Uradni list

Številka 29
Uradni list RS, št. 29/2004 z dne 26. 3. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 29/2004 z dne 26. 3. 2004

Kazalo

1285. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Lenart za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Lenart za obdobje 1986-1990 za območje Občine Sveta Ana, v letu 2002, stran 3407.

Na podlagi 171. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) in 6. člena statuta Občine Sveta Ana (Uradni list RS, št. 13/99, 25/01) je Občinski svet občine Sveta Ana na seji dne 26. 2. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Lenart za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Lenart za obdobje 1986–1990 za območje Občine Sveta Ana, v letu 2002
1. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Lenart za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 42/87 in 24/88 in Uradni list RS, št. 20/90, 55/92, 60/93, 62/94, 56/97 in 71/98) in prostorske sestavine družbenega plana Občine Lenart za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 42/87, 24/88 in 3/90 ter Uradni list RS, št. 60/93, 62/94, 56/97 in 71/98) se spremenijo in dopolnijo tako, da se integralno glasijo tako, kot je navedeno v 2. členu tega odloka.
2. člen
1. SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
Osnovni cilji prostorskega razvoja na območju Občine Sveta Ana so: ohranjanje in varovanje okolja, skrb za ekološko ravnovesje, uravnotežena namenska raba prostora, skladen prostorski razvoj, optimalno omrežje naselij in poselitve, prostorske možnosti za razvojno usmerjenost posameznih območij v občini in dobra infrastrukturna opremljenost.
V prihodnjem obdobju bo prostorski razvoj usmerjen v kvalitetno dograjevanje obstoječega, poseben poudarek bo tudi na varovanju dobrin splošnega pomena in krajinskih vrednot. Pomemben cilj je vzdrževanje enakomerne poselitve in intenzivna izraba kmetijskih površin.
Razvoj je v preteklih desetletjih generiral mnoga neravnovesja v gospodarjenju s prostorom in z naravnimi viri, zato bo nadaljnje urejanje prostora mnogo bolj kot doslej usmerjeno k sanaciji stanja in bo v vseh pogledih podrejeno ugotovitvam glede obstoječih in pričakovanih vplivov človekovih dejavnosti na okolje.
Prostorski razvoj občine se bo odvijal usklajeno tako, da se bodo pri načrtovanju posegov v prostor upoštevali tako vidiki razvoja kot tudi vidiki varstva okolja v najširšem smislu. Na ta način bo mogoče uresničevati trajnostni in uravnotežen prostorski razvoj Izogibali se bomo razvojnim težnjam, ki bi generirale neenakomerno izrabo naravnih ali ustvarjenih danosti oziroma razvoj enih področij na nesprejemljiv račun drugih področij.
2. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU
2.1. Usmerjanje poselitve
Pri razvoju poselitve bomo v največji meri upoštevali načelo izboljšanja kvalitete življenja v bivalnem okolju. Varovali bomo dobrine splošnega pomena ter podpirali dejavnosti, ki imajo majhne oziroma obvladljive negativne vplive na okolje.
Usmerjanje poselitve bo temeljilo na konceptu zmerne koncentracije prebivalcev v občinskem središču in ohranjanju poseljenosti podeželja. Težili bomo k ohranjanju kvalitetnih sestavin kulturne krajine, to pa je povezano z vzdrževanjem enakomerne poselitve, z izrabo kmetijskih površin na primerni stopnji intenzivnosti in zahtevo po skladnosti prostorskega razvoja z obstoječim poselitvenim in krajinskim vzorcem.
Ureditveno območje naselja Sveta Ana, ki je občinsko središče in ureditveno območje naselja Lokavec bomo razvijali v smislu dvigovanja kvalitete bivalnega in delovnega okolja. Prostorsko se bo širilo občinsko središče, in sicer s povezovanjem že pozidanih bližnjih območij in z zapolnjevanjem tako dobljenih prostih površin.
Druge poseljene dele občine je potrebno predvsem ustrezno povezati med seboj, večanje poselitvenih površin pa vezati tudi na agrarne in gozdarske dejavnoti. Na ta način bomo vzdrževali kvalitetna kmetijska zemljišča in ohranjali kulturno krajino. Nove posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali tako, da bodo v največji možni meri ohranjena krajinska razmerja v prostoru in upoštevani zmogljivost okolja in prirodna primernost. Predlagane rešitve za nove posege v prostor ne bodo le tehnične oziroma ekonomske, temveč bodo vključevale tudi elemente za kvalitativno izboljšanje grajenih in prirodnih prostorskih struktur.
 
2.2. Usmeritve za razvoj infrastrukture
Osnovno vodilo za načrtovanje infrastrukture bo takšna opremljenost območij in naselij, ki bo zadovoljevala potrebe ljudi in lokalnih skupnosti. Infrastrukturne vode bomo združevali v koridorje z namenom, da bo vizualna degradacija prostora čim manjša. Pri načrtovanju tras bomo poleg tehnoloških rešitev upoštevali še vidike varstva okolja in v okviru tega zlasti varstva naravne dediščine, kmetijskih zemljišč in gozdov.
Na področju prometa bomo aktivnosti usmerjali v izboljšanje propustnosti posameznih prometnih smeri ter v izboljšanje kvalitete prometnega omrežja. Predvsem odročnejše kraje bomo na zadovoljiv način povezali z urbanimi centri in zaposlitvenimi središči.
Na področju komunalne infrastrukture bomo zagotavljali zadostne količine kakovostne pitne vode na celotnem območju občine ter varovanje izvirov pitne vode, ki lahko služijo kot lokalna zajetja. Območja, kjer vodooskrba ni urejena in naselja bodo prednostna pri širjenju vodovodnega omrežja.
Na celotnem območju občine bomo s sistemom lokalnih kanalizacijskih vej in greznic zagotavljali izboljšanje bivalnega standarda in preprečevali polucije vodotokov in okolja.
 
2.3. Usmeritve za varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja
Naravne dobrine in krajinske vrednote prostora je potrebno varovati pred razvrednotenjem, že zgrajene danosti pa vključiti v naravno okolje. Nove posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali tako, da ne bodo prizadeta ekološka in krajinska razmerja v prostoru. Upoštevana bodo zmogljivost okolja in prirodna primernost. Predlagane rešitve za nove posege v prostor ne bodo le tehnično oziroma ekonomsko naravnane, temveč bodo upoštevale okoljevarstvene vidike in vključevale elemente za kvalitativno izboljšanje obstoječih grajenih in prirodnih prostorskih struktur. Pri tem bo poseben poudarek na ohranjanju biotske raznovrstnosti in preprečevanju degradacij površinskih vodotokov.
 
2.3.1. Usmeritve za rabo kmetijskih zemljišč
V največji meri bomo varovali kmetijska zemljišča, saj je v obdelovanju kmetijskih zemljišč pomemben delež oblikovanja in vzdrževanja pejsažnih kvalitet in videza kulturne krajine. Raba, izkoriščanje in urejanje kmetijskih zemljišč bo trajnostno naravnano, to je takšno, da bodo trajno ohranjene lastnosti teh zemljišč, ki so pomembne za njihove kmetijsko pridelovalne, ekološke in krajinotvorne funkcije. V zvezi z navedenim bodo zlasti ohranjena in varovana najboljša kmetijska zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo. Tudi druga kmetijska zemljišča so prvenstveno namenjena kmetijski proizvodnji.
Kmetijska zemljišča na poplavnih območjih zaradi pogostih poplav in posledično vnašanja sredstev za intenzivno kmetovanje v podtalje niso primerna za intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
Najboljša kmetijska zemljišča bomo za nekmetijsko rabo namenjali le izjemoma, če ne bo mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko proizvodnjo in le tam, kjer bo izkazan širši družbeni interes ter v primerih, ki jih navaja zakonodaja s področja kmetijskih zemljišč.
Usposabljanje kmetijskih zemljišč se bo izvajalo tako v ravninskih predelih kot tudi v hribovitem svetu občine in v skladu s planom urejanja kmetijskih zemljišč. Z agrarnimi ukrepi bo postopno zmanjšana razdrobljenost oziroma prostorska nepovezanost kmetijskih zemljišč, ki je ovira intenziviranju kmetijske proizvodnje.
Agromelioracije v hribovitih predelih občine bodo preko izboljševanja pogojev za obdelavo služile tudi preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč. Agrarne operacije se bodo nanašale tudi na obnovo nasadov sadja in vinogradov na absolutnih legah, kar bo vzpodbujeno z uporabo integrirane in ekološke pridelave.
 
