Uradni list

Številka 67
Uradni list RS, št. 67/2005 z dne 15. 7. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 67/2005 z dne 15. 7. 2005

Kazalo

2957. Pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov, stran 6923.

Na podlagi 28. člena zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03 – prečiščeno besedilo in 47/04 – ZdZPZ) izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K
o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov
1. člen
(splošne določbe)
(1) Ta pravilnik ureja:
– razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih pripravkov, vključno s fitofarmacevtskimi sredstvi (v nadaljnjem besedilu: FFS), ki se dajejo v promet v Republiki Sloveniji, v skladu z Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (UL L, št. 200 z dne 30. 7. 1999, str. 1, z vsemi spremembami (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 99/45/ES) in Direktivo Sveta 2004/66/ES z dne 26. aprila 2004 o prilagoditvi Direktiv 1999/45/ES, 2002/83/ES, 2003/37/ES in 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktiv 77/388/EGS, 91/414/EGS, 96/26/ES, 2003/48/ES in 2003/49/ES Sveta na področjih prostega pretoka blaga, svobode opravljanja storitev, kmetijstva, prometne politike in obdavčitve zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (UL L, št. 168 z dne 1. 5. 2005, str. 35);
– vsebino in zagotavljanje varnostnih listov za pripravke v skladu z Direktivo Komisije 91/155/EGS z dne 5. marca 1991 o opredelitvi in določitvi podrobne ureditve sistema posebnih informacij za nevarne pripravke pri izvajanju člena 10 Direktive 88/379/EGS (UL L, št. 76 z dne 22. 3. 1991, str. 35); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 91/155/EGS).
(2) Za razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih pripravkov se uporabljajo tudi določbe pravilnika o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi (Uradni list RS, št. 35/05; v nadaljnjem besedilu: pravilnik o nevarnih snoveh) in Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L, št. 196 z dne 16. 8. 1967, str. 1, z vsemi spremembami do Direktive Komisije 2004/73/ES z dne 29. aprila 2004 o devetindvajseti prilagoditvi tehničnemu napredku Direktive Sveta 67/548/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L, št. 152 z dne 30. 4. 2004, str. 1); v nadaljnjem besedilu: Direktiva 67/548/EGS).
(3) Določbe 8., 9. in 13. člena tega pravilnika se uporabljajo tudi za pripravke, ki po določbah 5., 6. in 7. člena tega pravilnika sicer niso nevarni, vendar pa lahko v določenih primerih predstavljajo nevarnost za uporabnika.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot izrazi, uporabljeni v Zakonu o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03 – prečiščeno besedilo in 47/04 – ZdZPZ; v nadaljnjem besedilu: ZKem).
I. RAZVRŠČANJE
3. člen
(ugotavljanje nevarnih lastnosti)
(1) Ugotavljanje nevarnih lastnosti pripravka temelji na določanju:
– fizikalno-kemijskih lastnosti,
– zdravju nevarnih lastnosti,
– okolju nevarnih lastnosti.
Navedene lastnosti se ugotavljajo v skladu s 5., 6. in 7. členom tega pravilnika. Vzorci pripravkov, na podlagi katerih se v laboratorijih ugotavljajo te nevarne lastnosti, morajo biti v taki obliki, kot se dajejo v promet.
(2) Pri ugotavljanju nevarnih lastnosti pripravka v skladu z zahtevami 5., 6. in 7. člena tega pravilnika se upoštevajo vse nevarne snovi v smislu 10. točke 2. člena ZKem, še posebno pa tiste snovi, ki:
– so navedene v prilogi I Direktive 67/548/EGS,
– so navedene v ELINCS,
– jih začasno razvrsti in označi pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za dajanje v promet v skladu z 10. točko 2. člena ZKem,
– so razvrščene in označene, niso pa še vključene v ELINCS.
(3) Nevarne snovi iz prejšnjega odstavka, ki so prisotne v pripravku kot nečistote ali kot dodatki in so razvrščene kot nevarne za zdravje in/ali okolje, se upoštevajo pri razvrstitvi pripravkov takrat, kadar so njihove koncentracije enake ali večje od koncentracij iz preglednice tega odstavka, oziroma od koncentracij v prilogi I Direktive 67/548/EGS ali v delu B priloge II ali priloge III Direktive 99/45/ES, če so tam navedene manjše koncentracije, kolikor v prilogi V Direktive 99/45/ES ni določeno drugače.
