Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2006 z dne 6. 1. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2006 z dne 6. 1. 2006

Kazalo

32. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Mohorja in Fortunata na Koreni nad Horjulom za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 147.

Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 18/99 in 12/01) je na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana, Občinski svet Občine Horjul na izredni seji dne 29. 12. 2005 sprejel
O D L O K
o razglasitvi cerkve sv. Mohorja in Fortunata na Koreni nad Horjulom za kulturni spomenik lokalnega pomena
1.
Za kulturni spomenik se razglasi enota dediščine:
EŠD 2129 Koreno nad Horjulom – Cerkev sv. Mohorja in Fortunata.
Enota ima zaradi kulturnih, zgodovinskih, umetnostno-arhitekturnih in krajinskih lastnosti poseben pomen za Občino Horjul. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno – arhitekturnega spomenika.
2.
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev, v virih prvič omenjeno leta 1389, sestavljajo pravokotna romanska ladja, k njej prizidan poznogotski prezbiterij iz konca 15. ali začetka 16. stoletja ter k vhodni fasadi prizidan baročni zvonik. V notranjosti ladje in na slavoloku se pod beleži kažeta dve plasti poslikave, pod poznogotskimi freskami je starejša plast stenskih slikarij s cosmatsko borduro, ki razodeva furlanskega mojstra iz leta okrog 1400. Poznogotske freske iz začetka 16. stoletja prekrivajo tudi mrežasto obokan prezbiterij. Na južni fasadi je ikonografsko zanimiv prizor Kristusa med mučilnimi orodji ter ostanki fresk Križanja in sv. Krištofa.Glavni oltar iz srede 18. stoletja se zgleduje po oltarjih Facijeve delavnice, stranska oltarja domačega podobarja Jerneja Trnovca, sta klasicistično delo prve polovice 19. stoletja.
3.
Spomenik stoji na zemljišču katastrske Občine Horjul, na parceli št. *150. Vplivno območje spomenika je del širšega varovanega območja kulturne krajine, kjer bi neprimerni posegi razvrednotili vedutno izpostavljenost spomenika.
Vplivno območje obsega tudi enoto arheološke dediščine EŠD 20896 Koreno nad Horjulom – Arheološko najdišče Slevca.
Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1:2880, meja varovanega vplivnega območja pa na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
4.
Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa:
– prepoved vseh posegov v vse plasti arheološkega najdišča, razen pooblaščenim osebam s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem zavoda;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora,
– prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– vzpodbudi učno – predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.
5.
Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in vplivnega območja spomenika ter za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6.
Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenikov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenikov, dostopnost spomenikov za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenikov.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenikov.
7.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za kulturno dediščino.
8.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 554/2005
Horjul, dne 30. decembra 2005
Podžupan
Občine Horjul
Ivan Rožnik l.r.