2.3.2. Usmeritve za rabo gozdnih zemljišč
Gozdovi združujejo vrsto pomembnih funkcij, kot so: poleg lesnoproizvodne in splošno koristne funkcuje imajo varovalno funkcijo – pred erozijo, pretiranim onesnaževanjem, so regenerator kulturne krajine in izravnalno območje za večje negozdne površine.
Pri gospodarjenju z gozdovi bo pomembno uresničevanje naslednjih temeljnih razvojnih ciljev:
– sonaravno ter večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih vrednot,
– trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema in
– trajno uresničevanje vseh funkcij gozda (ekološke, socialne, proizvodne) ne glede na lastništvo.
Strategija gospodarjenja z gozdovi bo vključevala tak pristop k sečnji, ki bo usklajena z dejansko zmogljivostjo gozdov in bo usmerjena predvsem na hirajoče sestoje. Vitalnost gozdov pa bomo izboljšali s pravilno in rastišču primerno izbiro drevesnih vrst ter intenzivno nego mladih sestojev.
Z gozdovi bomo gospodarili sonaravno in zagotavljali skladno razmerje med različnimi funkcijami gozda. Skrbeli bomo za obnovo gozdov, sanirali hirajoče gozdove in ohranjali tiste enklave negozdnih površin, ki imajo velik ekološki pomen. Raba, izkoriščanje in urejanje gozdov bo sonaravno in takšno, da bodo gozdovi in njihove številne funkcije ohranjeni. Pri urejanju prostora in zlasti pri lociranju nove infrastrukture v prostor bo v čim večji meri preprečeno drobljenje zaokroženih gozdnih območij. Med posameznimi gozdnimi območji je potrebno poskrbeti za ekološke koridorje, ki so pomembni za ohranitev ekoloških funkcij gozdov, na degradiranih gozdnih površinah pa za obnovo gozda.
Območij, poraslih z gozdnim drevjem, načelno ne bomo namenjali za pozidavo.
 
2.3.3. Usmeritve za rabo in izkoriščanje vodnih virov
Raba in izkoriščanje vodnih virov bosta služili predvsem oskrbi z vodo, pri čemer ne bodo okrnjene bistvene lastnosti vodnih virov v prostoru in ne bo ogrožen njihov obstoj ter kakovost. Izvedeni bodo ukrepi za varstvo in zaščito obstoječih, načrtovanih in potencialnih vodnih virov.
 
2.3.4. Usmeritve za vodnogospodarsko dejavnost
Vodnogospodarsko dejavnost bomo usmerjali v reševanje poplavnih območij in jo povezovali s kmetijskimi ureditvami in oskrbo s pitno vodo. Upoštevana bo naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora. Tiste rabe, ki bi lahko spremenile odtočni režim, bodo usmerjene izven omenjenega prostora. Za dosego cilja obrambe pred ekstremnim delovanjem voda (in preprečitve škode v naseljih ter na infrastrukturnih objektih) bo poskrbljeno, da bodo ekstremne vode čim dlje zadrževane na mestu nastanka in da bodo izvedeni preventivni hidrotehnični ukrepi. Degradirana in ogrožena obvodna območja bodo sanirana z renaturacijami vodotokov in pripadajočih vplivnih območij, z vzpostavitvijo nadomestnih habitatov in uvajanjem posebnih režimov rabe tega prostora. Poplavna območja (poplavne površine, inundacije, retencije, močvirja, naravne depresije) morajo biti namenjena predvsem občasnemu izlivanju vode iz struge. Na ta način se vode dalj časa zadržijo v porečju, kar posledično pomeni tudi manjšo ogroženost naselij in javne infrastrukture zaradi škodljivega delovanja voda, bogatenje podtalnice in razvoj obvodnih sistemov. V okviru vodnogospodarskega planiranja bo poskrbljeno za usklajevanje vodnogospodarskih in sočasnih poselitvenih, prometnih, naravovarstvenih, gozdnogospodarskih, elektroenergetskih, krajinskih in kmetijskih rešitev v zvezi z urejanjem in zaščito prostora. V okviru omenjenega usklajevanja bo preprečena okrnitev bistvenih lastnosti vodotokov v prostoru in zagotovljen njihov nadaljnji obstoj, predvsem pa bodo preprečene spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih.
 
2.3.5. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Naravne vrednote in nepremična kulturna dediščina predstavljajo z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kulturne identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo tega bodo aktivno vključene v urejanje prostora, njihovo ohranjanje, celostno oziroma integralno varstvo, primerna raba, izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev za druge dejavnosti v prostoru.
S sistemom varstva naravnih vrednot in nepremične kulturne dediščine se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti teh sestavin prostora. Del tega sistema varstva so v okviru občinskega prostorskega plana opredeljena primerna namenska raba prostora in planske usmeritve, merila ter pogoji za poseganje v prostor. V sklop ukrepov varstva naravnih vrednot in nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena sodi tudi zaščita le-teh z občinskimi odlokom. Zaščita z odloki predstavlja enega od kriterijev za združevanje in porabo sredstev za sanacijo poškodovanih naravnih vrednot oziroma dediščine.
Pri prostorskem načrtovanju bodo med ostalim upoštevane tudi naslednje usmeritve in priporočila:
– usmerjati razvoj dejavnosti v prostoru tako, da bodo le-te ustvarjale ali ohranjale kvalitetna razmerja v krajini in da bodo prostorsko in časovno kontinuirane;
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo; varovati in ustrezno upoštevati vredne kamnine, geološke profile, naravno pogojene reliefne oblike tal in rastje, enako pa tudi površinske in podtalne vode;
– varovati strnjena življenjska območja prostoživečih živali in migracijske poti živali ter ohranjati biotope redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst;
– varovati ekosisteme z visoko stopnjo naravne ohranjenosti, z veliko pestrostjo habitatov oziroma vrst ter redke ekosisteme ter preprečiti degradacijo ekosistemov nasploh;
– pri gradnji večjih utrjenih površin zagotoviti ukrepe za zagotavljanje povečane infiltracije in/ali zadrževanja padavin.
Izhajajoč iz zgoraj navedenega so globalni cilji dolgoročnega razvoja v prostoru občine naslednji:
– skrb za ekološko ravnovesje,
– izboljšanje in varovanje okolja,
– ohranjanje poseljenosti celotnega prostora občine,
– smotrno razmeščanje dejavnosti in skladen razvoj vseh območij v občini,
– uravnotežena namenska raba prostora,
– prostorske možnosti za razvoj pomembnejših naselij v občini,
– dobra infrastrukturna opremljenost celotnega poseljenega dela občine.
3. ZASNOVE RAZVOJA DEJAVNOSTI V PROSTORU – ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN NAMENSKA RABA PROSTORA
Zasnove razvoja in organizacije dejavnosti v prostoru ter rabe prostora temeljijo na ciljih in usmeritvah urejanja prostora v občini ter upoštevajo sedanjo rabo in prostorske omejitve, primernost prostora za posamezne dejavnosti, potrebe poselitve in nanjo vezanih infrastrukturnih omrežij ter potrebe po zmanjšanju obstoječih konfliktnih situacij med različnimi dejavnostmi in rabami prostora.
Zasnova namenske rabe prostora je prikazana na karti št. 2 "Zasnova namenske rabe prostora."
 