+-----------------------------------+----------------------------------------+
|Nevarne lastnosti snovi            |    Koncentracija, ki jo je potrebno    |
|                                   |             upoštevati za:             |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|                                   |  plinaste pripravke | druge pripravke  |
|                                   |     (volumski %)    |    (masni %)     |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|Zelo strupeno                      |       >= 0,02       |      >= 0,1      |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|Strupeno                           |       >= 0,02       |      >= 0,1      |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|Rakotvorno, skupina 1 ali 2        |       >= 0,02       |      >= 0,1      |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|Mutageno, skupina 1 ali 2          |       >= 0,02       |      >= 0,1      |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|Strupeno za razmnoževanje, skupina |       >= 0,02       |      >= 0,1      |
|1 ali 2                            |                     |                  |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|Zdravju škodljivo                  |        >= 0,2       |       >= 1       |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|Jedko                              |       >= 0,02       |       >= 1       |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|Dražilno                           |        >= 0,2       |       >= 1       |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|Povzročanje preobčutljivosti       |        >= 0,2       |       >= 1       |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|Rakotvorno, skupina 3              |        >= 0,2       |       >= 1       |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|Mutageno, skupina 3                |        >= 0,2       |       >= 1       |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|Strupeno za razmnoževanje, skupina |        >= 0,2       |       >= 1       |
|3                                  |                     |                  |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|Okolju nevarno N                   |                     |      >= 0,1      |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|Okolju nevarno (ozonski plašč)     |        >= 0,1       |      >= 0,1      |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
|Okolju nevarno                     |                     |       >= 1       |
+-----------------------------------+---------------------+------------------+
4. člen
(splošna merila za razvrščanje in označevanje)
(1) Pripravek se na podlagi njegovih specifičnih nevarnih lastnosti razvrsti v skupine iz 10. točke 2. člena ZKem.
(2) Splošna merila razvrščanja in označevanja pripravkov so navedena v prilogi VI Direktive 67/548/EGS, razen kadar se uporabljajo druga merila, navedena v 5., 6. ali 7. členu tega pravilnika oziroma v prilogah Direktive 99/45/ES.
(3) Toksikološke in ekotoksikološke študije morajo biti izvedene v skladu s predpisi o načelih dobre laboratorijske prakse (v nadaljnjem besedilu: DLP) in izrecno dovoljene v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali.
5. člen
(ugotavljanje fizikalno-kemijskih lastnosti)
(1) Nevarne fizikalno-kemijske lastnosti (eksplozivno, oksidativno, zelo lahko vnetljivo, lahko vnetljivo ali vnetljivo) pripravka se ugotavljajo na podlagi podatkov, pridobljenih z metodami iz dela A priloge V Direktive 67/548/EGS. Pripravki se štejejo kot eksplozivni, oksidativni, zelo lahko vnetljivi, lahko vnetljivi ali vnetljivi, če so rezultati preizkusov, izvedenih po predpisanih metodah, ovrednoteni skladno z merili iz priloge VI Direktive 67/548/EGS.
(2) Ugotavljanje nevarnih fizikalno-kemijskih lastnosti iz prejšnjega odstavka ni potrebno:
– če nobena od prisotnih sestavin v pripravku nima katere izmed fizikalno-kemijskih lastnosti iz prejšnjega odstavka in če je iz podatkov, ki so na voljo jasno razvidno, da je nemogoče, da bo pripravek v procesu nastajanja, ravnanja ali uporabe, pridobil eno od zgoraj navedenih nevarnih fizikalnih lastnosti;
– če podatki kažejo na to, da se ob spremembi sestave pripravka z znano sestavo njegova razvrstitev ne spremeni;
– če je pripravek dan v promet v obliki aerosolov, ki izpolnjuje zahteve predpisov na področju aerosolov.
(3) Za primere iz dela A priloge V Direktive 67/548/EGS, za katere metode iz prvega odstavka tega člena niso primerne, se uporabljajo alternativni načini izračunavanja iz dela B priloge I Direktive 99/45/ES.
(4) Nevarne fizikalno-kemijske lastnosti FFS se ovrednotijo na podlagi ugotavljanja fizikalno-kemijskih lastnosti pripravka skladno z merili, navedenimi v prilogi VI Direktive 67/548/EGS in na podlagi podatkov, pridobljenih v skladu z metodami, ki so navedene v delu A priloge V Direktive 67/548/EGS, kolikor niso sprejemljive druge mednarodno priznane metode, ki so v skladu s predpisi za FFS.
6. člen
(ugotavljanje nevarnosti za zdravje)
(1) Nevarnosti, ki jih pripravek lahko predstavlja za zdravje, se ocenijo z uporabo:
a) dogovorjene računske metode, ki je opisana v prilogi II Direktive 99/45/ES,
b) preizkusnih metod, ki so navedene v delu B priloge V Direktive 67/548/EGS ter z merili, navedenimi v prilogi VI Direktive 67/548/EGS, oziroma kadar gre za FFS, se lahko uporabijo druge mednarodno priznane metode, ki so v skladu s predpisi za FFS.
(2) Če pravna ali fizična oseba, ki je odgovorna za dajanje pripravkov v promet, ne glede na zahteve predpisov za FFS, z znanstvenimi preizkusi ugotovi, da z uporabo dogovorjenih računskih metod iz prejšnjega odstavka ali s pomočjo že obstoječih rezultatov raziskav na živalih ni mogoče določiti toksikoloških lastnosti pripravka, se lahko uporabijo metode, navedene v točki b) prejšnjega odstavka, in sicer pod pogojem, da je njihova uporaba upravičena ali izrecno dovoljene v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali. Kadar je bila katera od toksikoloških lastnosti pripravka ovrednotena po obeh metodah iz točk a) in b) prejšnjega odstavka, se za razvrščanje uporabijo rezultati, dobljeni po metodi neposrednega eksperimentalnega določanja toksikoloških lastnosti (metoda iz točke b) prejšnjega odstavka), razen v primeru rakotvornosti, mutagenosti ali strupenosti za razmnoževanje, ko se vedno uporabi le dogovorjena računska metoda iz točke a) prejšnjega odstavka.
(3) Kadar je mogoče:
– z epidemiološkimi raziskavami, z znanstvenimi študijami primerov (kot je to navedeno v prilogi VI Direktive 67/548/EGS) ali s statističnimi podatki (ki se nanašajo na poklicne bolezni) dokazati, da se toksikološki učinki na človeku razlikujejo od učinkov, ki jih nakazuje uporaba metod iz točke a) ali b) iz prvega odstavka tega člena, se pripravek razvrsti na podlagi ugotovljenih učinkov na človeka;
– dokazati, da razvrščanje s pomočjo dogovorjene računske metode iz točke a) prvega odstavka tega člena zaradi neupoštevanja sinergističnega delovanja posameznih sestavin pripravka, daje blažji rezultat kot s preizkusno metodo iz točke b) prvega odstavka tega člena, se za razvrščanje uporabi rezultat, pridobljen po preizkusni metodi iz točke b) prvega odstavka tega člena;
– dokazati, da razvrščanje s pomočjo dogovorjene računske metode iz točke a) prvega odstavka tega člena, zaradi neupoštevanja antagonističnega delovanja posameznih sestavin pripravka, da ostrejši rezultat kot preizkusna metoda iz točke b) prvega odstavka tega člena, se za razvrščanje uporabi rezultat, pridobljen po preizkusni metodi iz točke b) prvega odstavka tega člena.
(4) Za pripravke z znano sestavo, razen za FFS, ki so bili razvrščeni po preizkusni metodi iz točke b) prvega odstavka tega člena, je treba izvesti ponovno oceno nevarnih lastnosti po metodah, opisanih v točki a) ali b) prvega odstavka tega člena, kadar:
– proizvajalec pripravka spremeni izhodiščne koncentracije ene ali več nevarnih sestavin pripravka, izražene v masnem ali volumskem deležu, v skladu z naslednjo preglednico:
+-------------------+--------------------+
|      Začetni      |      Dovoljeno     |
|  koncentracijski  |    odstopanje od   |
| interval sestavine|       začetne      |
|    v pripravku    |    koncentracije   |
| (v masnih deležih)|     sestavine v    |
|                   |      pripravku     |
|                   |    (v relativnih   |
|                   |      deležih)      |
+-------------------+--------------------+
|      =< 2,5%      |        ± 30%       |
+-------------------+--------------------+
|    > 2,5 =< 10%   |        ± 20%       |
+-------------------+--------------------+
|    > 10 =< 25%    |        ± 10%       |
+-------------------+--------------------+
|    > 25 =< 100%   |        ± 5%        |
+-------------------+--------------------+
– proizvajalec pripravka spremeni njegovo sestavo s tem, da nadomesti ali pa doda eno ali več novih sestavin, ne glede na to ali so nove sestavine zdravju nevarne v smislu 10. točke 2. člena ZKem ali ne.
