Uradni list

Številka 60
Uradni list RS, št. 60/2002 z dne 10. 7. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 60/2002 z dne 10. 7. 2002

Kazalo

2936. Odlok o ureditvenem načrtu Trohov vrt v Logatcu DL-J3-C2, stran 6363.

Na podlagi 39., 40. in 41. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 18. člena statuta Občine Logatec (Uradne objave LN, št. 5/99) je Občinski svet občine Logatec na 28. redni seji dne 27. 6. 2002 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu Trohov vrt v Logatcu DL-J3-C2
I. UVODNI DOLOČBI
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za območje Trohov vrt v Logatcu – DL-J3-C2, ki ga je izdelala area – LINE d.o.o., Podjetje za prostorski, svetovalni in gradbeni inženiring, januarja 2002 pod številko 2002/I–107.
2. člen
Ureditveni načrt vsebuje:
I. Splošni del
II. Tekstualni del:
– obrazložitev,
– geodetska dokumentacija,
– besedilo odloka.
III. Grafični del:
1. Izvleček iz dolgoročnega plana                       M 1:5000
2. Prikaz območja iz programske zasnove                 M 1:5000
3. Obstoječe stanje in z mejo območja                   M 1:1000
4. Prikaz rušitev                                       M 1:1000
5. Zazidalno ureditvena situacija                        M 1:500
6. Namenska raba                                         M 1:500
7. Geodetsko zazidalna situacija                         M 1:500
8. Hortikulturne ureditve                                M 1:500
9. Prometne rešitve                                      M 1:500
10. Načrt parcelacije – novogradnje                      M 1:500
11. Meja območja na katastrskem načrtu                  M 1:1440
12. Idejne rešitve infrastrukture                        M 1:500
13. Faznost gradnje                                     M 1:1000
II. MEJE OBMOČJA
3. člen
Znotraj obravnavanega območja so parcele št. 20, 21, 22, 56/1, 56/2, 57, 58/1, 58/2, 58/3, 58/4, 58/5, 60, 64/1, 71/1, 71/2, 71/3, 71/4, 71/5, 71/6, 71/7, 71/8, *168, *227, *228, *229, *230, *377, *378, *379, *380, *381, *382, 383, *384, 1760, 1756/1 (del), 1756/4, 1758/1 (del) in 1684/3 (del) vse k.o. Dolenji Logatec.
4. člen
Območje je pozidano in komunalno opremljeno. Obravnavana prostorska celota DL-J3-C2 se glede na nivo, namensko rabo, izrabo prostora in vpetost v prostor urejanja, deli v dva dela. Severni del z vzhodnim in zahodnim robom je stanovanjski z dopolnilnimi dejavnostmi. Južni del pa je namenjen mestnemu programu z javno in trgovsko funkcijo.
V severnem območju se stanovanjski in spomeniško varovani objekti ohranijo. V južnem delu se objekti opuščene žage v celoti odstranijo. Prikazane rušitve so označene v grafičnem delu pod št. 4.
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI IZRABE
5. člen
Stanje obravnavanega dela območja Starega jedra je po svoji namenski rabi raznoliko. V križišču ob Tržaški cesti je spominski plato s spomenikom, ki ima v zaledju ob Tovarniški cesti ozko parkovno ureditev. Ta parkovna ureditev je obdana z delilnimi zidovi. Osrednji del je danes degradirana površina. To je območje žage z večjim odprtim skladiščnim prostorom in proizvodnimi ter pomožnimi objekti.
V neposredni bližini križišča Tovarniške in Stare ceste so začasni objekti (kioski) z namensko rabo oskrbovalnih dejavnosti in s kulturnim programom. V uličnem nizu ob Stari cesti so stanovanjski objekti z raznimi dopolnilnimi dejavnostmi (slaščičarna, kmetija, gospodarski objekti).
Ob Vrtnarski poti so stanovanjski dvojčki, ki so iz dvodružinskih enot prerasli v večstanovanjske hiše. Na prostih površinah je postavljeno večje število pomožnih objektov.
Nova izraba in oblikovanje prostora sledi smernicam programske zasnove DL-J3-C2 – Trohov vrt, območje starega mestnega jedra Dolenji Logatec. Namenska raba predvidene zazidave in urejanja je prikazana v grafičnem delu pod št. 6.
