Uradni list

Številka 95
Uradni list RS, št. 95/2006 z dne 12. 9. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 95/2006 z dne 12. 9. 2006

Kazalo

4070. Uredba o koncesiji za uporabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnih teles vodotokov Savinje in Krke, stran 9901.

Na podlagi 136. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO), 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) in drugega odstavka 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji za uporabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnih teles vodotokov Savinje in Krke
I. VSEBINA IN OBSEG KONCESIJE
1. člen
(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podeli koncesijo za uporabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči na naslednjih delih vodnih teles površinskih voda:
(2) Koordinate iz preglednice iz prejšnjega odstavka so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss-Krügerjevi projekciji), odčitane v temeljnih topografskih načrtih Republike Slovenije v merilu 1: 5000.
(3) Deli vodnega telesa površinskih voda, za katere se podeli koncesija, so deli vodnega telesa med koto zgornje vode in koto spodnje vode na površinskih vodah.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo naslednje:
1. hidroelektrarna do 10 MW nazivne moči (v nadaljnjem besedilu: hidroelektrarna) je hidroelektrarna, ki je po merilih iz uredbe, ki ureja pogoje za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije, razvrščena med mikroelektrarne, male ali srednje elektrarne;
2. kota zgornje vode je najvišja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katerega se podeli koncesija. Kota zgornje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hzg);
3. kota spodnje vode je najnižja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katerega se podeli koncesija. Kota spodnje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hsp);
4. potencialna energija dela vodnega telesa, izražena v MWh, je energija, ki je v povprečju v koledarskem letu razpoložljiva za pridobivanje električne energije;
5. srednji pretok mHE je pretok, ki je v povprečju v koledarskem letu razpoložljiv za pridobivanje električne energije.
3. člen
Koncesionar lahko uporablja del vodnega telesa površinskih voda iz 1. člena te uredbe izključno za pridobivanje električne energije.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN IZVAJANJE KONCESIJE
4. člen
(1) Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– mora biti fizična ali pravna oseba, registrirana za proizvodnjo električne energije, in
– imeti mora plačane davke, prispevke in druge obvezne dajatve.
(2) Koncesija na delu vodnega telesa površinske vode iz 1. člena te uredbe se lahko podeli eni ali več fizičnim ali pravnim osebam ali več koncesionarjem hkrati, če vsi izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične in pravne osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti iz te uredbe in koncesijske pogodbe.
5. člen
(1) Koncesionar sme odvzemati vodo iz površinske vode za pridobivanje električne energije v hidroelektrarni le, kadar je naravni pretok površinske vode na kraju odvzema večji od ekološko sprejemljivega pretoka (v nadaljnjem besedilu: Qes).
(2) Kadar se pretok površinske vode zaradi naravnih razmer zmanjša pod vrednost Qes, mora koncesionar prekiniti odvzem vode in ustaviti pridobivanje električne energije.
(3) Vrednost Qes določi koncedent, obveznosti koncesionarja v zvezi z izpolnjevanjem zahtev iz prejšnjih odstavkov tega člena pa se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(4) Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih zahtev iz prvega in drugega odstavka tega člena in pogojev iz prejšnjega člena zagotoviti še:
– ukrepe za nemoteno izvajanje vodne pravice do uporabe površinske vode drugih uporabnikov,
– ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podzemne vode,
– izvedbo objektov in naprav brez vpliva na kakovost površinskih voda in vodni režim ter da bo omogočena selitev vodnih organizmov,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami in ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo in trajanjem koncesije,
– smotrno porabo površinske vode z izbiro najboljše dosegljive tehnologije,
– izvedbo predvidenega posega v okolje tako, da bo omogočena najmanjša poraba prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, če je tako določeno v prostorskih ureditvah na tem območju,
– ohranjanje biotske raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravnih vrednot.
(5) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v upravnih aktih v zvezi s postopki gradnje objektov za pridobivanje električne energije.
(6) Za ureditev, vzpostavitev novega in nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja vode.
6. člen
Koncesionar krije vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe, to je vse stroške zaradi obremenitve okolja v skladu z zakonom o varstvu okolja, in vse nadomestne stroške ureditve prostora, ki nastanejo zaradi pridobivanja električne energije.
7. člen
(1) Koncesija se podeli za trideset let.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, kakor jih določata zakon, ki ureja vode, in koncesijska pogodba.
III. PLAČILO ZA KONCESIJO
8. člen
(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto porabe vode posebej, dokler traja koncesija.
(2) Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoložljivosti vode in vrednosti, ki jo za pridobljeno električno energijo koncesionar dobi na trgu.
9. člen
(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občine, na območju katere je del vodnega telesa površinske vode iz prvega odstavka 1. člena te uredbe.