(5) Ponovna razvrstitev pripravkov se ne izvede kadar obstaja znanstveno potrjena domneva, da s ponovnim ugotavljanjem nevarnosti ne bo prišlo do spremembe razvrstitve.
7. člen
(ugotavljanje okolju nevarnih lastnosti)
(1) Nevarnosti, ki jih pripravek predstavlja za okolje, se ocenjujejo z uporabo enega ali več naslednjih postopkov:
a) z uporabo dogovorjene računske metode, opisane v prilogi III Direktive 99/45/ES,
b) z ugotavljanjem okolju nevarnih lastnosti pripravka s pomočjo meril in metod, navedenih v prilogi VI in v C delu priloge V Direktive 67/548/EGS, oziroma kadar gre za FFS, se lahko uporabijo druge mednarodno priznane metode, ki so v skladu s predpisi za FFS. Pogoji za uporabo preizkusnih metod so navedeni v C delu priloge III Direktive 99/45/ES.
(2) Kadar so nevarnosti za okolje ocenjene skladno s postopkoma iz prejšnjega odstavka, se za razvrstitev pripravka uporabljajo rezultati metod iz točke b) prejšnjega odstavka.
(3) Za pripravke z znano sestavo, razen za FFS, ki so bili razvrščeni po preizkusni metodi iz točke b) prvega odstavka tega člena, je treba izvesti ponovno oceno nevarnosti po metodah iz točk a) ali b) prvega odstavka tega člena, kadar:
– proizvajalec pripravka spremeni izhodiščne koncentracije ene ali več nevarnih sestavin pripravka izražene v masnem ali volumskem deležu, v skladu z naslednjo preglednico:
+-------------------+--------------------+
|      Začetni      |      Dovoljeno     |
|  koncentracijski  |    odstopanje od   |
| interval sestavine|       začetne      |
|    v pripravku    |    koncentracije   |
| (v masnih deležih)|     sestavine v    |
|                   |      pripravku     |
|                   |    (v relativnih   |
|                   |      deležih)      |
+-------------------+--------------------+
|      =< 2,5%      |        ± 30%       |
+-------------------+--------------------+
|    > 2,5 =< 10%   |        ± 20%       |
+-------------------+--------------------+
|    > 10 =< 25%    |        ± 10%       |
+-------------------+--------------------+
|    > 25 =< 100%   |        ± 5%        |
+-------------------+--------------------+
– proizvajalec pripravka spremeni njegovo sestavo s tem, da nadomesti ali pa doda eno ali več novih sestavin ne glede na to ali imajo katero izmed nevarnih lastnosti v smislu 10. točke 2. člena ZKem ali ne.
Ponovna razvrstitev pripravkov se ne izvede, če obstaja znanstveno potrjena domneva, da s ponovnim ugotavljanjem nevarnosti ne bo prišlo do spremembe razvrstitve.
II. PAKIRANJE
8. člen
(pakiranje)
(1) Nevarni pripravki v smislu 1. člena tega pravilnika, se lahko dajo v promet le, če so pakirani v skladu z naslednjimi pogoji:
a) embalaža mora biti načrtovana in izdelana tako, da onemogoča nehoteno izhajanje vsebine, kolikor niso predpisane posebne varnostne priprave;
b) materiali, iz katerih sta izdelana embalaža in zapiralo, ne smejo biti občutljivi na vsebino in ne smejo reagirati z njo oziroma tvoriti nevarnih produktov;
c) embalaža in zapirala morajo biti dovolj močni in trdni, da pri pričakovanih napetostih in silah med prevozom in ravnanjem ne popustijo;
č) embalažne enote, ki se lahko ponovno zaprejo oziroma se zapirajo z zamenljivimi zapirali, in pripadajoča zapirala morajo biti izdelana tako, da se lahko vsakokrat ponovno tesno zaprejo, ne da bi po tem vsebina iz njih prosto izhajala;
d) vsaka embalažna enota, ki vsebuje pripravek, ki je v splošni uporabi in je v skladu s tem pravilnikom razvrščen kot zelo strupen (T+), strupen (T) ali jedek (C) ali vsebuje pripravke, ki so nevarni, če jih vdihavamo (Xn, R65), mora biti, ne glede na njeno velikost, zaprta s posebnim zapiralom, varnim za otroke, v skladu z zahtevami iz priloge I pravilnika o nevarnih snoveh. Zahteve te točke ne veljajo za aerosole in posode opremljene z zapečatenim razprševalnim mehanizmom, ki vsebuje pripravke, ki so nevarni, če jih vdihavamo (Xn, R65);
e) vsaka embalažna enota, ki vsebuje pripravek, ki je v splošni uporabi in je v skladu s tem pravilnikom razvrščen kot zelo strupen (T+), strupen (T), jedek (C), zdravju škodljiv (Xn), zelo lahko vnetljiv (F+) ali lahko vnetljiv (F), mora, ne glede na njeno velikost, nositi otipno opozorilo za nevarnost v skladu z zahtevami iz priloge I pravilnika za nevarne snovi. Zahteve te točke ne veljajo za aerosole, ki so razvrščeni kot zelo lahko vnetljivi (F+) ali lahko vnetljivi (F);
f) embalažne enote z nevarnim pripravkom, ki so v splošni uporabi, ne smejo imeti:
– oblike in grafičnih dekoracij, ki bi utegnile privabljati ali vzbujati dejavno radovednost otrok ali zavajati uporabnika, in
– oblike, grafičnih dekoracij in označb, ki se navadno uporabljajo za živila, krmila, zdravila in kozmetične proizvode ipd. ali nanje spominjajo.
(2) Otipna opozorila in zapirala morajo ustrezati tehničnim specifikacijam, ki so navedene v delih A in B priloge I pravilnika o nevarnih snoveh.
(3) Šteje se, da je embalaža pripravkov v skladu z določbami točk a), b) in c) prvega odstavka tega člena, če izpolnjuje zahteve predpisov, ki urejajo prevoz nevarnih snovi po železnici, cesti, notranjih plovnih poteh, po morju ali zraku.
III. OZNAČEVANJE
9. člen
(označevanje)
(1) Nevarni pripravki se lahko dajejo v promet le, če so označeni skladno z zahtevami tega člena, A in B dela priloge V Direktive 99/45/ES ter 7. točke priloge VI Direktive 67/548/EGS. Nevarni pripravki v smislu 8. (in priloge I pravilnika o nevarnih snoveh), tega člena (in priloge V direktive 99/45/ES) in 13. člena tega pravilnika se dajejo v promet le, če so označeni v skladu z določbami delov B in C priloge V Direktive 99/45/ES.
(2) Na vsaki embalažni enoti nevarnega pripravka morajo biti jasno, čitljivo in neizbrisno navedeni naslednji podatki:
a) trgovsko ime ali druga enakovredna označba za identifikacijo pripravka,
b) ime, polni naslov in telefon pravne ali fizične osebe, ki daje pripravek v promet,
c) kemijska imena nevarnih snovi ali kemijska imena nevarnih snovi kot sestavin pripravka, v skladu z zahtevami 7. točke priloge VI Direktive 67/548/EGS,
č) grafični znak (simbol) za nevarnost, črkovni znak za nevarnost (ki ni obvezen, je pa priporočljiv), napis za opozarjanje na nevarnost,
d) standardna opozorila R (stavki R),
e) standardna obvestila S (stavki S),
f) nominalna količina pripravka v pakiranju, če je namenjen splošni uporabi.
(3) Določene pripravke, ki so v skladu z določbami 7. člena tega pravilnika razvrščeni kot okolju nevarni, se lahko izjemoma označi drugače, kot določajo točke č), d) in e) prejšnjega odstavka. Te izjeme so navedene v A ali B delu priloge V Direktive 99/45/ES.
(4) Prepovedano je vsako označevanje nevarnih pripravkov, ki jih obravnava ta pravilnik, z besedami “nestrupeno“, “nenevarno“, “neškodljivo“, “ne onesnažuje okolja“, “ekološko sprejemljivo“, niti z nobeno drugo izjavo, ki bi nakazovala, da pripravek ni nevaren.