6. člen
Območje ureditvenega načrta Trohov vrt ohranja mešano gradnjo. Glede na racionalno izrabo prostorskih danosti, komunikacijsko omrežje in namensko rabo se celotno območje deli na dva dela, ki se nadalje delita še v funkcionalne sklope:
A) stanovanjski del:
– stanovanjska soseska,
– ulična stanovanjska pozidava z dopolnilnimi dejavnostmi,
B) mestni program:
– centralne dejavnosti z javno, upravno in trgovsko funkcijo,
– varovano območje spominskega obeležja s parkovno ureditvijo.
7. člen
Funkcionalni sklopi z opredelitvijo namenske rabe in predvidenimi posegi:
A) DL-J3-C2 – stanovanjski del:
A1 stanovanjska soseska
Namen: obstoječa pozidava, vezana na izvedeno parcelacijo, ne daje možnosti večjih posegov v prostor. Objekti ohranjajo značaj stanovanjske soseske.
Posegi: Obstoječi objekti.
A2 ulična stanovanjska pozidava
Namen: Obstoječa ulična pozidava nadaljuje ulični niz s programom Cankarjeve in Stare ceste.
V funkcionalnem sklopu je evidentirana etnološka dediščina, in sicer Domačija “Škof“, Stara cesta 11.
Posegi: delna prenova, možne spremembe namembnosti delov objektov.
B) DL-J3-C2 – mestni program:
B1 centralne dejavnosti
Namen: javna, upravna in trgovska funkcija; na zemljišču opuščene žage se postavi nov kompleks objektov za namen izgradnje objekta javnega značaja (uprava, javne službe, poslovni prostori, kulturna dejavnost).
Posegi: novogradnja in nove zunanje ureditve.
B2 spominsko varovano območje s parkovno ureditvijo
Namen: V funkcionalnem sklopu sta dva objekta spomeniškega varstva:
– spomenik padlim NOB,
– dva divja kostanja kot naravna dediščina.
Ohranjajo se vsi varovani objekti. Predvidene ureditve se izvedejo na način, da omogočajo peš povezave v vseh smereh do ploščadi z javnim programom.
Posegi: parkovne ureditve in peš prehodi.
IV. VRSTE POSEGOV V PROSTOR
8. člen
Ureditveni načrt predvideva novogradnje, rekonstrukcije in prenove obstoječih objektov ter ureditve ploščadi, parkirišč, novih dovozov in izvozov na obstoječe prometnice, pešpoti in dostope ter potrebne parkovne ureditve. Gradnja objektov je dopustna na novo oblikovnih zemljiščih, pri čemer se upošteva oblikovanost terena in velikost razpoložljivega zemljišča skladno z urbanističnimi konstantami.
9. člen
A1 stanovanjska soseska
Obstoječa pozidava ima definirane prostorske robne pogoje. Ohranjajo se višinski gabariti (K+P+N+dP) in osnovne smeri grajenih struktur. Dozidave v sklopu gradbenih parcel so minimalne, kjer je treba nujno ohraniti osvetlitev bivalnih prostorov in sosednjih objektov, normalne dostope in neovirane dovoze. Zaradi obremenjenosti zemljišč s pomožnimi objekti je treba nujno izvesti požarne ukrepe.
V stanovanjski soseski so dovoljeni naslednji posegi:
– izgradnja dozidav na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš je dovoljena, če to dovoljuje velikost zemljišča, ki mora biti 1,5-krat večje od bruto etažne površine vseh objektov na razpoložljivem zemljišču,
– pri dozidavah je treba zagotoviti vsem varstvenim, zdravstveno-tehničnim in požarnim predpisom (dostop, dovoz, intervencija, hrup, osvetlitve, onesnaževanje zraka, požarni odmiki ali ukrepi, moteči pogledi itd.),
– vzdrževanja in prenovitvena dela,
– prenova fasad (zasteklitve balkonov, teras, zamenjava balkonskih ograj),
– gradnja pomožnih objektov na zalednih delih zemljišč, kolikor to omogoča velikost zemljišča, ki mora biti 1,5-krat večja od bruto etažne površine vseh objektov na razpoložljivem zemljišču in se ne poslabšuje dostopnost do sosednjih objektov,
– sanacija, rekonstrukcija, gradnja in vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih in napravah,
– gradnja opornih in delilnih zidov do skupne višine 1 m,
– rušitve dotrajanih objektov ali njihovih delov ter pomožnih objektov,
– urejanje zelenih površin.