(2) Plačilo za koncesijo se za posamezno hidroelektrarno iz 1. člena te uredbe med državo in občino razdeli v razmerju 40 : 60 v korist občine, na območju katere je del vodnega telesa površinske vode s hidroelektrarno iz prvega odstavka 1. člena te uredbe.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občino iz prvega odstavka tega člena je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja v tej občini v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
10. člen
(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi letne količine pridobljene električne energije.
(2) Letna količina pridobljene električne energije iz prejšnjega odstavka je električna energija, ki je v koledarskem letu proizvedena v hidroelektrarni in oddana v javno električno omrežje.
(3) Višina plačila za koncesijo je enaka najmanj trem odstotkom povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v javno električno omrežje oddane električne energije.
11. člen
(1) Višina plačila za koncesijo se določi na podlagi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije in količine električne energije, ki je v koledarskem letu iz hidroelektrarne oddana v javno električno omrežje.
(2) Povprečno prodajno vrednost 1 kWh električne energije določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije je enaka letni povprečni vrednosti 1 kWh električne energije, ki jo pod pogoji za kvalificiranega proizvajalca električne energije daje v omrežje hidroelektrarna z električno močjo nad 1 MW, ki obratuje več kakor 10 let.
12. člen
Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta sporočiti vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.
13. člen
(1) Koncesionar mora po poteku prvega leta, v katerem je začel proizvodnjo električne energije na podlagi te uredbe, najpozneje do 31. januarja naslednjega leta poslati agenciji vse podatke, potrebne za določitev višine plačila za koncesijo za prvo leto izvajanja dejavnosti, in izračun višine akontacije v drugem letu izvajanja dejavnosti.
(2) Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere mora plačevati za koncesijo po tej uredbi, mora sporočiti agenciji podatke, potrebne za izračun, v tridesetih dneh po prenehanju uporabe vode za pridobivanje električne energije.
14. člen
Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, poslanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.
15. člen
(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(2) Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe povprečne prodajne vrednosti za 1 kWh električne energije.
(3) Plačilo prve akontacije v letu je treba poravnati do zadnjega delovnega dneva v juniju, druge akontacije v letu pa do zadnjega delovnega dneva v decembru.
(4) Morebitna razlika med zneskom plačila za koncesijo, vplačanim z akontacijo, in višino plačila za koncesijo se mora nakazati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(5) Za nepravočasno plačano koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.
16. člen
Če agencija ugotovi, da koncesionar ni sporočil podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, ali je poslal napačne podatke, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o porabi vode iz svojih evidenc.
IV. PODELITEV KONCESIJE
17. člen
(1) Koncesija na delu vodnega telesa površinske vode iz 1. člena te uredbe se podeli na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede agencija.
(2) Koncesionarja določi vlada z odločbo o izbiri koncesionarja, v kateri se določi tudi rok za sklenitev koncesijske pogodbe.
18. člen
(1) Javni razpis vsebuje predvsem navedbe o:
– vsebini koncesije,
– pogojih za koncesijo,
– prvinah, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
– začetku in času trajanja koncesije,
– zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,
– roku za predložitev prijav,
– roku za izbiro koncesionarja,
– merilih in postopku za izbiro koncesionarja,
– prednostnih merilih, ki bodo vplivala na izbiro,
– roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri,
– odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.
(2) Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo le prijave s ponujenim plačilom koncesijske dajatve, katere višina mora biti usklajena z določbo tretjega odstavka 10. člena te uredbe.
(3) Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo predvsem naslednja prednostna merila:
– ponujena višina plačila za koncesijo,
– razpoložljivost z zemljišči, ki omogočajo izvajanje koncesije,
– dosedanja vlaganja v pridobitev tehnične in upravne dokumentacije za koncesijo, ki je predmet te uredbe,
– finančna sposobnost prijavitelja za izvedbo objektov, potrebnih za izvajanje koncesije, in
– predviden čas gradnje objektov, potrebnih za izvajanje koncesije.
19. člen
(1) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in traja najmanj 30 dni od dneva objave.
(2) Prijava na javni razpis je veljavna, če je pravočasna in v celoti vsebuje vse v razpisu določene sestavine.
(3) Javni razpis je uspešen, če se prijavi vsaj en ponudnik.
(4) Javni razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava.
(5) Če javni razpis ne uspe, se lahko ponovi.
V. KONCESIJSKA POGODBA
20. člen
(1) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja vode.
(2) Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta vlada, podpiše pa jo minister, pristojen za okolje.
(3) Ob neskladju med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe te uredbe.
VI. PRENEHANJE KONCESIJE
21. člen
(1) Za prenehanje koncesije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja vode.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka koncesija preneha, če koncesionar v roku treh let po pridobitvi gradbenega dovoljenja za objekte, potrebne za izvajanje koncesije, ne prične z izvajanjem koncesije.
VII. NADZOR
22. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
23. člen
(1) Javni razpis iz 19. člena te uredbe se objavi najpozneje tri mesece po uveljavitvi te uredbe.
(2) Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-65/2006/9
Ljubljana, dne 31. avgusta 2006
EVA 2006-2511-0174
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik