Uradni list

Številka 127
Uradni list RS, št. 127/2004 z dne 26. 11. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 127/2004 z dne 26. 11. 2004

Kazalo

5335. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag, stran 15261.

Na podlagi 18. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo
P R A V I L N I K
o vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(predmet pravilnika)
Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino, obliko in način priprave prostorskega reda občine ter vrste njegovih strokovnih podlag.
II. VSEBINA PROSTORSKEGA REDA OBČINE
2. člen
(vsebina prostorskega reda občine)
(1) V prostorskem redu občine se v skladu s strategijo prostorskega razvoja občine in Prostorskim redom Slovenije na celotnem območju občine določijo:
1. območja namenske rabe prostora,
2. merila in pogoji za urejanje prostora in
3. ukrepi za izvajanje prostorskega reda občine.
(2) V prostorskem redu občine se prikažejo tudi območja državnih lokacijskih načrtov.
1. Območja namenske rabe prostora
3. člen
(območja namenske rabe prostora)
(1) V prostorskem redu občine se za celotno območje občine določi in prikaže območja osnovne namenske rabe prostora. Območja osnovne namenske rabe prostora, določena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, se ob upoštevanju predpisov za posamezne dejavnosti oziroma področja določijo glede na fizične lastnosti prostora ter predvidene dejavnosti in vrste objektov na tem območju.
(2) Območja osnovne namenske rabe prostora se lahko delijo na površine podrobnejše namenske rabe.
(3) Za območja namenske rabe prostora se z namenom spremljanja stanja na področju urejanja prostora izdela in vodi bilanca površin v skladu z 32. členom tega pravilnika.
4. člen
(delitev površin podrobnejše namenske rabe prostora)
Površine podrobnejše namenske rabe prostora se lahko določijo oziroma prikažejo tudi podrobneje, kot je določeno v prilogi 1 tega pravilnika, pri čemer je treba upoštevati:
– morfološke značilnosti prostora in grajenih struktur ter značilnosti načrtovanih prostorskih ureditev,
– enotno klasifikacijo dejavnosti in vrst objektov ter
– druge razvrstitve objektov, določene s predpisi, ki se nanašajo na urejanje prostora in graditev objektov.
5. člen
(prikaz območij osnovne in površin podrobnejše namenske rabe prostora)
Vrste območij osnovne namenske rabe prostora in površin podrobnejše namenske rabe prostora ter enotni grafični znaki za njihovo prikazovanje so določeni v Prilogi 1 tega pravilnika.
2. Merila in pogoji za urejanje prostora
6. člen
(merila in pogoji za urejanje prostora)
(1) S prostorskim redom občine se v skladu z namensko rabo prostora določijo merila in pogoji za urejanje prostora, ki določajo lokacijske pogoje za graditev kot:
– funkcionalna merila in pogoji,
– oblikovna merila in pogoji,
– merila za določanje gradbenih parcel in opremljanje zemljišč za gradnjo ter
– druga merila in pogoji.
(2) Enotni grafični znaki za prikazovanje meril in pogojev za urejanje prostora so določeni v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
2.1 Členitev prostora za določitev meril in pogojev za urejanje prostora
7. člen
(funkcionalne in prostorske enote)
Za določitev meril in pogojev za urejanje prostora se celotno območje občine členi na funkcionalne in prostorske enote.
8. člen
(funkcionalne enote)
(1) Funkcionalna enota je območje z enovitimi naravnimi in ustvarjenimi sestavinami ter enotnimi funkcionalnimi značilnostmi, lahko pa tudi s prevladujočo rabo prostora. Na območju funkcionalne enote se določijo skupna izhodišča za podrobnejše urejanje prostora.
(2) Za območje funkcionalne enote se z namenom spremljanja stanja na področju urejanja prostora izdela in vodi bilanca površin v skladu z 32. členom tega pravilnika.
9. člen
(prostorske enote)
(1) Prostorska enota je območje z enotnimi morfološkimi, lahko pa tudi funkcionalnimi značilnostmi, na katerih se določijo enotna merila in pogoji za urejanje prostora. Prostorska enota praviloma obsega del, lahko pa tudi celotno območje funkcionalne enote.
(2) Prostorske enote se določijo v skladu z izhodišči iz prvega odstavka prejšnjega člena, upoštevajoč območja namenske rabe prostora.
(3) Za območja prostorskih enot se z namenom spremljanja stanja na področju urejanja prostora izdela in vodi bilanca površin v skladu z 32. členom tega pravilnika.