(5) Označevanje FFS mora biti v skladu s tem členom in prilogo VI Direktive 67/548/EGS. Na embalaži teh pripravkov pa mora biti dodan stavek: “Zaradi varovanja zdravja ljudi in okolja, upoštevajte navodila za uporabo.”
10. člen
(izvedba označevanja)
(1) Kadar se podatki iz prejšnjega člena navajajo na etiketi na embalaži, mora biti ta trdno pritrjena na eno ali več strani embalaže tako, da so podatki neizbrisni in čitljivi v vodoravni legi, ko je embalaža normalno postavljena. Etiketa kot del celotne informacije na embalaži mora imeti naslednje dimenzije:
+--------------------------------+-------------------------------+
|volumen embalaže                |dimenzije etikete (v mm)       |
+--------------------------------+-------------------------------+
|125 mililitrov ali manj         |v skladu z velikostjo embalaže |
+--------------------------------+-------------------------------+
|več kot 125 mililitrov do 3     |najmanj 52 x 74                |
|litrov                          |                               |
+--------------------------------+-------------------------------+
|več kot 3 do 50 litrov          |najmanj 74 x l05               |
+--------------------------------+-------------------------------+
|več kot 50 do 500 litrov        |najmanj l05 x l48              |
+--------------------------------+-------------------------------+
|nad 500 litrov                  |najmanj l48 x 2l0              |
+--------------------------------+-------------------------------+
Vsak simbol mora pokrivati najmanj eno desetino površine etikete in ne sme biti manjši od 1 cm2. Etikete z zgoraj navedenimi merami so namenjene predstavitvi samo tistih podatkov, ki jih predpisuje ta pravilnik, če je treba pa tudi dodatnih podatkov za varovanje zdravja človeka in okolja. Ostale informacije in druga pojasnila, ki morajo biti navedeni na embalaži v skladu z drugimi predpisi, se navedejo izven dela površine, določene v tem členu.
(2) Če so predpisani podatki neizbrisno natisnjeni na embalažno enoto, etikete niso potrebne.
(3) Barva podlage in grafična izvedba etikete (ali površine na embalaži) morata biti taki, da črna in oranžno rumena barva simbola in ostalega besedila jasno izstopata iz ozadja.
(4) Vsi pisni podatki, ki morajo biti na etiketi oziroma na embalaži v skladu s prejšnjim členom, morajo biti take barve, da jasno izstopajo iz barvne podlage. Velikost in širina črk ter razmaki med njimi morajo biti taki, da so napisi čitljivi brez težav. Posebne določbe o izgledu in dimenzijah podatkov na etiketi oziroma na embalaži so navedene v prilogi V Direktive 99/45/ES in v prilogi VI Direktive 67/548/EGS.
(5) Kadar se daje nevarni pripravek v promet v Republiki Sloveniji, morajo biti podatki iz prejšnjega člena v slovenskem jeziku. Ne glede na to so nevarni pripravki za industrijsko in laboratorijsko uporabo lahko izjemoma označene le z napisi v tujem jeziku, če so vsi, ki z njimi ravnajo, na drug primeren način seznanjeni z njihovimi nevarnostmi.
(6) Šteje se, da so določbe tega pravilnika glede označevanja izpolnjene, če je:
a) zunanja ovojna oziroma transportna embalaža nevarnega pripravka, ki je sestavljena iz ene ali več enakih prodajnih podenot, označena v skladu z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga in ko so notranje podenote označene v skladu s tem pravilnikom, ali
b) v primeru ene same (samostojne) embalažne enote, če je:
– označena v skladu z mednarodnimi predpisi, ki veljajo za prevoz nevarnega blaga in obenem v skladu s točkami a), b), c), d) in e) drugega odstavka prejšnjega člena. Za pripravke, razvrščene v skladu z zahtevami 7. člena tega pravilnika, se poleg tega uporabljajo tudi določbe točke č) drugega odstavka prejšnjega člena, ki se nanašajo na nevarne lastnosti, če te niso bile izrecno navedene na etiketi,
– označena v skladu s posebnimi določbami iz priloge V Direktive 99/45/ES oziroma iz priloge VI Direktive 67/548/EGS (npr. za posebne načine pakiranja kot so premične plinske posode oziroma za pripravke, ki vsebujejo določene nevarne snovi).