3.1. Kmetijska zemljišča
Na območju Občine Sveta Ana je 1.684,74 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč; to so zemljišča, ki so na podlagi njihovih naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel najprimernejša za kmetijsko obdelavo. Zaradi spreminjanja namembnosti se bo skupna površina zmanjšala za 9,02 ha in sicer za namene posamične stanovanjske gradnje, širitve kmečkih gospodarstev, širitve ureditvenega območja naselja Sveta Ana in največ zaradi razširitve obrtne cone v Žicah.
Druga kmetijska zemljišča, ki obsegajo 678,28 hektarjev, so manj primerna za kmetijsko obdelavo, imajo pa pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne krajine in krajinskega pejsaža pa tudi v izvajanju rekreacije na prostem in predstavljajo potencialni prostor za namene poselitve. S tem planom se bo površina drugega kmetijskega zemljišča zmanjšala za 8,59 ha zaradi širitve ureditvenega območja naselja Sveta Ana in stanovanjske ter druge gradnje izven njega.
Spreminjanje namembnosti drugega kmetijskega zemljišča je mogoča le z upoštevanjem kriterijev za širjenje poselitve.
Agromelioracije – obnove trajnih nasadov opredeljujemo na zemljiščih primernih leg za sadjarsko in vinogradniško proizvodnjo in so razvidne iz kartografske dokumentacije k planu. Opredeljene so na manjših kmetijskih površinah, kjer je možno usposobiti kmetijska zemljišča za boljšo proizvodnjo in lažjo obdelavo s planiranjem, krčenjem drevesne zarasti in grmičevja, sanacijo posameznih izvirov vode, apnenjem in založnim gnojenjem.
Agromelioracije v obliki namakanja so predvidene zaradi zagotavljanja nemotene preskrbe rastlin z vodo. Predvidena je izgradnja manjših namakalnih sistemov, preskrba z vodo pa bo možna iz za te namene izvedenih mikro akumulacij z zajezitvijo ali izvedbo bazena. Območja namakanja oziroma namakalne površine so načrtovane na naslednjih območjih:
1. Območje Šlebinger – Sveta Ana
Za namakanje so predvidene vrtnine na površini 1 ha in potencialne površine v velikosti 4,50 ha, skupaj 5,50 ha, kot je prikazano na karti PKN v merilu 1: 5 000 Šentilj 29. Vir vode bo vodna nabira, ustvarjena z bazenom na močvirnem travniku Ledinskega potoka.
2. Območje Jerebic – Lokavec
Za namakanje so predvidene vrtnine na obstoječi površini 0,90 ha in na predvideni površini 1,60 ha, za druge poljščine so načrtovane še potencialne površine v velikosti 13,85 ha, skupaj 15,45 ha. Le-ta je prikazana na karti Šentilj 8. Vodni vir je obstoječ manjši bazen sredi njive.
3. Območje Padovnik – Zg. Ščavnica
Za namakanje je predviden intenzivni nasad jablan v velikosti 1,50 ha, ki bo razširjen za 1,20 oziroma na potencialni površini v velikosti 2,80 ha, tako da bo skupna namakalna površina 5,50 ha. Prikazana je na karti Šentilj 19. Vodni vir bo akumulacijski bazen v gozdni dolini zahodno od nasada.
4. Območje Fluher – Zg. Ščavnica
Za namakanje je predviden obstoječ intenzivni nasad jablan na površini 1,20 ha, prikazan na karti Šentilj 19. Vodni vir bo akumulacija v gozdu pod nasadom.
5. Območje Breznik – Zg. Ščavnica
Za namakanje so predvidene poljščine in travinje na površini 7 ha, ki so prikazane na karti Šentilj 19. Vodni vir bo vodna nabira, nastala z ojezeritvijo površine velikosti 150 x 40 m.
Pred izdelavo projektne dokumentacije za zgoraj navedene agrarne operacije morajo biti ustrezno upoštevane omejitve, ki jih za izvedbo agrarnih operacij postavljajo morebitni sočasni oziroma drugi uporabniki prostora, na katerem so agrarne operacije predvidene, in sicer varstvo naravne in kulturne dediščine, novogradnja in/ali rekonstrukcija cest, regulacije vodotokov ipd. Agrarne operacije je potrebno zasnovati in izvesti celovito in sonaravno, ne pa zgolj v minimalnem tehničnem obsegu.
Zasnova agrarnih operacij je prikazana na karti št. 3. "Zasnova agrarnih operacij, vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov".
Kmetijski prostor ni le proizvodni prostor za pridobivanje hrane, temveč tudi naselitveni, rekreacijski in okoljevarstveni prostor, ki poleg tega mnogo prispeva k videzu kulturne krajine. Kot takega ga je potrebno upoštevati pri vsakem posegu v prostor in zlasti skrbeti za čim manjšo okrnjenje njegove naravne prvobitnosti. Posamezna območja kmetijskega prostora bodo namenjena sočasni rabi prostora s strani dveh ali več dejavnosti, kot npr. še rekreacija in turizem, pri čemer se te dejavnosti ne smejo izključevati oziroma ovirati druga druge.
Kmetijska zemljišča so prikazana na karti št. 2 "Zasnova namenske rabe prostora."
 
3.2. Gozdovi
Po planu je v Občini Sveta Ana skupno 1.161,49 hektarjev gozdnih površin. Vsa gozdna zemljišča imajo funkcijo lesnoproizvodnega gozda, načrtovane pa so pogozditve manjvrednih gozdnih zemljišč.
Posegi v gozd niso predvideni.
Površine, ki jih pokrivajo gozdovi, so prikazane na karti št. 2 "Zasnova namenske rabe prostora."
 
3.3. Vodni viri in vodnogospodarske ureditve
3.3.1. Vodni viri
Na območju občine so trije vodni izviri manjših kapacitet, in sicer v Lokavcu, Rožengruntu in Zg. Ročici. Vodna izvira v Lokavcu in Rožengruntu sta zavarovana z odlokom o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 25/00), ki določa varstvene pasove in ukrepe za zavarovanje podzemne vode in črpališča pred onesnaženjem. Na območju vodnih virov niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode, zato ima na teh območjih varstvo voda prednost pred kmetijstvom, znotraj varstvenih pasov je za vsak poseg potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa.
Varovanje in zaščito obstoječih, predvidenih in potencialnih nevarovanih vodnih virov bomo še nadalje izvajali z aktivnimi in pasivnimi ukrepi. Zagotoviti je potrebno najvišjo stopnjo varovanja podtalnice vodnih rezervatov in vodotokov pred onesnaženjem.
Zasnova vodnih virov je prikazana na karti št. 3. "Zasnova agrarnih operacij, vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov".
 
3.3.2. Vodnogospodarske ureditve
Južni del območja občine se nahaja v poplavnem delu potoka Velke. Omrežje vodotokov bomo urejali z regulacijami in drugimi vodnogospodarskimi ureditvami zaradi zaščite pred visokimi vodami in poplavami, s čemer bomo dosegli povečanje aktivnih kmetijskih zemljišč. Poplavna območja so prikazana na površinah, ki zajemajo 20- in večletno povratno dobo, gradnja objektov na teh območjih pa ni dovoljena.
Delno je reguliran potok Ledinek, ki je pritok potoka Velka in obrobni jarek na jugu občine.
Severni del občine se nahaja na povirnem, naravnem in delno sonaravno urejenem odseku potoka Ščavnica. Večji posegi na povodju Ščavnice niso predvideni. Izvajale se bodo le manjše sonaravne ureditve erozijskih žarišč. Večji poudarek pri upravljanju z vodami bo na ohranjanju naravne retencijske sposobnosti prostora in zadrževanju voda.
Poplavna območja ob Ščavnici so prikazana na karti št. 3. Na poplavnih območjih niso dovoljeni posegi, ki bi lahko povečali poplavno ogroženost območja, še zlasti ni dopustno zasipavanje naravnih depresij in dvig obstoječe nivelete raščenega terena. Gradnja večjih utrjenih (asfaltnih in tlakovanih) površin in strešin je možna le, če so predvideni ukrepi za zmanjšanje hitrosti odtoka meteornih odpadnih voda.
Pri načrtovanju novih posegov v priobalnem pasu je potrebno upoštevati, da je pri vodotokih drugega reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča varovalni pas in ravnati v skladu z zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
Pred izdelavo prostorskih izvedbenih aktov je potrebno predhodno pripraviti strokovno podlago s področja upravljanja voda ter na podlagi ocene pričakovanih vplivov na vodni režim predvideti ukrepe za zmanjšanje teh vplivov.
Zasnova vodnogospodarskih ureditev je prikazana na karti št. 3 "Zasnova agrarnih operacij, vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov".
 