(4) Enotni grafični znaki za prikazovanje mej območij prostorskih enot so določeni v Prilogi 2.
2.2 Funkcionalna merila in pogoji
10. člen
(funkcionalna merila in pogoji)
Funkcionalna merila in pogoji za urejanje prostora so zlasti:
– možno prepletanje dejavnosti glede na namensko rabo prostora;
– stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo;
– namen objektov,
– funkcionalna in tehnična zasnova objektov z ureditvijo njihove okolice.
11. člen
(možno prepletanje dejavnosti glede na namensko rabo prostora)
V prostorskem redu občine se določi vrsto in obseg dopustnih dejavnosti glede na namensko rabo prostora. Dejavnosti, ki določajo podrobnejšo namensko rabo prostora v posamezni prostorski enoti, ne smejo ovirati osnovne namenske rabe prostora.
12. člen
(stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo)
(1) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo se določi s faktorjem izrabe gradbene parcele, lahko pa tudi s faktorjem izrabe prostorske enote.
(2) Stopnja izkoriščenosti se dodatno ali v primerih, ko določanje s faktorjem izrabe gradbene parcele oziroma s faktorjem izrabe prostorske enote ni smiselno, lahko določi tudi:
– s faktorjem gradbene prostornine na gradbeno parcelo,
– s faktorjem zazidanosti gradbene parcele,
– z deležem odprtih bivalnih površin.
(3) Stopnja izkoriščenosti zemljišč se določi kot maksimalna vrednost, izjemoma pa tudi kot vrednost med minimalno in maksimalno vrednostjo.
13. člen
(namen objektov)
Na območjih prostorskih enot se določi vrsta:
– dopustnih objektov glede na namen, kot so vrste stavb ali gradbeno inženirskih objektov ter enostavnih objektov;
– dopustnih gradenj oziroma drugih del, kot so gradnja novega objekta, rekonstrukcija, nadomestna gradnja, sprememba namembnosti objekta in drugih del v skladu s predpisi o graditvi objektov;
– drugih ureditev, s katerimi se spreminja prostor.
14. člen
(funkcionalna in tehnična zasnova objektov)
Funkcionalna in tehnična zasnova objektov se določi glede na:
– higienske in zdravstvene zahteve, kot so osončenje, osvetlitve, varnost pri delu in podobno,
– seizmološke, hidrološke in druge geotehnične značilnosti zemljišč,
– zahteve glede na varnost pred požari,
– pogoje za varstvo pred hrupom,
– pogoje za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam,
– pogoje za varčevanje z energijo in
– druge zahteve določene s predpisi.
2.3 Oblikovna merila in pogoji
15. člen
(oblikovna merila in pogoji)
Oblikovna merila in pogoji za urejanje prostora se določijo glede:
– tipologije zazidave,
– velikosti in oblikovanja objektov in
– lege objektov na zemljišču.
16. člen
(tipologija zazidave)
Tipologijo zazidave se določi z morfološko analizo naselja ali dela naselja upoštevajoč značilnosti prostora in obstoječe grajene strukture ter naravo načrtovanih prostorskih ureditev.
17. člen
(velikost in oblikovanje objektov ter ureditev njihove okolice)
(1) Velikost objektov se v povezavi s stopnjo izkoriščenosti zemljišč za gradnjo določi z višino objektov – višinskim gabaritom, dodatno pa lahko tudi:
– s prostornino objektov,
– s tlorisnim gabaritom in
– z zmogljivostjo objektov.
(2) Oblikovanje objektov se določi:
– s pogoji za oblikovanje zunanje podobe objektov,
– s pogoji za ureditev okolice objektov.
(3) Pogoji za oblikovanje zunanje podobe objektov se lahko določijo, po potrebi pa tudi grafično prikažejo, glede:
– oblikovanja fasad, in sicer arhitekturnih elementov na fasadi kot so balkoni, okna, nadstreški in podobno ter z barvnim oziroma drugim videzom fasade,
– oblikovanja streh, in sicer naklonov strešine v stopinjah, ki se lahko določi tudi z minimalno oziroma maksimalno vrednostjo v stopinjah, smeri poteka slemena, oblikovanjem arhitekturnih elementov na njej kot so čopi, zatrepi, napušči in podobno ter barvnim oziroma drugim videzom strešine, lahko pa tudi glede uporabe materialov in podobno.
