Uradni list

Številka 68
Uradni list RS, št. 68/2005 z dne 18. 7. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 68/2005 z dne 18. 7. 2005

Kazalo

2989. Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov G-9/78, G-10/95, V-3/66-70 in K-2a/86 za proizvodnjo pijač, stran 7013.

Na podlagi četrtega odstavka 199. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) in 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnih virov G-9/78, G-10/95, V-3/66-70 in K-2a/86 za proizvodnjo pijač
I. PREDMET IN OBSEG KONCESIJE
1. člen
(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije podeli koncesijo za odvzem podzemne vode iz vodnih virov G-9/78, G-10/95, V-3/66-70 in K-2a/86 (v nadaljnjem besedilu: vodni viri) z naslednjimi parametri:
+------+-----------+-----------+--------+--------+------+------+-----+---------+
|Objekt|   Kraj    |   k.o.    |    X   |    Y   |   Z  | Vodni|  Q  |Predviden|
|      |           |           |        |        |      |  vir |(max)|  letni  |
|      |           |           |        |        |      |      |(l/s)|  odvzem |
|      |           |           |        |        |      |      |     |(m3/leto)|
+------+-----------+-----------+--------+--------+------+------+-----+---------+
|G-9/78|Zg.        |Zgornji    |544625  |125480  |290   |Edina |0,4  |12.500   |
|      |Gabrnik    |Gabrnik    |        |        |      |      |     |         |
+------+-----------+-----------+--------+--------+------+------+-----+---------+
|G-    |Zg.        |Zgornji    |544635  |125460  |290   |Tempel|0,4  |12.500   |
|10/95 |Gabrnik    |Gabrnik    |        |        |      |      |     |         |
+------+-----------+-----------+--------+--------+------+------+-----+---------+
|V-    |Sp.        |Zgornji    |544350  |123457  |237,83|Donat |1,5  |         |
|3/66- |Gabrnik    |Gabrnik    |        |        |      |Mg    |     |         |
|70    |           |           |        |        |      |      |     |47.000   |
+------+-----------+-----------+--------+--------+------+------+-----+         |
|K-    |Sp.        |Sp.        |545864,5|122845,2|247,2 |Donat |1,5  |         |
|2a/86 |Kostrivnica|Kostrivnica|        |        |      |Mg    |     |         |
+------+-----------+-----------+--------+--------+------+------+-----+---------+
 
   *Q( max )(l/s) = največji dovoljeni trenutni odvzem v litrih na sekundo.
(2) Vodno telo podzemne vode, iz katerega se na podlagi koncesije po tej uredbi lahko odvzema podzemna voda, je vodno telo podzemne vode z območjem na površini zemlje, prikazanim v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: območje koncesije).
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN IZVAJANJE KONCESIJE
2. člen
(1) Koncesija iz prejšnjega člena se podeli imetniku pravice do uporabe naprav za črpanje podzemne vode za proizvodnjo pijač na območju koncesije, za katere je bilo pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje brez javnega razpisa.
(2) Imetnik iz prejšnjega odstavka pridobi koncesijo za odvzem podzemne vode za proizvodnjo pijač in sicer za stekleničenje naravne mineralne vode, izvirske vode, namizne vode in proizvodnjo brezalkoholnih pijač, če:
– je tehnično usposobljen in opremljen za proizvodnjo pijač,
– zagotovi, da instalirani pretok vode skozi naprave za rabo podzemne vode ne presega največjega odvzema, določenega v tabeli iz prejšnjega člena, in
– zagotovi tak režim odvzema podzemne vode, da letna količina odvzete podzemne vode in največji odvzem v litrih na sekundo ne presegata vrednosti iz tabele iz prejšnjega člena.
(3) Naravna mineralna voda, izvirska voda in namizna voda iz prejšnjega odstavka so vode v skladu s predpisom, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode.
(4) Če imetnik pravice do uporabe naprav za črpanje podzemne vode za proizvodnjo pijač na območju koncesije podzemne vode ne namerava izkoriščati ali če ne podpiše koncesijske pogodbe v roku iz odločbe o izboru koncesionarja, se koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira podeli na podlagi javnega razpisa.
3. člen
(1) Koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira se podeli za stekleničenje naravne mineralne vode, izvirske vode, namizne vode in proizvodnjo brezalkoholnih pijač za 30 let.
(2) Začetek izvajanja koncesije se šteje na dan podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Oseba, ki je pridobila koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), mora poleg predpisanih pogojev zagotoviti tudi:
– zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami rabe podzemne vode,
– zavarovanje opreme, naprav in objektov za odvzem podzemne vode,
– neprekinjeno merjenje količine odvzete podzemne vode,
– spremljanje kakovosti vode v vodnem telesu podzemne vode,
– ohranjanje količin in kakovosti ter naravne vloge vodnega vira,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in varstva habitatov ter biološkega ravnotežja, če je to ogroženo zaradi izpusta podzemne vode v okolje,
– vzpostavitev novega oziroma nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
(4) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
4. člen
(1) Koncesionar mora izvajati monitoring odvzema podzemne vode.
(2) Monitoring odvzema podzemne vode obsega meritve obnavljanja vodnega vira ter kemijske sestave odvzete podzemne vode in mora izpolnjevati zahteve iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Monitoring odvzema podzemne vode se izvaja po programu monitoringa, ki ga za vsako triletno obdobje pripravi koncesionar, potrdi pa ministrstvo, pristojno za okolje.
(4) Koncesionar mora vsako leto posredovati koncedentu poročilo o rezultatih monitoringa.
(5) Koncesionar mora posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje, v potrditev program monitoringa odvzema podzemne vode najkasneje do 1. julija zadnjega leta pred začetkom novega triletnega obdobja.
(6) Rok za oddajo programa monitoringa odvzema podzemne vode za prvo triletno obdobje v potrditev koncedentu se določi v koncesijski pogodbi.
III. PLAČILO ZA KONCESIJO
5. člen
(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto odvzema podzemne vode posebej ves čas trajanja koncesije.
(2) Koncesionar krije tudi vse stroške povzročanja obremenitve okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in nadomestne stroške ureditve prostora, ki nastanejo zaradi odvzema ali rabe podzemne vode.
6. člen
(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin, na območju katerih je območje na površini zemlje iz priloge 1 te uredbe.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in občinami Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah in Rogatec razdeli v razmerju 40:60 v korist občin, pri čemer se delež plačila koncesije, ki pripada občinam, porazdeli med občine glede na velikost površine telesa podzemne vode, ki sega na območje posamezne občine, na naslednji način:
– Občina Rogatec: 7,15% plačila koncesije,
– Občina Rogaška Slatina: 91,67% plačila koncesije in
– Občina Šmarje pri Jelšah: 1,14% plačila koncesije.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občinami iz prejšnjega odstavka je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalne gospodarske javne službe varstva okolja v občinah v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
7. člen
(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi podatkov o letni količini podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet kot pijačo v promet, in podatkov o čistem prihodku od prodaje te pijače v letu, za katero se določa plačilo za koncesijo.
(2) Letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet, se določi v okviru monitoringa odvzema podzemne vode in se izraža v 1.000 litrih za vodo, ki je dana v promet kot naravna mineralna voda, izvirska voda, namizna voda ali brezalkoholna pijača.
(3) Plačilo za koncesijo za posamezno koledarsko leto za podzemno vodo, ki se daje v promet kot naravno mineralno vodo, izvirsko vodo, namizno vodo in brezalkoholno pijačo, se izračuna na naslednji način:
kjer so:
 