3.4. Rudnine
Na območju občine ni nahajališč kovinskih ali nekovinskih mineralnih surovin. Ugotovljeno pa je nahajališče energetske mineralne surovine, zato je celotno območje občine zajeto v raziskovalni prostor nafte in plina ter za geotermični energetski vir. Zasnova raziskovalnega prostora nafte in plina je prikazana na karti št. 5 "Zasnova energetskega, poštnega in telekomunikacijskega omrežja in rudnin".
 
3.5. Naravna in kulturna dediščina
Naravne vrednote in nepremična kulturna dediščina obsegajo precejšen del območja občine in predstavljajo z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kulturne identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo tega bodo aktivno vključene v urejanje prostora, njihovo ohranjanje, celostno oziroma integralno varstvo, primerna raba, izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev za druge dejavnosti v prostoru.
 
3.5.1. Naravna dediščina
V okviru skrbi za ohranjanje narave bo na področjih urejanja prostora in varstva okolja poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti rastlin in živali pozornost posvečena zlasti naravnim vrednotam. Le-te so redki, dragoceni ali znameniti naravni pojavi in drugi vredni deli žive ali nežive narave, naravna območja, ekosistemi, krajina ali oblikovana narava.
Na območjih naravne dediščine je pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov obvezno treba upoštevati smernice republiškega dolgoročnega plana in naravovarstvene smernice, ki jih izdela pristojna javna strokovna služba za varstvo narave. Za vse posege na območja naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij je potrebno predhodno pridobiti naravovarstveno soglasje.
Na celotnem območju občine se pričakuje ugotovitev obstoja geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot, zato so mogoče najdbe mineralov in fosilov. V dolini reke Ščavnice je evidentirano območje pričakovanih naravnih vrednot tudi s področja ekosistemov, habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst. Zgornji del Ščavniške doline, ki leži večinoma v Občini Sveta Ana, je predlagan za zavarovanje kot krajinski park, sama reka Ščavnica pa kot hidrološki naravni spomenik.
Na podlagi kategorizacije vodotokov po naravovarstvenem pomenu sodi reka Ščavnica večinoma v kategorijo naravno dobro ohranjenih vodotokov.
Območja naravne dediščine, ki so ogrožena zaradi neprimerne rabe, nelegalne gradnje in posledic vseh vrst onesnaževanja, bomo v prostorskih izvedbenih aktih obravnavali kot območja sanacij s podrobnejšimi ukrepi za izboljšanje stanja.
Območje varstva narave je prikazano na karti št. 9 “Zasnova varstva narave”.
 
3.5.2. Kulturna dediščina
Kulturna dediščina na območju občine so območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, ki se nanašajo na arheološko, profano stavbno, sakralno in memorialno dediščino. Seznam območij in objektov kulturne dediščine je opredeljen v Strokovni podlagi za varstvo kulturne dediščine, ki jo je v aprilu 2001 izdelal regionalni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Del kulturne dediščine je že zavarovan z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Lenart v letu 1992.
Na območju občine so lokacije arheološke dediščine na jugu občine in v Ščavniški dolini ter severno od reke Ščavnice, ostanki v obliki gomil so se ohranili v Zgornji Ročici, Žicah in Zgornji Ščavnici, pričevanja iz rimske dobe pa so v Rožengruntu in na dveh mestih v Zgornji Ščavnici. Arheološka območja in spomeniki se varujejo rezervatno, kar pomeni, da niso predmet sistematičnih izkopavanj. Le-te se izvajajo le izjemoma v primeru posegov širšega družbenega oziroma državnega pomena. Ohranjenih je več primerov etnološke dediščine, kjer izstopajo stanovanjske hiše. Na območju občine dopolnjujejo kulturno dediščino še številne kapelice in cerkev Svete Ane v naselju Sveta Ana v Slovenskih goricah.
Namen varovanja območij kulturne dediščine, še posebej kulturnih in zgodovinskih spomenikov, je izboljšanje stanja in ohranjanje spomenikov, njihovo redno vzdrževanje in dostopnost. Pri izdelavi urbanistične dokumentacije je potrebno upoštevati podrobnejša varstvena merila in režime za posamezen tip enote kulturne dediščine iz Strokovne podlage. Skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) je potrebno v postopkih sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov pridobiti kulturnovarstveno mnenje.
S proračunskimi viri, sredstvi imetnikov spomenikov in drugimi viri bomo postopno sanirali ter prezentirali najpomembnejšo kulturno dediščino.
Vsa območja in objekti kulturne dediščine, zavarovani in evidentirani, so prikazana na karti št. 8
"Zasnova varstva kulturne dediščine".
 
3.6. Območja za rekreacijo v naravnem okolju in območja za turizem
Za potrebe rekreacije bomo urejali zelene površine znotraj oziroma ob naseljih ter rekreacijo navezovali na obstoječa območja s turistično funkcijo (izletniški, kmečki, lovski, zimsko športni, obvodni turizem). Pri tem bodo posebej upoštevane dostopnost, naravne znamenitosti, kulturni in zgodovinski spomeniki ter krajinske kvalitete prostora. Rekreacijska območja bomo urejali na način, ki ne bo rušil naravnega ravnovesja v krajini.
 
3.7. Sanacija naravnih virov
Stopnja onesnaženosti naravnih virov, s katero se srečujemo tudi na območju Občine Sv. Ana, določa naslednje skupne cilje:
– preprečevati nevarnosti in nova žarišča onesnaževanja ter pri različnih dejavnostih
zmanjšati tveganje za poškodbo okolja,
– ohranjati kakovost še neonesnaženih ali zmerno onesnaženih območij,
– ohraniti kvaliteto zraka,
– doseči možno stopnjo čistosti vode potoka Ščavnica in zmanjšati nevarnost onesnaženja,
– varno in gospodarno ravnati z odpadki in sanirati odlagališča,
– zmanjšati hrup, onesnaženost tal in ionizirajoča sevanja.
Zmanjšanje nevarnosti za okolje bo zagotavljeno med drugim tudi z ekološko varno proizvodnjo, transportom in uporabo zaščitnih sredstev za potrebe kmetijstva, nadalje s sanacijo ostankov zaščitnih sredstev in z zbiranjem, reciklažo ter uničevanjem embalaže zaščitnih sredstev.
Za uresničitev navedenih ciljev bodo pomembne zakonska podpora, večja ekološka osveščenost, ustrezno razmeščanje dejavnosti v prostoru, podprto s celovitimi presojami vplivov posegov na okolje in upoštevanje načela "povzročitelj plača".
Onesnaženost voda in zmanjšanje neoporečnosti zalog pitne vode v občini bomo preprečevali z ukrepi, kot so:
– gradnja kanalizacije in čistilne naprave,
– prehod na način kmetovanja, ki upošteva rabo ekološko primernejših gnojil in zaščitnih sredstev,
– zmanjšanje tveganja z ustrezno izvedbo gospodarskih in drugih objektov ter transportnih poti,
– vzpostavitev katastra posebnih odpadkov in nevarnih snovi.
Ravnanje z odpadki obsega sistema ločenega zbiranja odpadkov (zlasti posebnih) na izvoru, ureditev rednega odvoza na celotnem območju občine in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. V okviru medobčinskega projekta sodeluje občina pri nadaljevanju aktivnosti za določitev lokacije regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki in njegovo izgradnjo.
Komunalni odpadki na območju občine se v okviru sistema za ravnanje odpadkov zbirajo, deponirajo in odvažajo ločeno glede na vrsto in materialni izvor odpadka. Odlagajo se na odlagališču komunalnih odpadkov sedanje Občine Lenart.
Hrupnost bomo preprečevali in postopno zmanjševali z upoštevanjem meril glede hrupnosti in protihrupnih ukrepov v vseh fazah prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja, pri prometnih ureditvah, pri projektiranju, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov.
Za ugotavljanje in zmanjševanje onesnaženosti tal bo potrebno vzpostaviti sistem meritev, preprečevati industrijske emisije in izvajati nadzor nad rabo kemičnih snovi v kmetijstvu.
Na karti št. 9 je prikazana "Zasnova sanacij".
 