(4) Pogoji za ureditev okolice objektov se določijo tako, da se določijo prerazporeditve in izravnave zemeljskih mas, potrebna zasaditev ter izvedba drugih zunanjih ureditev, pri čemer se določi dopustno višino nasipavanja, odkopavanja in izravnave terena, relativno višino objekta glede na preoblikovani teren in podobno ter določi pogoje za zasaditev.
(5) Gradbeno inženirskim objektom, kot so cevovodi, telekomunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi in podobno, se poleg velikosti in oblikovanja določi tudi zmogljivost, lahko pa se jim določi samo zmogljivost, kadar velikosti in oblikovanja ni mogoče ali ni smiselno določiti na način iz prvega in drugega odstavka tega člena.
18. člen
(lega objektov na zemljišču)
(1) Lega objektov na zemljišču se določi zlasti z:
– odmikom od mej sosednjih zemljišč ali medsebojnim odmikom objektov,
– regulacijskimi črtami.
(2) Regulacijski črte se določijo kot pogoji glede lege načrtovanih objektov na zemljišču zlasti z:
– gradbeno linijo,
– gradbeno mejo in
– odmikom od regulacijske linije.
2.4 Merila za določanje gradbenih parcel in komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo
19. člen
(merila za določanje velikosti in oblike gradbenih parcel)
(1) Pri določanju meril in pogojev za določitev velikosti in oblike gradbenih parcel se upoštevajo zlasti:
– namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, tako da se zagotovi pogoje za normalno uporabo in vzdrževanje objektov;
– primerna tlorisna zasnova ter tipologija zazidave;
– naravne razmere in značilnosti grajene strukture;
– možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave;
– možnost zagotavljanja dostopa do gradbene parcele;
– možnost zagotavljanja ustreznega števila parkirnih mest;
– ter omejitve uporabe zemljišča, kadar so določene s predpisi posameznih nosilcev urejanja prostora.
(2) Pri določanju meril in pogojev glede velikosti in oblike gradbenih parcel se upošteva lastniška in parcelna struktura zemljišč, pri čemer se mora omogočiti načrtovana raba sosednjih zemljišč.
(3) Velikost in oblika gradbenih parcel se ob upoštevanju kriterijev iz prvega odstavka tega člena lahko določi:
– z načrtom gradbenih parcel;
– kot minimalna oziroma maksimalna površina v kvadratnih metrih;
– z dolžino posamezne stranice oziroma z razmerjem med stranicami parcele.
– s shematskim grafičnim prikazom gradbenih parcel s kriteriji za njihovo določitev v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Z določitvijo gradbenih parcel iz prejšnjega odstavka se na območju prostorske enote oziroma na območju podrobnejše namenske rabe prostora ne sme preprečiti načrtovana raba zemljišč in objektov.
20. člen
(določitev območij komunalnega opremljanja zemljišč s pogoji za zagotavljanje opremljenosti zemljišč za gradnjo)
(1) V prostorskem redu občine se določijo območja opremljanja zemljišč za gradnjo tako, da se opredeli zlasti:
– potek in potrebne zmogljivosti predvidenih omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture;
– na katera omrežja in objekte gospodarske javne infrastrukture se morajo posamezna območja obvezno priključiti;
– rešitve v zvezi s sanacijo komunalno neurejenih razmer;
– merila in pogoji za dovoljevanje gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture, če njihova gradnja ni predvidena z lokacijskim načrtom.
2.5 Druga merila in pogoji za urejanje prostora
21. člen
(merila in pogoji za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin)
(1) Merila in pogoji za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin se v zvezi z načrtovanjem prostorskih ureditev in gradnjo objektov v prostorskem redu občine določijo v skladu s predpisi o:
– varstvu okolja;
– ohranjanju narave;
– varstvu kulturne dediščine;
– varstvu gozdov;
– varstvu kmetijskih zemljišč in
– trajnostni rabi naravnih dobrin.
(2) V prostorskem redu se določijo tudi merila in pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in gradnjo objektov v zvezi s trajnostno rabo naravnih dobrin zlasti v zvezi z:
– rabo voda,
– raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin,
– agrarnimi operacijami na kmetijskih površinah ter
– izkoriščanjem in rabo gozdov.
22. člen
(ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambo)
(1) V prostorskem redu občine se z namenom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v merilih in pogojih za urejanje prostora določijo tudi ukrepi za varstvo ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami zlasti za zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih območjih.
(2) V prostorskem redu občine se v merilih in pogojih za urejanje prostora določijo tudi ukrepi v zvezi z obrambnimi potrebami.