V (pl.)             plačilo za koncesijo za podzemno vodo, ki se daje v
                    promet kot naravna mineralna voda, izvirska voda,
                    namizna voda in brezalkoholna pijača, izraženo v
                    tolarjih,
P (čisti-prihodek)  čisti letni prihodek od prodaje naravne mineralne vode,
                    izvirske vode, namizne vode in brezalkoholnih pijač, ki
                    je izkazan v izkazu poslovnega izida proizvajalca pijač
                    za leto, za katero se določa plačilo za koncesijo,
                    izražen v tolarjih,
Q (naravna)         letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal
                    v promet kot naravno mineralno vodo v letu, za katero
                    se določa plačilo za koncesijo, izražena v 1.000
                    litrih,
Q (namizna)         letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal
                    v promet kot izvirsko in namizno vodo v letu, za katero
                    se določa plačilo za koncesijo, izražena v 1.000
                    litrih,
Q (pijač)           letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal
                    v promet kot brezalkoholno pijačo v letu, za katero se
                    določa plačilo za koncesijo, izražena v 1.000 litrih,
                    in
V(koncesija)        višina plačila za koncesijo za 1.000 litrov
                    stekleničene podzemne vode, izražena v tolarjih, in
                    izračunana na naslednji način:
kjer so:
 