11. člen
(izjeme pri označevanju in pakiranju)
(1) Pri pripravkih, ki so nevarni v smislu določb 5., 6. ali 7. člena tega pravilnika in v obliki, v kakršni so dani v promet, ne predstavljajo nikakršne fizikalno-kemijske nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, so mogoče izjeme pri označevanju in pakiranju.
(2) Urad RS za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: URSK) lahko:
a) odobri, da se označevanje izvede na drug primeren način na embalaži, ki je ali premajhna ali kako drugače neprimerna za označevanje v skladu z 9. in 10. členom tega pravilnika;
b) odobri označevanje na kakšen drug ustrezen način oziroma izjemoma celo opustitev označevanja na embalaži, ki ni v skladu z 9. in 10. členom tega pravilnika oziroma, če gre za pripravke, ki so oksidativni, zelo lahko vnetljivi, lahko vnetljivi, vnetljivi ali zdravju škodljivi, dražilni, pod pogojem, da je količina pripravka v posamezni embalažni enoti tako majhna, da ne predstavlja nobene nevarnosti za osebe, ki z njo ravnajo, jo uporabljajo ali kako drugače pridejo v stik z njo;
c) odobri izjeme od izpolnjevanja določb 9. in 10. člena tega pravilnika, ki so razvrščeni skladno z določbami 7. člena tega pravilnika, da pakiranja nevarnih pripravkov lahko niso označena ali so označena na kakšen drug ustrezen način, če vsebujejo tako majhne količine, da ne predstavljajo nevarnosti za okolje;
č) odobri izjeme od izpolnjevanja določb 9. in 10. člena tega pravilnika, da so pakiranja pripravkov, ki niso omenjeni v točkah b) ali c) tega odstavka, označena na kakšen drug ustrezen način, če so pakiranja za označevanje po določbah 9. in 10. člena tega pravilnika premajhna in ne predstavljajo nevarnost za ljudi.
Pri odobravanju izjem, v skladu s tem odstavkom, ni mogoče zahtevati ali odobriti uporabe simbolov, oznak za nevarnost, opozorilnih stavkov (stavkov R) ali obvestilnih stavkov (stavkov S), ki bi bili drugačni od tistih, ki so navedeni v tem pravilniku ali v pravilniku o nevarnih snoveh.
12. člen
(oglaševanje in prodaja na daljavo)
(1) Oglaševanje nevarnih pripravkov ne sme vsebovati zavajajočih ali neresničnih podatkov o nevarnih lastnostih pripravka ali drugih zavajajočih sporočil o namenu in načinu uporabe. Oglasi za nevarne pripravke ne smejo neposredno ali posredno:
– navajati, da pripravek ni nevaren ali da je manj nevaren, kot je v resnici,
– spodbujati k nekontrolirani, neracionalni ali nepravilni uporabi nevarnega pripravka.
(2) Pri vsakem oglaševanju nevarnega pripravka, ki kupcu omogoča sklenitev prodajne pogodbe, ne da bi pred tem videl etiketo za ta pripravek (pogodbe, sklenjene na daljavo), mora biti del oglasa namenjen posredovanju podatkov o nevarnih lastnostih, ki so navedeni na etiketi. Ta del oglasa mora biti jasen, čitljiv in razumljiv in mora vsebovati v slikovni, govorni ali kombinirani obliki najmanj:
– podatek o razvrstitvi snovi (npr. “pripravek je jedek“ ali “pripravek je nevaren za okolje“), pri slikovnih oglasih pa tudi grafični simbol za nevarnost,
– R stavke,
– splošno opozorilo, ki se glasi: “Pred uporabo natančno preberite etiketo in upoštevajte navodila za uporabo!“.
13. člen
(varnostni list)
(1) Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja oziroma daje nevarni pripravek v promet, je dolžna zaradi varovanja zdravja človeka in okolja ter varnosti in zdravja na delovnem mestu:
a) najpozneje ob prvi dobavi nevarnega pripravka poklicnemu uporabniku (npr. v proizvodnji, trgovini ali obrti) brezplačno posredovati varnostni list o nevarnem pripravku v skladu s prilogo II pravilnika o nevarnih snoveh,
b) na zahtevo poklicnega uporabnika pripraviti varnostni list, ki vsebuje podatke o pripravkih, ki po določbah 5., 6. in 7. člena tega pravilnika niso razvrščeni kot nevarni, in sicer v skladu s 3. točko uvoda priloge II pravilnika o nevarnih snoveh.
(2) Podatki, navedeni na varnostnem listu, so v prvi vrsti namenjeni poklicnim uporabnikom in jim morajo omogočiti sprejem ukrepov, potrebnih za varovanje zdravja človeka in okolja ter varnosti in zdravja na delovnem mestu.
(3) Varnostni list in njegova dostava morata izpolnjevati določbe priloge II pravilnika o nevarnih snoveh. Varnostni list se lahko prejemniku posreduje v pisni obliki ali z ustreznimi elektronskimi mediji. Pravna ali fizična oseba, ki proizvaja oziroma, ki daje nevarni pripravek v promet, mora spremljati nova spoznanja o nevarnem pripravku, ki ga daje v promet in sproti dopolnjevati varnostni list. Ob vsaki spremembi varnostnega lista mora nov varnostni list posredovati URSK in vsem poklicnim uporabnikom, ki so jim dobavili nevarni pripravek v zadnjih 12 mesecih pred spremembo varnostnega lista.
(4) Za pripravke, ki se v skladu s tem pravilnikom in pravilnikom o nevarnih snoveh ne razvrščajo kot nevarni, je izdelava varnostnega lista priporočljiva, še posebej pri realizaciji sistemov kakovosti in varstva okolja. Izjema so nenevarni pripravki iz 3. točke uvoda priloge II pravilnika o nevarnih snoveh.
(5) Za nevarne pripravke, ki se dajejo v promet na trgu Republike Slovenije, mora biti varnostni list v slovenskem jeziku. V določenih primerih iz 5. točke uvoda priloge II pravilnika o nevarnih snoveh je lahko varnostni list samo izjemoma v tujem jeziku.
(6) Za izdelavo varnostnega lista in verodostojnost podatkov je odgovorna pravna ali fizična oseba, ki proizvaja ali daje nevarni pripravek v promet.
14. člen
(tajnost kemijskih imen)
(1) Pravna ali fizična oseba, ki daje pripravek v promet, lahko izkoristi pravico do zaščite tajnosti kemijskega imena snovi v pripravku (za katero se zahteva navajanje kemijskega imena na etiketi oziroma v varnostnem listu pripravka v skladu s tretjim odstavkom 9. člena tega pravilnika) pod naslednjimi pogoji:
a) pravna ali fizična oseba, ki daje pripravek v promet, mora dokazati, da bi razkritje kemijske identitete snovi, ki je v pripravku, lahko resno ogrozilo zaupno naravo proizvodne ali poslovne skrivnosti;
b) nevarna snov v pripravku je lahko razvrščena samo kot “ZDRAVJU ŠKODLJIVA“ (X(n)) na podlagi njenih akutnih smrtnih učinkov (ki se opisujejo s stavki R20, R21, R22); poleg tega sme biti razvrščena še kot eksplozivna (E), oksidativna (O), zelo lahko vnetljiva (F+), lahko vnetljiva (F), vnetljiva, dražilna (Xi) ali okolju nevarna (N). Ta postopek se ne more uporabiti, če je bila snovi določena maksimalna mejna koncentracija izpostavljanja.
(2) Preden pravna ali fizična oseba da pripravek, ki vsebuje alternativno poimenovano(e) snov(i), v promet, mora URSK poslati pisni zahtevek, v skladu s točko 2 priloge VI Direktive 99/45/ES, za odobritev alternativnega poimenovanja. Dokumentacija se na URSK obravnava v skladu s predpisi o tajnih podatkih in je skladno z veljavnimi mednarodnimi pogodbami predmet mednarodnih izmenjav tovrstnih informacij. URSK lahko zahteva še dodatne podatke, ki so nujni za presojo upravičenosti prošnje za alternativno poimenovanje.
IV. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
15. člen
(predpis, ki preneha veljati)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih pripravkov (Uradni list RS, št. 101/02 in 22/03 – popr.).
16. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0220-2/2005
Ljubljana, dne 27. junija 2005.
EVA 2005-2711-0099
Andrej Bručan l. r.
Minister
za zdravje