23. člen
(merila in pogoji za urejanje prostora na območjih, na katerih so državni in občinski lokacijski načrti izvedeni)
(1) Za posamezna območja izvedenega državnega lokacijskega načrta, na katerih niso zgrajeni objekti, ali pa so zgrajeni le objekti, potrebni za izvedbo državnega lokacijskega načrta in se na teh površinah po izvedbi načrta vzpostavi prejšnje stanje, se lahko določijo merila in pogoji za urejanje prostora v skladu z usmeritvami in pogoji iz državnega lokacijskega načrta.
(2) Na območjih izvedenih občinskih lokacijskih načrtov se v prostorski red občine prevzamejo in po potrebi ustrezno prilagodijo tiste določbe občinskih lokacijskih načrtov, ki se nanašajo na merila in pogoje za urejanje prostora po prenehanju njihove veljavnosti.
(3) Meje območij iz prvega in drugega odstavka tega člena, ter opisni podatki o teh območjih, ki se vodijo v zbirki pravnih režimov, se prevzamejo iz zbirke pravnih režimov.
24. člen
(lokacijski pogoji za postavitev enostavnih objektov)
Lokacijski pogoji za postavitev enostavnih objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, se določijo z upoštevanjem meril in pogojev za urejanje prostora iz tega pravilnika, zlasti glede namena, funkcije, lege, velikosti in oblikova­nja.
2.6 Merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij
25. člen
(merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij)
(1) V prostorskem redu občine se glede dopustne gradnje objektov zunaj poselitvenih območij določijo merila in pogoji za urejanje prostora iz tega pravilnika v okviru posamezne prostorske enote v skladu s Prostorskim redom Slovenije.
(2) Merila in pogoji iz prejšnjega odstavka se lahko določijo pisno ali grafično.
2.7 Podrobnejša merila in pogoji za projektiranje in za pripravo lokacijskih načrtov
26. člen
(podrobnejša merila in pogoji za projektiranje)
(1) V prostorskem redu občine se lahko na območju posamezne prostorske enote ali na njenem delu merila in pogoji za urejanje prostora iz tega pravilnika določijo tudi podrobneje, in sicer kot podrobnejša merila in pogoji za pri­pravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) V prostorskem redu občine se lahko določijo tudi merila in pogoji glede izvedbe javnih natečajev za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) V prostorskem redu občine se lahko določi, na katerih območjih oziroma pod katerimi pogoji je potrebna dopolnitev prostorskega reda s podrobnejšimi merili in pogoji za projektiranje oziroma priprava lokacijskih načrtov.
(4) Enotni grafični znaki za prikazovanje meril in pogojev za urejanje prostora in mej območij so določeni v Prilogi 2 tega pravilnika.
(5) Poleg enotnih grafičnih znakov iz prejšnjega odstavka se lahko za podrobnejši prikaz meril in pogojev za urejanje prostora uporabijo tudi drugi grafični znaki.
3. Ukrepi za izvajanje prostorskega reda občine
27. člen
(ukrepi za izvajanje prostorskega reda občine)
Prostorski red občine določa tudi ukrepe za njegovo izvajanje, zlasti:
– prostorske ukrepe določene s predpisi o urejanju prostora,
– programe in projekte v zvezi s prostorskimi ureditvami za sanacijo degradiranih območij in prenovo obstoječega stavbnega fonda,
– programe in projekte v zvezi s pridobivanjem in opremljanjem zemljišč za gradnjo,
– finančne ukrepe,
– ukrepe v zvezi s spremljanjem stanja ter
– določanje prioritet in terminskega plana dopolnjevanja prostorskega reda s podrobnejšimi merili in pogoji za projektiranje ter priprave občinskih lokacijskih načrtov, ki jih določa prostorski red občine.
III. OBLIKA IN NAČIN PRIPRAVE PROSTORSKEGA REDA OBČINE TER VRSTE STROKOVNIH PODLAG
28. člen
(oblika prostorskega reda občine)
(1) Prostorski red občine je sestavljen iz besedila in kartografskega dela.
(2) Prostorski red se izdela v digitalni obliki. Arhiviranje in vpogled se zagotavljata v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti velja analogna oblika.
(3) Analogna oblika prostorskega reda mora biti pripravljena tako, da sta besedilo in kartografski del skupaj vložena v ustrezno mapo, opremljeno z naslovnico, notranjim naslovnim listom, besedilom in kartografskim delom z grafičnimi načrti. Gradivo mora biti vezano v takšni obliki, da posameznih listov ni mogoče odvzemati oziroma dodajati. Gradivo v analogni obliki mora biti zloženo na formate predpisane na podlagi SIST ISO. Vse strani morajo biti oštevilčene.
