Uradni list

Številka 28
Uradni list RS, št. 28/1992 z dne 10. 6. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 28/1992 z dne 10. 6. 1992

Kazalo

1455. Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v občini Črnomelj, stran 2037.

Skupščina občine Črnomelj je na podlagi 12. in 15. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, 3/85 in Uradni list RS, št. 26/90), 4. in 12./IV člena zakona o pravnem položaju verskih skupnosti (Uradni list SRS, št. 15/76 in 42/86), in 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 10/91) ter 7. člena odloka o pristojnosti in sestavi zborov skupščine občine Črnomelj (SDL, št. 21/89), na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. 5. 1992 sprejela
ODLOK
o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v občini Črnomelj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa: urejanje pokopališč in način pokopa, oddajanje prostorov za grobove v najem, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču in pogrebne svečanosti.
2. člen
Na območju občine Črnomelj so urejena pokopališča v naslednjih krajevnih skupnostih (v nadaljevanju: KS):
1. v KS Adlešiči – v Adlešičih, Marindolu, Miličih in Paunovičih
2. v KS Butoraj – v Butoraju
3. v KS Črnomelj – v Vojni vasi
4. v KS Dobliče – Kanižarica – v Dobličah
5. v KS Dragatuš – v Dragatušu, Dragovanji vasi, Goleku, Obrhu, Pustem Gradcu, Tanči gori in Zapudju
6. v KS Griblje – v Gribljah
7. v KS Petrova vas – v Petrovi vasi in Rožancu
8. v KS Semič – v Brezovi rebri, Črmošnjicah, Gradniku, Krvavčjem vrhu, Nestoplji vasi, Planini, Rožnem dolu in Selih pri Semiču
9. v KS Stari trg ob Kolpi – v Radencih in Starem trgu
10. v KS Talčji vrh – v Naklem, Otovcu in Tuševem dolu
11. v KS Tribuče – v Desincu in Tribučah
12. v KS Vinica – v Bojancih, Damlju, Preloki, Vinici, Sinjem vrhu, Špeharjih in Ziljah.
3. člen
Pokopališko in pogrebno dejavnost opravljajo in pokopališča urejajo krajevne skupnosti v občini, ki pa lahko prenesejo posamezna opravila pokopališke dejavnosti na druge izvajalce (v nadaljnjem besedilu: upravljalec pokopališča).
4. člen
Upravljalec pokopališča ima naslednje pravice in dolžnosti:
– sprejme pravilnik o pokopališkem redu, katerega sestavni del je ureditveni načrt pokopališča,
– oddaja prostor za grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom,
– organizira in opravlja pogrebe,
– vodi evidenco o grobovih in pokopu umrlih,
– opravlja prekope grobov in nadzira razna dela na pokopališču,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici,
– izroča upravičencu vredne predmete, najdene ob prekopu groba oziroma postopa po predpisih,
– skrbi za ureditev in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča,
– sklepa pogodbe, vodi finančno poslovanje in opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
5. člen
O ustanovitvi novih, razširitvi in opustitvi obstoječih pokopališč odloča na predlog krajevne skupnosti v skladu s prostorsko dokumentacijo občinski upravni organ, pristojen za urbanizem, v soglasju s sanitarno inšpekcijo.
II. UREJANJE POKOPALIŠČ IN NAČIN POKOPA
6. člen
Vsako pokopališče mora imeti ograjo, shrambo za orodje, vodovodni priključek – če je v kraju javni vodovod in urejen prostor za odlaganje smeti.
Pokopališči v Črnomlju in v Semiču morata imeti mrliško vežico in prostor za obdukcijo.
7. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališka polja in grobove v merilu 1:100, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datume pokopov ter oznako groba. Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora poskrbeti upravljalec pokopališča.
8. člen
Na pokopališču so lahko naslednje vrste grobov:
– navadni enoprostorni vrstni grobovi,
– dvoprostorni vrstni družinski grobovi,
– posebno izbrani enoprostorni grobovi,
– posebno izbrani rodbinski grobovi in grobišča,
– rodbinske grobnice,
– skupna grobišča,
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope,
– prostor za razstresitev pepela.
Gradnja novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.
9. člen
Grobovi v vrstah so glede na namen enake velikosti. Mere za posamezne vrste grobov določi upravljalec v skladu z načrtom pokopališča:
– za enoprostorni grob 1,80 x 1 m
– za rodbinski grob največ 2,20 m x 2 m
– za žarni grob 1 m x 1 m
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,50 m.
