminja funkcionalne rabe predvidenih ureditev.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(Etapnost izvedbe prostorskih ureditev)
34. člen
(1) Predvideni posegi se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo zaključene funkcionalne celote. Objekti in zunanje ureditve bodo izvedeni naenkrat ali v več fazah.
(2) Vzdrževalna dela (redna, investicijska in v javno korist), rekonstrukcije in rušitve objektov ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov fazno (časovno) niso opredeljene, pri njihovi gradnji pa je potrebno upoštevati vsa določila tega odloka.
(3) Rekonstrukcijo Ulice Ivana Roba, izgradnjo ostalega cestnega omrežja in primarno komunalno infrastrukturo je treba izvesti v eni ali več etapah tako, da bo omogočena gradnja stanovanjskih objektov.
(4) Rekonstrukcijo Ulice Ivana Roba se mora izvesti pred oziroma sočasno z gradnjo stanovanjskih objektov, s tem da se lahko izvaja po etapah glede izvedbe hodnika za pešce.
35. člen
(Dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem projektom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so naslednje tolerance:
– tlorisni gabarit je možno povečati (vendar ne preko določene gradbene linije) ali zmanjšati za 10%, višinski gabarit je možno povečati ali zmanjšati za 10%,
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektnotehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta prostorskega načrta.
36. člen
(Obveznosti investitorjev in lastnikov nepremičnin pri izgradnji komunalne opreme na območju OPPN)
(1) Gradnjo komunalne opreme zagotavlja občina. V primeru, da se sklene pogodba o opremljanju, pa se lahko investitorji in občina dogovorijo, da bodo investitorji sami zgradili celotno komunalno opremo za predvideno območje s tem odlokom.
(2) Stroški izgradnje obstoječe in nove opreme, ki odpadejo na posameznega investitorja, bodo v skladu z veljavno zakonodajo določeni s programom opremljanja. Program opremljanja bo osnova za odmero komunalnega prispevka in izdajo odločbe investitorjem.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
37. člen
Po končani izgradnji objektov in naprav po tem odloku so dovoljena vzdrževalna dela (redna, investicijska in v javno korist), rekonstrukcija, nadomestne gradnje ter gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov.
XI. KONČNE DOLOČBE
38. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka v območju urejanja tega OPPN prenehajo veljati določila Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS, št. 7/92, 32/93, 22/95, 37/95, 41/95, 35/97, 40/98, 38/99, 60/99, 96/00, 49/01, 69/02, 92/02, 49/05,109/06,132/06 in 37/07).
39. člen
OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri pristojni službi za prostor Mestne občine Novo mesto.
40. člen
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
41. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-29/2008
Novo mesto, dne 10. julija 2008
Župan
Mestne občine Novo mesto
Alojzij Muhič l.r.