(4) Naslovnica vsebuje:
– naziv akta,
– podatke o datumu sprejema prostorskega reda na občinskem svetu,
– podatke o objavi prostorskega reda občine v uradnem glasilu,
– žig občine in podpis župana,
– številko in datum sklepa o potrditvi prostorskega reda občine s strani ministra za prostor,
– podatke in žig o izdelovalcu prostorskega reda občine.
(5) Notranji naslovni listi vsebujejo kazalo vsebin:
– besedila,
– kartografskega dela z grafičnimi načrti,
– prilog k prostorskemu redu občine,
– skupno število strani.
29. člen
(besedilo prostorskega reda občine)
Besedilo prostorskega reda občine je urejeno zlasti v naslednjih poglavjih:
1. Uvodne določbe
2. Območja namenske rabe prostora
3. Členitev območja občine na območja funkcionalnih in prostorskih enot
4. Merila in pogoji za urejanje prostora vključno z merili in pogoji za opremljanje zemljišč za gradnjo
5. Ukrepi za izvajanje prostorskega reda
6. Podrobnejša merila in pogoji za projektiranje
30. člen
(kartografski del prostorskega reda občine)
(1) Kartografski del vsebuje naslovne liste in grafične načrte.
(2) Naslovni listi vsebujejo:
– naslove vsebin grafičnih načrtov,
– pregledni list,
– legendni list.
(3) Na preglednem listu je prikazana razdelitev načrtov na liste v merilu najmanj 1:50 000 z zaporedno tekočo številko. Na preglednem listu razdelitve grafičnih načrtov na liste se uporablja uradna razdelitev teh listov in njihova označba, vključno z navedbo njihovih zaporednih številk.
(4) Legendni list vsebuje:
– naslov vsebine grafičnih načrtov,
– merilo načrta v grafični in tekstualni obliki,
– pojasnilo uporabljenih grafičnih znakov v grafičnih načrtih (legenda grafičnih znakov),
– datum pridobitve in datum stanja, ki ga izkazujejo geodetski podatki, ki so bili podlaga za grafične načrte.
(5) Na grafičnih načrtih izdelanih na podlagi digitalnih podatkov se iz uradno uveljavljenega digitalnega katastrskega načrta v državnem koordinatnem sistemu, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:5000, prikažejo:
– območja namenske rabe prostora,
– območja funkcionalnih in prostorskih enot z merili in pogoji za urejanje prostora,
– območja in objekti gospodarske javne infrastrukture.
(6) V primerih iz 27. člena tega pravilnika se grafični načrti izdelajo v skladu s predpisi za izdelavo geodetskega načrtov, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:1000.
(7) Na grafičnih načrtih se vsebine iz petega odstavka 30. člena tega pravilnika prikazujejo praviloma združeno, kadar pa zaradi večjega števila in gostote elementov oziroma njihove slabše medsebojne grafične ločljivosti to ni mogoče, se lahko prikazujejo tudi ločeno.
31. člen
(oblika digitalnih prostorskih podatkov)
(1) Digitalni prostorski podatki, ki se prikažejo na grafičnih načrtih, so podatki o območjih funkcionalnih enot, območjih osnovne namenske rabe, o območjih površin podrobnejše namenske rabe, o območjih prostorskih enot ter merilih in pogojih za urejanje prostora kot so opredeljeni v Prilogah 1 in 2 tega pravilnika. Ti podatki se izdelajo kot vektorski podatki s pripadajočimi opisnimi podatki.
(2) Digitalni prostorski podatki se vodijo s topološko pravilnimi poligoni, s topološko pravilnimi in usmerjenimi linijami ali s točkami.
(3) Digitalni prostorski podatki iz prvega odstavka tega člena, imajo naslednjo strukturo:
– id – tekoča identifikacijska številka občine iz registra prostorskih enot,
– območje funkcionalne enote – črkovna označba iz Priloge 2 tega pravilnika,
– tekoča številka območja funkcionalne enote,
– vrsta območja namenske rabe – črkovna označba iz Priloge 1 tega pravilnika,
– tekoča številka območja namenske rabe – tekoča številka območja istovrstne namenske rabe znotraj prostorske enote,
– vrsta območja podrobnejše namenske rabe – črkovna označba iz priloge 1 tega pravilnika,
– tekoča številka območja podrobnejše namenske rabe – tekoča številka območja znotraj območja osnovne namenske rabe,
– tekoča številka območja prostorske enote – tekoča številka območja znotraj območja namenske rabe,
– merila in pogoji za urejanje prostora – črkovna ali številčna označba iz Priloge 2 tega pravilnika.