Če je več zaporednih pokopov v isti grob, mora biti globina groba tolikšna, da znaša plast zemlje nad zadnje pokopanim najmanj 1 m.
Grobnica mora biti zgoraj neprodušno zaprta, tla pa propustna. Pokojnik mora biti položen v grobnico v kovinski krsti, oziroma v leseni krsti s kovinskim vložkom.
Nagrobni spomeniki so lahko sestavljeni le iz okvirja iz primernega materiala ter plošče z napisom umrlih, največ v širini groba in v višini 1 m. Dopustni sta tudi stalna vaza in svetilka. Plošča mora biti enostavne pravokotne oblike.
Pred ureditvijo groba s postavitvijo spomenika iz prejšnjega odstavka morajo najemniki groba pridobiti pismeno soglasje upravljalca pokopališča.
10. člen
Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare ali z razstrositvijo pepela na posebnem delu pokopališča, ki je brez talnih oznak in imen umrlih. Na tem prostoru je urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
11. člen
Skupna grobišča so: kostnice, prostori za skupne pokope ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter druga skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni bila podaljšana najemna pogodba.
Na skupnem pokopališču je nagrobnik z imeni pokopanih ter skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
12. člen
Zasutje groba se obvezno opravi pol ure po končanem pogrebu.
13. člen
Prekop groba in pokop umrlega na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu.
Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je treba upoštevati značilnost zemljišča, na katerem je pokopališče.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične ali pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, in sicer po poprejšnjem soglasju najemnika groba in z dovoljenjem za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega občinskega upravnega organa.
14. člen
Ekshumacije, ki so uradno odrejene, se opravljajo ob vsakem času. Ekshumacije po želji strank pa se izvajajo šele po preteku 5 let od pokopa in to le v času od 1. septembra do 31 marca. Prekope in ekshumacije je treba opraviti s potrebno pieteto.
15. člen
Kosti mrličev, ki se izkopljejo pri kopanju jame, je treba zbrati v nepropustno plastično vrečico in položiti poleg groba. Pri zasutju jame se pokopljejo skupaj z umrlo osebo.
16. člen
V krajih, kjer ni na pokopališču mrliške vežice, je dovoljeno čuvanje umrlih do pogreba na domu umrlega. Čuvanje se opravlja na krajevno običajen način.
Na pokopališča z mrliško vežico je treba pripeljati pokojnika najmanj tri ure pred uro, ki je določena za pričetek pogrebne svečanosti. V tem času se čuvanje umrlega opravlja v mrliški vežici.
III. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
17. člen
Upravljalec pokopališča oddaja prostor za grobove najemnikom z najemno pogodbo, v skladu s splošnim aktom upravljalca.
18. člen
Najemna pogodba mora določiti:
– čas najema oziroma uporabe groba,
– vrsto in velikost groba,
– ukrepe, če ureditev groba ne bi bila izvedena v skladu z načrtom pokopališča in določili tega odloka,
– višino najemnine in način plačevanja,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti iz pogodbe.
19. člen
Prostor za grobove se oddaja v najem za 10 let, za grobnice pa 50 let. Po poteku te dobe se pogodba lahko podaljša.
Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora upravljalec pismeno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v 6. mesecih. Če tega ne stori, stori to upravljalec na najemnikove stroške, grobni prostor pa lahko odda drugemu.
20. člen
Če se pravni nasledniki odpovedo grobnemu prostoru, ali če pravnih naslednikov ni, lahko najemno razmerje s pogodbo podaljšajo tudi drugi.
21. člen
Pokopališke storitve in pristojbine zaračunava upravljalec pokopališča po ceniku, oblikovanem na podlagi meril za oblikovanje cen za uporabo pokopaliških objektov in naprav ter spremljanje drugih storitev pokopališke in pogrebne dejavnosti, ki. jih določi upravljalec pokopališča.
IV. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
22. člen
Najemniki grobov in ostali obiskovalci pokopališč so dolžni na pokopališkem prostoru in v mrliški vežici:
– vesti se dostojno s pieteto do pokojnikov,
– odlagati smeti in odpadke na za to določeno mesto,
– redno vzdrževati grobove,
– skrbeti za to, da se ne poškodujejo ali onesnažijo grobovi in mrliška vežica.