P(vodno-povračilo)  vsota vseh plačil vodnega povračila, odmerjenega
                    izvajalcem lokalnih gospodarskih javnih služb oskrbe s
                    pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje
                    vodnih povračil, izražena v tolarjih,
Q(1)                letna količina vse odvzete podzemne vode, ki je bila
                    dana v promet v brezalkoholnih pijačah, izražena v
                    1.000 litrih,
Q(2)                letna količina vse odvzete podzemne vode, ki je bila
                    dana v promet kot izvirska voda, namizna voda ali pivo,
                    izražena v 1.000 litrih,
Q(3)                letna količina vse odvzete podzemne vode, ki je bila
                    dana v promet kot naravna mineralna voda, izražena v
                    1.000 litrih,
pri čemer so vrednosti za P(vodno-povračilo), Q(1), Q(2) in Q(3) izračunane
iz podatkov o odmeri vodnih povračil in proizvodnji pijač v letu, ki je dve
leti pred obračunskim letom plačila za koncesijo.
8. člen
Višino plačila za koncesijo V(koncesija) iz prejšnjega člena določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
9. člen
Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.
10. člen
Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun, v tridesetih dneh po prenehanju odvzema podzemne vode.
11. člen
Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.
12. člen
(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(2) Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.
(3) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh po tem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(4) Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.
13. člen
Znesek akontacije iz prejšnjega člena znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe višine plačila za koncesijo V(koncesija) iz 7. člena te uredbe.
14. člen
Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, ali je posredoval napačne podatke, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi podzemne vode iz svojih evidenc o rabi vode.
IV. NADZOR
15. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
V. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
16. člen
Ne glede na določbe 7. člena te uredbe je plačilo za koncesijo za leto 2005 enako 20%, za leto 2006 enako 40% in za leto 2007 enako 80% plačila za koncesijo, izračunanega na način iz 7. člena te uredbe.
17. člen
(1) Ne glede na rok podpisa koncesijske pogodbe mora koncesionar začeti s plačevanjem za koncesijo za podzemno vodo, ki je dana v promet kot naravna mineralna voda, izvirska voda, namizna voda in brezalkoholna pijača, od uveljavitve te uredbe dalje pod pogoji in na način iz te uredbe.
(2) Ne glede na 13. člen te uredbe določi višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2005 agencija na podlagi podatkov o čistem prihodku koncesionarja od prodaje pijač v letu 2004 in količini podzemne vode, ki jo je dal koncesionar v letu 2004 v promet.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka mora koncesionar posredovati agenciji najkasneje do 15. avgusta 2005.
(4) Če agenciji podatki iz prejšnjega odstavka niso posredovani v roku iz prejšnjega odstavka, se za višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2005 uporabijo podatki iz izkaza poslovnega izida za leto 2004 in o količini podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet v letu 2003.
18. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-54/2005/6
Ljubljana, dne 7. julija 2005.
EVA 2005-2511-0183
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l. r.
Predsednik
                                   PRILOGA 2

               PROGRAM MONITORINGA ZA IZKORIŠČANJE MINERALNIH VOD

   Za nadaljnje izkoriščanje mineralnih vod Donat Mg, Tempel in Edina je
potrebno izvajati monitoring z nadzorom:

   a) izdatnosti vira in kontrolo stanja depresijskega lijaka ter
   b) kemijske sestave podzemne vode.

   1. Nadzor izdatnosti vodnega vira
   Nadzor obnavljanja vodnega vira je potrebno izvajati s stalno spremljavo
gibanja piezometrične gladine, razvoja depresijskega lijaka in pretoka
izkoriščane vode ter njihovega trenda, pri čemer je treba ugotavljati:
   – obseg nihanja piezometrične gladine in trend tega nihanja sezonsko in
dolgoročno,
   – doseg hidravličnih mej vodonosnika (meje napajanja ali neprepustnih mej),
   – obseg in spremembe depresijskega lijaka.
   Nadzor je treba izvajati z meritvami:
   – črpane količine iz vodnjakov,
   – piezometrične gladine vodnjakih, in
   – piezometrične gladine v piezometričnih vrtinah.
   Meritve piezometrične gladine in črpane količine iz vodnjakov morajo biti
stalne in zvezne, z občasno ročno kontrolo.
   Meritve piezometrične gladine v piezometrih morajo biti izvajane redno
enkrat mesečno. Posamezna meritev mora biti izvedena v času ustaljenih pogojev
depresije med črpanjem ali v času mirovanja. Po mirovanju (oziroma prekinitvi
črpanja) mora biti izvedena dodatna meritev tik pred začetkom ponovnega
črpanja.
   Piezometri in vodnjaki za monitoring:

+---------------+-------------------+
|Ime            |Opazovalna točka   |
+---------------+-------------------+
|G-9/78         |Vodnjak            |
+---------------+-------------------+
|G-10/95        |Vodnjak            |
+---------------+-------------------+
|V-3/66-70      |Vodnjak            |
+---------------+-------------------+
|Pt-2/79        |Piezometer         |
+---------------+-------------------+
|K-2/75         |Piezometer         |
+---------------+-------------------+
|K-2a/86        |Piezometer         |
+---------------+-------------------+
|V-6/67         |Piezometer         |
+---------------+-------------------+
|RgS-2/88       |Vodnjak            |
+---------------+-------------------+

   2. Nadzor kemijske sestave podzemne vode
   Z nadzorom kemijske sestave podzemne vode je potrebno ugotavljati trend v
vsebnosti značilnih parametrov in redukcijskih zvrsti in s tem morebitne
spremembe naravnih pogojev v vodonosniku.
   Nadzor kemijske sestave je potrebno izvajati na podlagi predpisane
analitike in pogostosti vzorčenja rednih in občasnih preiskav za stekleničenje
vod ter dodatnih analiz, ki izkazujejo stanje naravnih razmer v vodonosniku.
   Monitoring kemijske sestave predstavljajo redne analize surove izčrpane
vode, pri čemer morajo biti najmanj dvakrat letno določene:
   – osnovne makrokomponente, iz katerih je razviden facies vode in morebitne
spremebe tega faciesa: Ca, Mg, Na, K, HCO3, Cl, SO4, NO3, Fe, Mn, NH4,
   – osnovni fizikalno kemijski parametri (pred stikom vode z zrakom): pH, Eh,
prevodnost vode, vsebnost in delež kisika,
   – izotopska sestava: 18O, devterij, tricij
   in enkrat letno:
   – Radioaktivnost (betaaktivnost).