(4) Območja površin podrobnejše namenske rabe prostora ter površine podrobnejše namenske rabe prostora imajo poleg strukture določene v tretjem odstavku tega člena lahko evidentirano še dodatno oznako v skladu s 4. členom tega pravilnika.
32. člen
(bilance površin)
(1) Bilance površin so zbirni, primerjalni prikazi površin, ki obsegajo območje posamezne namenske rabe prostora, posamezne prostorske enote in posamezne funkcionalne enote oziroma seštevek vseh območij namenske rabe prostora ter prostorskih in funkcionalnih enot na celotnem območju občine.
(2) Bilance površin so sestavni del besedila prostorskega reda občine in se vodijo obliki v tabel na podlagi digitalnih podatkov iz prostorskega reda za območja funkcionalnih enot, namenske rabe prostora in prostorskih enot. Posebej se bilančno v tabelah prikažejo tudi območja, ki se jim spremeni namenska raba.
(3) V bilancah površin iz tega člena se za območja posamezne namenske rabe prostora navede tudi njihova opremljenost s posameznimi vrstami obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture.
33. člen
(strokovne podlage)
(1) S strokovnimi podlagami se:
– analizira stanje v prostoru ter izvajanje veljavnih prostorskih aktov,
– identificirajo in analizirajo problemi na podlagi dosedanjega prostorskega razvoja ter ugotovijo nove razvojne potrebe, težnje in različne pobude,
– analizirajo razvojne možnosti glede razvoja naselij in drugih prostorskih ureditev v krajini,
– opravi vrednotenje ter pripravijo predlogi strokovnih rešitev za predlog prostorskega reda občine.
(2) Za strokovne podlage prostorskega reda občine se štejejo že izdelane strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja občine, ki se po potrebi dopolnijo ali izdelajo na novo le v tistih sestavinah, ki so pomembne za pripravo prostorskega reda občine.
(3) Seznam strokovnih podlag oziroma dopolnitev že izdelanih strokovnih podlag se določi na podlagi predhodne strokovne ocene v programu priprave prostorskega reda občine oziroma z njegovimi spremembami in dopolnitvami.
(4) Pri izdelavi strokovnih podlag in prostorskega reda občine se uporabljajo:
– podatki o obstoječi gospodarski javni infrastrukturi iz zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture,
– podatki o pravnih režimih iz zbirke pravnih režimov in drugih uradnih evidenc,
– geodetski in drugi podatki iz uradnih evidenc in drugi podatki nosilcev urejanja prostora in ostalih.
(5) Podatki navedeni v četrtem odstavku tega člena morajo biti v mejah natančnosti, ki je določena s tem pravilnikom.
34. člen
(hramba prostorskega reda občine)
(1) Prostorski red občina hrani v analogni in digitalni obliki kot arhivski izvod in je na vpogled na občini. Po en analogni in digitalni izvod se mora hraniti tudi na krajevno pristojni upravni enoti in inšpekcijski službi ter na ministrstvu, pristojnem za prostor.
(2) Ministrstvo, pristojno za prostor vključi digitalno obliko prostorskega reda v zbirko pravnih režimov kot sestavni del arhiva prostorskih aktov. Dostop do digitalne oblike prostorskega akta je zagotovljen v skladu s pravili in pogoji, ki veljajo za zbirko pravnih režimov.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
(stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje)
Zemljišča, ki so v prostorskih sestavinah dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin, sprejetih na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) in Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/00) prikazana kot stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje, se v prostorskem redu občine prikažejo kot zemljišča za gradnjo zunaj poselitvenih območij z opredeljeno namensko rabo iz Priloge 1 tega pravilnika.
36. člen
(prostorski podatki)
Do vzpostavitve zbirk prostorskih podatkov se prostorski podatki prevzemajo iz drugih uradnih evidenc.
37. člen
(prenehanje uporabe izvršilnega predpisa)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov v digitalni obliki (Uradni list RS, št. 20/03).
(2) Za spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev se do uveljavitve prostorskega reda občine smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika.
38. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-01-91/2003
Ljubljana, dne 15. novembra 2004.
EVA 2002-2511-0028
mag. Janez Kopač l. r.
Minister za okolje, prostor in energijo

AAA Zlata odličnost