3.8. Poselitev
Zasnova poselitve teži k ohranjanju obstoječe poseljenosti ter usmerjanju gradnje predvsem v občinsko središče in v ureditveno območje lokalnega središča. V teh naseljih bomo zagotovili stavbna zemljišča, komunalno opremo in oskrbne ter storitvene dejavnosti, ki bodo služile tudi širšemu zaledju.
Pri razvoju poselitve bo med drugim upoštevano načelo optimalne izrabe že zgrajenih kapacitet energetske in komunalne infrastrukture.
Pri poseljevanju podeželja bomo ohranjali obstoječe poselitvene značilnosti, ki jih pogojujejo prirodne razmere in značilen sistem izrabe zemljišč: razvejane obcestne vasi oziroma suburbana naselja v dolinskem svetu in zaselki ter razpršeno razmeščene kmetije. Naselja, za katera niso opredeljena ureditvena območja in prostorsko predstavljajo zaselke ali gručasto razporejene zgradbe, bomo razvijali izključno v povezavi z agrarno funkcijo, saj leže v povsem agrarnem območju, kjer bi z uvajanjem kakršnekoli urbanizacije dosegli nezaželene posledice drobljenja posesti in konflikte med obstoječimi tradicionalnimi strukturami in novimi urbanimi tvorbami.
S prostorskimi ukrepi bomo prispevali, da bodo tudi manjša naselja in območja s pretežno kmetijsko dejavnostjo pridobila nove razvojne možnosti in kakovosti (infrastrukturna opremljenost). Oblikovno bomo vsa naselja razvijali po urbanističnem konceptu, ki bo upošteval zasnovo naselbinskega jedra in pokrajinske značilnosti.
Ohranjali bomo razpršeno poselitev, ki omogoča izrabo prirodnih danosti za kmetijstvo, gozdarstvo in spremljajoče dejavnosti, z novogradnjami pa ne bomo spreminjali značilnega pokrajinskega vzorca.
Prostor bomo urejali na način, ki bo ob upoštevanju razvojnih teženj in sprememb v osnovi ohranjal prvotno zasnovo poselitve in izrabe tal. Pri tem bo izhodišče uvrščenost območja občine glede identitete prostora v t.i. slovenjegoriško arhitekturno regijo, za katero so značilna razložena naselja.
Podrobno bodo načini urejanja in pogoji ter kriteriji za poseganje v podeželski prostor opredeljeni v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu.
Urejanje prostora bo v veliki meri usmerjeno tudi v saniranje in preprečevanje nelegalne gradnje.
Načini urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti so prikazani v karti št. 10 “Usmeritve za načine urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti”.
 
3.8.1. Funkcije naselij v omrežju naselij
Omrežje naselij v občini izhaja iz osnovnega koncepta poselitve, ki predvideva policentrični razvoj urbanih središč in približno enakomeren komunalni razvoj na celotnem območju občine.
Naselje Sveta Ana je po klasifikaciji glede na oskrbne in storitvene dejavnosti opredeljeno kot središče občinskega pomena. Svojo tovrstno vlogo bo okrepilo z izpopolnjevanjem in širjenjem terciarnih in kvartarnih dejavnosti (trgovina, kultura, izobraževanje, uprava, zdravstvo...).
Status lokalnega središča ima naselje Lokavec. To naselje ima zaradi svoje lege nekatere osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti.
V občinskem središču, kjer današnji obseg oskrbnih in storitvenih dejavnosti še ne dosega potrebnega nivoja glede na plansko funkcijo, bomo z ustrezno politiko opremljanja stavbnih zemljišč ter drugimi lokacijskimi možnostmi spodbujali dopolnitev teh dejavnosti.
V ostalih naseljih ne bomo vzpodbujali razvoja oskrbnih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti, ki bi presegale zgolj lokalni nivo, in sicer z namenom, da se ohrani značilnost podeželskih krajev.
Omrežje centralnih naselij, njihova vloga v tem omrežju in velikost je prikazana na karti št. 1 "Zasnova poselitve in funkcij naselij". Podatek v tej karti o velikosti oziroma številu prebivalcev v posameznem naselju se nanaša na ureditveno območje tega naselja in predstavlja ocenjeno modifikacijo podatka o številu prebivalcev v naselju kot statistično-administrativni prostorski enoti.
 
3.8.2. Ureditvena območja naselij, razpršena poselitev in razpršena gradnja
Ureditvena območja naselij so prostorske enote planskega značaja, kamor v skladu z zasnovo policentrične poselitve usmerjamo stanovanjsko in drugo gradnjo. Namen prostorskega zaokroževanja naselij je v prvi vrsti omogočanje optimalnih komunalnih in infrastrukturnih ureditev, ustvarjanje ustreznega oskrbnega sistema in ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč.
Na območju Občine Sveta Ana imata določeno ureditveno območje naselja Sveta Ana in Lokavec.
Vsa zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij so stavbna zemljišča, razen tistih, ki po zakonu niso stavbna zemljišča kot so proste zelene površine in vodne površine. Stavbna zemljišča na območju naselij bomo urejali skladno z razvojem naselij za potrebe gospodarstva, stanovanjske in druge gradnje.
Za širitev ureditvenih območij naselij bomo, kjer bo to mogoče, uporabili manj pomembne kmetijske ali gozdne površine in le izjemoma najboljša kmetijska zemljišča. Prvenstveno pa velja kriterij, da se za prostorski razvoj najprej uporabijo še proste površine znotraj ureditvenih območij naselij.
Širitev ureditvenega območja naselja je predvidena za občinsko središče Sveta Ana, in sicer za 11,28 ha, in sicer za namene stanovanjske in druge gradnje. Hkrati se iz ureditvenega območja naselja Sveta Ana izločajo površine, ki zaradi neugodnih naravnih razmer niso zazidljive oziroma je lega teh površin zaradi drugih razlogov neugodna, in sicer v velikosti 4,85 ha.
Ureditvena območja naselij so prikazana na kartah kartografske dokumentacije.
Za območja, ki imajo identitetni vzorec razpršene poselitve v obliki razpršenih in razloženih naselij, se ureditvena območja ne določijo – ohrani se avtohtona oblika poselitve.
Izven ureditvenih območij naselij oziroma zunaj poselitvenih območij bo na drugih kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov možna kot zaokrožitev oziroma razširitev obstoječih zaselkov, zunaj zaselkov bo gradnja novih objektov možna v povezavi z obdelavo določenega obsega kmetijskih zemljišč.
Gradnja na najboljših kmetijskih zemljiščih bo mogoča le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, manj primernih za kmetijsko pridelavo. Praviloma se zemljišča za gradnjo objektov na najboljših kmetijskih zemljiščih določijo na osnovi variantnih predlogov.
Na območjih obstoječe razpršene gradnje bo gradnja možna le v saniranih zaselkih, nastalih s funkcionalnim in morfološkim zgoščevanjem ter zaokrožanjem. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen v povezavi z obdelavo določenega obsega kmetijskih zemljišč za potrebe kmetijstva in za potrebe dopolnilnih dejavnosti kmetij v skladu z določili dolgoročnega plana države.
 