Na pokopališkem prostoru in v mrliški vežici ni dovoljeno:
– vodenje živali na pokopališki prostor in v mrliško vežico,
– uporabljati prevozna sredstva, razen ročnih vozičkov, invalidskih vozičkov, otroških vozičkov in službenih vozil upravljalca; druga vozila pa le z izrecnim dovoljenjem upravljalca pokopališča,
– poškodovanje nasadov, naprav in predmetov na pokopališkem prostoru,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz mrliške vežice,
– prižiganje sveč v mrliški vežici izven tam določenega mesta.
23. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da bodisi ogroža varnost ljudi in sosednih grobov, bodisi kazi videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je grob zapuščen.
Če najemnik zapuščenega groba kljub opozorilom upravljalca pokopališča ne uredi groba v roku 1 leta, postopa upravljalec pokopališča skladno z določbami III. odstavka 19. člena tega odloka.
V. POGREBNE SVEČANOSTI
24. člen
O dnevu in uri pokopa se dogovorita upravljalec in svojci umrlega.
Pogrebno svečanost, ki se organizira na pokopališču vodi upravljalec pokopališča.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti po volji umrlega oziroma njegovih svojcev, upoštevajoč krajevne običaje.
25. člen
Pogrebni obred se začne z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra v mrliški vežici.
Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste v jamo opravijo pri pogrebih v Črnomlju pogrebci, za katere je dolžan poskrbeti upravljalec pokopališča. Pogrebniki so oblečeni v temne svečane obleke.
Če pri pogrebu sodeluje godba, ali poleg godbe še pevci, zaigra godba žalostinko. Za tem zapojejo pevci priložnostno pesem. Sledi govor predstavnika lokalne skupnosti oziroma organizacije.
26. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma, ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
27. člen
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda nosilec križa, za njim pa praporščaki. V primeru civilnega pogrebnega obreda pa so na čelu sprevoda praporščaki.
Za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste s pokojnikom oziroma žare, najožji svojci, predstavniki lokalnih oziroma družbenih institucij in za njimi ostali udeleženci pogreba.
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto s pokojnikom.
Razpored v sprevodu se lahko izvede na krajevno običajen način, če ni v bistvenem nasprotju z ostalimi določbami tega člena.
28. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj ter praporščaki s prapori; v primeru cerkvenega pogrebnega obreda pa tudi duhovnik z nosilcem križa.
Krsta z umrlim, ali žara s pepelom umrlega, se položi v grob. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred.
Sledi igranje godbe, pevci pa zapojejo žalostinko.
Temu sledi poslovilni govor predstavnika krajevne skupnosti oziroma v imenu krajanov.
Pogrebna svečanost se konča z zadnjim pozdravom s prapori ob igranju godbe.
29. člen
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
30. člen
V primeru upepelitve pokojnika se pogrebna svečanost lahko opravi kot poslovitev pred upepelitvijo pokojnika, ali po njej, v skladu s tem odlokom.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
31. člen
Z denarno kaznijo najmanj 15.000 SLT se kaznuje upravljalca pokopališča, če:
– ne ravna v skladu z določbami 4. člena tega odloka,
– nima izdelanega pokopališkega katastra in načrta pokopališča, določenih v 7. členu tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 500 SLT se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba upravljalca pokopališča.
32. člen
Z denarno kaznijo najmanj 1.000 SLT se kaznuje posameznik če:
– krši določila 22. člena tega odloka,
– krši določila drugega odstavka 23. člena tega odloka.
33. člen
Za kršitev določil člena 27 tega odloka o razporedu zastave in praporov ter cerkvenega križa se posamezniki ali odgovorna oseba pravne osebe kaznujejo z denarno kaznijo najmanj 500 SLT.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Uresničevanje tega odloka nadzoruje oddelek za družbeni razvoj Skupščine občine Črnomelj v sodelovanju s pristojno inšpekcijo uprave inšpekcijskih služb Novo mesto in Policijsko postajo Črnomelj.
35. člen
Upravljalec pokopališča mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka izdelati načrte pokopališč in jih predložiti v potrditev upravnemu organu iz 34. člena tega odloka.
36. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odlok o pokopališkem redu v občini Črnomelj (SDL, št. 10/85) in odlok o pogrebnih svečanostih v občini Črnomelj (SDL, št. 11/75).
37. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 353-4/92
Črnomelj, dne 27. maja 1992.
Predsednik
Skupščine občine Črnomelj
Martin Janžekovič, dipl. inž. l. r.