3.8.3. Stavbna zemljišča
Občinska politika na področju stavbnih zemljišč bo usmerjena v zagotavljanje racionalne rabe zemljišč, v racionalno gradnjo in v preprečevanje stihijskega razvoja v prostoru.
Stavbna zemljišča so zemljiške parcele, ki ležijo na območju, ki je s prostorskim planom občine namenjeno za graditev objektov in so na njih objekti že zgrajeni ali pa šele bodo. Stavbna zemljišča so prikazana v kartografski dokumentaciji k planu v merilu 1: 5000 kot stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij za poselitev in stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje oziroma poselitve. Znotraj navedenih ureditvenih območij so vsa zemljišča opredeljena kot stavbna razen zemljišč na območjih, ki se jim ohrani primarna namenska raba, vendar jo je treba podrejati zahtevam poselitve, in pa tistih zemljišč, ki niso stavbna zemljišča že po samem zakonu (npr. vodna zemljišča).
Stavbno zemljišče po tem planu je v celoti ali v delu tudi tista zemljiška parcela, ki v kartografski dokumentaciji sicer ni prikazana kot stavbno zemljišče, vendar izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:
– zanjo je bila plačana odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, odmerjena na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije;
– na njej stoji objekt, zgrajen pred letom 1967;
– za graditev objekta, voda ali naprave na njej so bila izdana vsa predpisana dovoljenja.
Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti brez predpisanih dovoljenj, pravno niso stavbna zemljišča. Vsak primer tovrstnega zemljišča je potrebno posebej obravnavati in zanj ugotoviti, ali je možna legalizacija objekta, ki na njem stoji glede na kriterije za širjenje poselitve. Šele na podlagi take proučitve je možno v prostorskem planu določiti novo stavbno zemljišče in s tem omogočiti legalizacijo objekta.
Območje stavbnega zemljišča se lahko v prostoru natančneje določi, kolikor se pri izdelavi podrobne prostorske dokumentacije ugotovi, da zaradi naravnih danosti ne ustreza. Pri tem se obseg stavbnega zemljišča, naveden v bilanci površin, ne sme povečati, preoblikovano območje stavbnega zemljišča pa mora biti delno v območju ali pa v neposredni bližini stavbnega zemljišča, prikazanega v kartografski dokumentaciji k planu.
Na področju urejanja in opremljanja stavbnih zemljišč bomo postopoma prehajali na realno vrednost stavbnih zemljišč. Finančni in drugi pogoji za oddajo stavbnega zemljišča bodo zagotovili smotrno in racionalno uporabo stavbnih zemljišč.
Površina stavbnih zemljišč znotraj ureditvenih območij naselij je 71,27 ha, na območjih razpršene gradnje pa 149,88 ha, skupaj 221,15 ha. Površina stavbnih zemljišč se bo z določitvijo novih območij za gradnjo povečala za 22,46 ha.
 
3.9. Prometno omrežje
Osnovni cilj razvoja prometa v občini je izgrajevanje optimalne strukture prometnega omrežja in čim boljša vključenost v državni prometni sistem ter povezanost le-tega z mednarodnim prometnim sistemom. Razvoj prometa in prometnega omrežja bo usmerjen v raznovrstnost in multifunkcionalnost.
 
3.9.1. Cestno omrežje
V občini je precej hribovitega sveta, kar vpliva na slabšo prometno dostopnost nekaterih predelov občine. Tudi zato bomo aktivnosti na področju cestnega prometa usmerjali v izboljšanje propustnosti posameznih prometnih smeri in izboljšanje kvalitete prometnega omrežja. Skrbeli bomo, da bodo odročnejši kraji na zadovoljiv način povezani z urbanimi in zaposlitvenimi središči.
Izdelali bomo plan razvoja in izgradnje občinskega cestnega omrežja. Z urejanjem regionalnih in lokalnih cest bomo prvenstveno zagotavljali kvalitetnejšo povezavo med središčem in drugimi naselji v skladu z zasnovo poselitve.
Potrebno bo rekonstruirati in zgraditi na novo več odsekov gozdnih in drugih nekategoriziranih cest, ki služijo kot dostopne ceste do stanovanjskih hiš in zlasti odročnejših kmetij. Za gozdne ceste in dovozne poti bo poleg upravljalca potrebno opredeliti tudi način njihovega vzdrževanja.
Zasnova cestnega omrežja je prikazana na karti št. 4 z naslovom "Zasnova prometnega omrežja".
 
3.9.2. Omrežje kolesarskih povezav
Za potrebe kolesarskega prometa in kolesarske rekreacije bomo uredili lokalne poti za kolesarje in jih navezali na predvideno omrežje kolesarskih povezav v sosednjih občinah. V ta namen bomo sprovedli aktivnosti za izdelavo dokumentacije, ki bo opredelila lego kolesarskih povezav, prometno tehnične standarde za njihovo izvedbo in opredelila vključenost kolesarske infrastruktue v turistične in rekreacijske dejavnosti ter prostorske ureditve na območju občine.
Vzpostavljanje kolesarskih povezav bo praviloma zasnovano na načelu ločevanja kolesarskega prometa od prometa z motornimi vozili.
 
3.9.3. Omrežje zračnega prometa
Preko območja občine potekajo zračne poti, celotno območje občine pa se nahaja v terminalni coni letališča Maribor.
Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati, da se za ovire pod zračnimi potmi štejejo objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. Zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju takih objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave RS za civilno letalstvo.
 
3.10. Zveze
3.10.1. Telekomunikacijsko omrežje
Na tem področju bomo sledili sodobnim tehnično tehnološkim in organizacijskim tokovom. Poštne in telekomunikacijske zmogljivosti bodo razširjene in modernizirane. Preko območja občine poteka optični kabel iz Benedikta, na katerega je vezana centrala LC Sveta Ana. V naselju Sveta Ana in na območju v smeri Krivi vrh – Froleh in Rožengrunt – Lokavec poteka primarno telekomunikacijsko omrežje. Preostalo območje občine je pokrito s prostozračnim telekomunikacijskim omrežjem.
Telefoska centrala v naselju Sveta Ana ima analogne telefonske priključke zasedene 80%, inštalirane ISDN telefonske priključke pa 33%.
Nadzemno kabelsko omrežje na območju občine bo grajeno v omejenem obsegu, nadzemne telekomunikacijske linije z golimi vodniki pa bodo v celoti opuščene in odstranjene. Razširjeno bo naročniško telefonsko omrežje in skladno s tem povečana zmogljivost telefonskih central s ciljem zagotovitve ca. 30 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev.
Kot determinanta prostorskega urejanja se s planom varujejo obstoječi in predvideni telekomunikacijski koridorji.
Zasnova poštnega in telekomunikacijskega omrežja je prikazana na karti št. 5 "Zasnova energetskega, poštnega in telekomunikacijskega omrežja in rudnin".
 
3.10.2. Poštno omrežje
V občinskem središču je načrtovan poštni center s poštno enoto. Zasnova poštnega omrežja je prikazana na karti št. 5 "Zasnova energetskega, poštnega in telekomunikacijskega omrežja in rudnin".
 
3.11. Energetsko omrežje
Energetska preskrba Občine Sveta Ana bo v prihodnje temeljila na treh energetskih sistemih: elektroenergetskem, plinskem in komplementarnem (premog, naftni derivati, ostalo). Te sisteme bomo obravnavali kot celoto in uravnotežili njihov medsebojno pogojeni razvoj. Posebna pozornost bo posvečena ekološkim vidikom uporabe tega ali onega energenta, racionalizaciji porabe energije in uvajanju alternativnih virov energije. Izgradnjo stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov bomo spremljali z hkratno izgradnjo energetskega omrežja.
 
3.11.1. Elektroenergetsko omrežje
Razvoj elektroenergetskega omrežja na območju občine bo usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoječih proizvodnih in distribucijskih kapacitet. Elektrogospodarska podjetja bodo skrbela za večjo razvejanost električnega omrežja in zagotavljanje enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine.
Preko območja občine poteka objekt za prenos električne energije – daljnovod DV 1x110 kV Radenci – Sladki vrh, drugi elektroenergetski objekti so transformatorske postaje 20/0,4 kV ter 20 kV srednjenapetostno omrežje in pripadajoče nizkonapetostno omrežje z javno razsvetljavo. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz razdelilnih transformatorskih postaj v Radencih in Lenartu. Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe, pri tem pa bo tudi v bodoče gradnja v strnjenih urbanih območjih podzemne, izven naselij pa nadzemne izvedbe.
Elektrogospodarstvo bo postopno dograjevalo mrežo transformatorskih postaj s šestnajstimi novimi transformatorskimi postajami, z 20 kV priključnimi daljnovodi oziroma kablovodi novih transformatorskih postaj ter pripadajočim nizkonapetostnim omrežjem. Planiranje novih transformatorskih postaj in pripadajočega omrežja bo odvisno od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Pred izdelavo prostorskih izvedbenih aktov je potrebno pridobiti pogoje upravljalca elektroenergetskega omrežja.
Elektroenergetsko omrežje je prikazano na karti št. 5 "Zasnova energetskega, poštnega in telekomunikacijskega omrežja in rudnin".
 
3.11.2. Plinovodno omrežje
Na območju občine ni plinovodnega omrežja, vendar je možna izgradnja sistemov za individualno ogrevanje na utekočinjeni naftni plin preko vgrajenega hišnega kontejnerja, in sicer za posamično zgradbo ali skupino zgradb.
 
3.12. Oskrba z vodo in ravnanje z odplakami
3.12.1. Oskrba z vodo
Na področju vodooskrbe je osnovna usmeritev zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne in tehnološke vode na celotnem območju občine. Območja, kjer vodooskrba ni urejena, bomo prednostno opremljali z novim vodovodnim omrežjem.
Strategija razvoja oskrbe z vodo je zastavljena v naslednjih smereh:
– zmajšati izgube v vodovodnem sistemu,
– optimalno izkoristiti obstoječe vodne vire v občini,
– sodelovati pri izgradnji novih črpalnih in vodohrambenih kapacitet za napajanje sistema Mariborskega vodovoda (t.j. sodelovati pri izvajanju programa optimalne izrabe vodooskrbnega sistema in programa zagotavljanja vodnih virov za sistem Mariborskega vodovoda).
Urediti bo potrebno upravljanje z lokalnimi vodovodi, za kar je potrebno predhodno ugotoviti njihovo stanje, urediti tehnično in ostalo dokumentacijo, izdelati in izvesti sanacijske programe ter končno opredeliti ustreznega upravljalca.
Na območju občine potekajo vodovodi, ki oskrbujejo večji del občine s pitno vodo iz vodooskrbnega sistema Mariborskega vodovoda, na območju naselja Lokavec se uporablja tudi pitna voda iz lokalnih in lastnih zajetij. Izgradnja novih cevovodov, distribucijskega omrežja, vodohranov, prečrpalnic in razbremenilnikov bo potekala usklajeno s stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko gradnjo ter v soodvisnosti od povečanja razpoložljivih črpalnih kapacitet.
Tudi v bodoče bomo prioritetno urejali lokalno vodooskrbo in vzdrževali ter obnavljali obstoječi vodovodni sistem.
Izvajali bomo ukrepe za zmanjšanje izgub vode iz omrežja, nadalje za varčevanje s pitno vodo, za vzdrževanje hidrantne mreže za potrebe požarne varnosti in za modernizacijo vodovodnega sistema. Zagotovili bomo dodatne kapacitete rezervoarjev z izgradnjo vodohrama v Lokavcu.
Izgradnja vodovodnih objektov, vodov in naprav, ki niso opredeljeni v tem planskem dokumentu, je predmet sektorskega plana za področje oskrbe z vodo.
Obstoječe in predvideno vodovodno omrežje je prikazano na karti št. 7 "Zasnova oskrbe z vodo".
 
3.12.2. Ravnanje z odplakami
Osnovne naloge na tem področju bodo odvodnja in čiščenje odpadnih voda zaradi zaščite okolja zlasti vodnih virov in površinskih vodotokov in zagotovitev komunalnega standarda ter sanitarno higienske varnosti občanov. Prioritetna bo izgradnja kanalizacije na že urbaniziranih območjih v bližini obstoječih in bodočih vodnih virov.
Zastavljeni cilji tega komunalnega področja so:
– izgradnja kanalizacijskih omrežij primarnih zbiralnikov, čiščenje odpadnih voda v čistilnih napravah,
– spremljanje izgradnje novih stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov z izgradnjo kanalizacijskega omrežja,
– odvodnja odpadnih voda industrijskih in drugih onesnaževalcev z javnim kanalizacijskim sistemom le pod pogojem, da le-ti izvedejo predčiščenje svojih odpadnih voda.
Zlasti za zaščito voda potoka Ščavnice in drugih potokov je potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda na skupnih manjših čistilnih napravah.
Na območju občine kanalizacija še ni zgrajena. Pripravljena je idejna zasnova izgradnje javne kanalizacije, po kateri je predvideno, da bo v naselju Sveta Ana čiščenje odpadnih vod potekalo preko primarnega zbiralnika fekalne kanalizacije z zbirnim jaškom, ki bo povezal kanalizacijske vode in novi kanalizacijski sistem speljal do čistilne naprave. Zaradi izenačevanja komunalnega standarda vseh občanov je potrebno zgraditi povezan kanalizacijski sistem tudi za zaselke s končno dispozicijo na biološki čistilni napravi.
Zlasti za zaščito voda reke Ščavnice in drugih potokov je potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda na skupnih manjših čistilnih napravah.
Na karti št. 6 "Zasnova kanalizacijskega omrežja" je opredeljeno omrežje predvidenih primarnih zbiralnikov in čistilnih naprav.
 
3.13. Zaščita in reševanje
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja. Naravne nesreče so poplava, potres, zemeljski plaz in izrazite vremenske ter druge neprilike, druge nesreče, pa velike nesreče v prometu, razne ekološke nesreče, vojna ipd. Občina sodi med srednje ogrožene občine od naravnih in drugih hudih nesreč. Naravne in druge nesreče, ki jih je tu mogoče pričakovati, so zlasti: učinki hudournikov in neurij, veliki požari, žled in snegolom, nesreče pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče, posledice potresa in vojnega delovanja. Pri poseganju v prostor je potrebno poskrbeti, da se omenjene nevarnosti in tveganja zanje ne bodo povečevala, temveč zmanjševala.
V občini je plazovom izpostavljeno celotno področje. Zato je posege v prostor potrebno načrtovati tako, da bodo hribine obremenjene le do dopustne mere in da bo zlasti poskrbljeno za kvalitetno odvodnjavanje na novih objektih. Aktivne plazove v občini bo potrebno sanirati. Na erozijsko ogroženih območjih je raba zemljišč omejena, pri načrtovanju novih posegov v prostor pa je predhodno treba izvesti nujne protierozijske ukrepe. Z namenom brzdanja erozijskih moči meteornih voda je prepovedano posegati v vrhnjo plast tal na večjih sklenjenih površinah.
Zaradi preprečevanja škod spričo neurij, ki ogrožajo predvsem ravninski del občine, je potrebno ohranjati gozdove v nižini in obrobne gozdove, ki so naravna pregrada za vetrove. Med preventivne ukrepe sodi gojenje protivetrnih nasadov ob potokih v ravninskem predelu občine, gradnja energetskih napeljav v kabelski izvedbi ipd.
Z vidika poplavne ogroženosti bo potrebno skrbeti za dovolj veliko prepustnost strug in prepustov v njih. Za posege v poplavna območja je treba v fazi izdelave izvedbenega akta pridobiti strokovne podlage glede poplavne ogroženosti, kjer bodo proučene visokovodne razmere in podane rešitve protipoplavne varnosti.
Pri vseh prostorskih in gradbenih aktih je potrebno poseben poudarek nameniti ukrepom prometne varnosti in preprečitvi ekoloških nesreč.
Območje občine leži na območju pričakovanih potresov VI. do VII. stopnje po MSK dvanajststopenjski lestvici.
Občina bo v okviru varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v okvirih svoje pristojnosti in zadolžitev med drugim poskrbela tudi za vzpostavitev in vzdrževanje zaščitnih objektov, objektov za opremo in usposabljanje, skladišč, telekomunikacijskih in alarmnih naprav ipd. Skrbela bo za zagotovljenost oskrbe s pitno vodo in električno energijo, prometnih povezav, delujoče komunalne infrastrukture in zaščite kulturne dediščine tudi v primeru nesreč oziroma v bistveno spremenjenih razmerah. Na območju občine bodo v okviru organizacijske naloge za izvedbo plana evidentirani in zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.
4. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE
Na vseh področjih urejanja prostora bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo vodili k uresničevanju zastavljenih ciljev glede urejanja prostora. Merila, načela in pogoje za urejanje posameznih območij bomo natančneje določili v prostorskih izvedbenih aktih.
 
4.1. Usmeritve glede načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti (PIA)
Akti za urejanje prostora, prikazani v karti št. 10 "Usmeritve za načine urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti", bodo omogočali racionalno izrabo prostora in učinkovito realizacijo investicijskih pobud. V njih bo podrobneje določeno, na kakšen način naj bodo izvedeni predvideni posegi v prostor.
Ureditveno območje naselja Sveta Ana urejamo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, za območje središča naselja bomo sprejeli ureditveni načrt, za nenačeta območja kompleksne graditve pa zazidalne načrte.
Ostala naselja urejamo s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP). Pomembnejše posege na področju infrastrukture bomo urejali z lokacijskimi načrti. Za zahtevnejše posege na območjih, ki jih urejamo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, bomo pripravili ustrezne strokovne podlage. Kjer bo mogoče, bo pri izdelavi novih prostorskih izvedbeni aktov upoštevana že izdelana urbanistična dokumentacija iz preteklih let.
 
4.2. Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetih prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana, ki narekujejo spremembo plana
V primerih, ko bo izvajanje nalog in ciljev iz dolgoročnega plana nemogoče ali neprimerno, bodo nastopile okoliščine za spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine. Dolgoročni plan podaja obvezna izhodišča za pripravo sektorskih planov in razvojnih programov. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije in obvezna izhodišča občine so navedena v poglavju 5. Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana bodo spremenjene v primerih, ko bomo na osnovi javno utemeljene potrebe odstopali od sprejetih obveznih izhodišč. Vse druge spremembe bodo utemeljene s programskimi zasnovami, prostorskimi izvedbenimi akti in sektorskimi razvojnimi programi ter projekti.
 
4.3. Program dodatnih raziskav, analiz in študij
Za konkretizacijo planskih zasnov in uresničevanje prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine bomo izdelali naslednje strokovne podlage, raziskave in analize:
– program nadomeščanja kmetijskih zemljišč, ki so zaradi širšega (javnega) interesa prenehala biti kmetijska,
– izdelava katastra onesnaževalcev zraka,
– izdelava katastra onesnaževalcev voda,
– izdelava katastra posebnih odpadkov in nevarnih snovi, izdelava katastra drugih odpadkov,
– izdelava katastra nelegalnih odlagališč in gramoznic,
– izdelava katastra hrupa in sanacijskega programa za hrup,
– izdelava strokovnih podlag za prostorske ureditvene pogoje za urejanje podeželskega prostora – v izdelavi,
– izdelava strokovnih podlag za območja za turizem in rekreacijo,
– izdelava strokovnih podlag za omrežje kolesarskih povezav na območju občine Sv. Ana,
– proučitev potreb in prostorskih možnosti lociranja bencinskih črpalk na območju občine,
– proučitev obstoječih vodnih virov in analiza razpoložljivih količin vode za namakanje na predvidenih lokacijah namakalnih površin,
– natančnejša določitev ogroženih območij po zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) predvsem so to poplavna, erozijska in plazljiva območja ter potrebni ukrepi za sanacijo in zmanjšanje ogroženosti le-teh.
 
4.4. Naloge, ki jih Občina Sveta Ana izvaja skupaj z drugimi občinami za skladnejši prostorski razvoj regije
Občina Sveta Ana bo skupaj s sosednjimi občinami izvajala naloge na naslednjih področjih:
– z Mestno občino Maribor: oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje),
– z Občino Lenart: cestno omrežje,
– z občinami v Podravski regiji: ravnanje z odpadki (regijski center za ravnanje z odpadki), oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje).
5. PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE SVETA ANA, TER PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE SVETA ANA, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO SEKTORSKIH PLANOV IN RAZVOJNIH PROGRAMOV
Obvezna izhodišča so povzeta po dolgoročnem planu Republike Slovenije. Dodatno so opredeljena še obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Sveta Ana.
6. KARTOGRAFSKI DEL PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE
Kartografski del sestavljajo tematske karte, na katerih je grafično predstavljena vsebina tekstualnega dela plana. Navedbe v tekstualnem delu in grafični prikazi se dopolnjujejo.
A) Karte v merilu 1:25.000:
1. Zasnova poselitve in funkcij naselij,
2. Zasnova namenske rabe prostora,
3. Zasnova agrarnih operacij, vodnogospodarskih ureditev in vodnih virov,
4. Zasnova prometnega omrežja,
5. Zasnova energetskega, poštnega in telekomunikacijskega omrežja in rudnin,
6. Zasnova kanalizacijskega omrežja,
7. Zasnova oskrbe z vodo,
8. Zasnova varstva kulturne dediščine,
9. Zasnova ohranjanja narave,
10. Usmeritve za načine urejanja prostora s prostorskimi izvedbeni akti.
B) Kartografski del plana v merilu 1:5000 (kartografska dokumentacija k planu)
Kartografska dokumentacija je predstavljena na preglednih katastrskih načrtih. Prikazuje opredelitve glede namenske rabe površin oziroma zemljišč, ki so pomembna za dolgoročni razvoj, in sicer:
– območja najboljših kmetijskih zemljišč,
– območja kulturnih spomenikov,
– vsa druga območja, katerih namenska raba oziroma poseben status je opredeljen v občinskih oziroma republiških odlokih.
Poleg naštete vsebine kartografske dokumentacije k planu so v njej prikazana še:
– zemljišča, ki spadajo med druga kmetijska zemljišča,
– lesnoproizvodni gozdovi,
– ureditvena območja naselij,
– stavbna zemljišča razpršene gradnje.
3. člen
Sestavni del plana je sklep Vlade Republike Slovenije, št. 350-00/2001-156 z dne 9. 12. 2003, sprejet na osnovi strokovnega mnenja Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Urada RS za prostorsko planiranje, št. 352-11-17/01 z dne 2. 12. 2003 o usklajenosti predloga odloka o spremembah in dopolnitvah planskih aktov Občine Lenart za območje Občine Sveta Ana z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije.
4. člen
Spremembe v rabi zemljišč iz kmetijskega v stavbno zemljišče se nanašajo na naslednje parcele:
5. člen
Določbe prostorskih ureditvenih pogojev v Občini Lenart, v delu, ki se nanašajo na območje Občine Sveta Ana (Uradni list SRS, št. 37/89, Uradni list RS, št. 24/93, 57/96) in prostorskih ureditvenih pogojev za centralna naselja v Občini Lenart, v delu, ki se nanašajo na območje Občine Sveta Ana (Uradni list SRS, št. 2/89, Uradni list RS, št. 24/93) se smiselno uporabljajo tudi za spremembe in dopolnitve prostorskega plana v letu 2002.
6. člen
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Sveta Ana so na vpogled v prostorih Občine Sveta Ana.
7. člen
Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00304-03/2001
Sveta Ana, dne 26. februarja 2004.
Župan
Občine Sveta Ana
Bogomir Ruhitel l. r.