10. člen
A2 ulična stanovanjska pozidava
Pogoji opredeljeni v tem odloku za konkretno območje temeljijo na ohranjanju značaja in tipa dosedanje zazidave, poenotenega arhitektonskega oblikovanja in odnosa do javnih površin.
Gospodarsko poslopje na parc. št. *224 in 58/5, obe k.o. Dol. Logatec, je treba nujno rekonstruirati kot dozidavo k stanovanjski hiši in jo oblikovati v skladno arhitektonsko celoto skupaj z osnovnim objektom.
Predvideni in dovoljeni posegi:
– dozidave, nadzidave so dovoljene v smislu dopolnitev dosedanjih gabaritov ob izvedbi rekonstrukcij obstoječih objektov,
– nadomestna gradnja dotrajanih objektov ali njihovih delov,
– spremembe namembnosti delov stanovanjskih objektov,
– gradnja pomožnih objektov na zalednih delih zemljišč, če to omogoča velikost zemljišča in se ne poslabšuje dostopnost do sosednjih objektov,
– sanacija, rekonstrukcija, gradnja in vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih in napravah.
11. člen
B1 centralne dejavnosti
S tem odlokom je predvidena izgradnja novega centralnega sestavljenega objekta. Pravokotno na Tovarniško cesto je postavljen kubus s trgovskim programom, zamišljen kot podstavek javnemu programu. Objekt javnega programa ima na nivoju pritličja lokale in dopolnilne dejavnosti, v nadstropju pa so upravno poslovni prostori ali kulturne dejavnosti. Pred objektom se uredijo parkirne površine v smislu tlakovane parkovne ureditve z glavnim vhodom v mestni osi iz Tovarniške ceste.
Ob križišču Tržaške in Tovarniške ceste se z navezavo na spominski del uredijo parkirne površine kot preoblikovan del parka. Na križišču Tovarniške in Stare ceste pa se uredi manjši vogalni trg, ki zaključuje večjo enovito parkirno površino. Trg je definiran s ploščadjo za srečevanje, z vodnjakom in zeleno ločnico.
Predvideni posegi:
– novogradnja sestavljenega objekta javno-upravnega in trgovskega značaja, postavljenega v stičišče horizontalne in mestne osi,
– maksimalni vertikalni gabarit je K + P + N + streha,
– maksimalni horizontalni gabarit objekta je prikazan na karti: geodetsko zazidalna situacija št. 7,
– izgradnja in rekonstrukcija infrastrukturnih vodov in naprav,
– gradnja parkirišč,
– postavitev reklamnih znamenj in turističnih oznak.
Predvidene ureditve:
– izgradnja dveh delov parkirišča: zahodni del s parkovno zasnovo ter vzhodni del z enovito ploščadjo, tudi kot možen prireditveni prostor,
– ureditev centralnega dovoza iz Tovarniške ceste v mestni osi,
– ureditev servisnega dovoza (rekonstrukcija obstoječega) s Stare ceste,
– izgradnja vogalnega trga s predvideno ulično opremo (vodnjak, zelenica, drogovi za zastave),
– izvedba pešpoti in prehodov,
– parkovne obnove in nove ter dopolnilne zasaditve.
12. člen
B2 spominsko varovano območje s parkovno ureditvijo
Nujno je treba prenoviti objekt garažnega niza na parc. št. * 230 k.o. Dol. Logatec. Objekt mora ustrezati uličnemu videzu javnega prehoda z odstranitvijo deponij odpadnih in sekundarnih materialov.
Vsi osnovni elementi se ohranijo: spomenik, spominska plošča v parapetu, varovana divja kostanja, ter večja drevesa.
Predvideni posegi:
– izvede se rekonstrukcija delilnega stopnišča s spominske ploščadi v parkovni del,
– uredita se dva nova prehoda iz zaprtega dvorišča na parkirišče in zbirno ploščad v parkovnem delu, označeno v grafičnem delu št. 8,
– obnova travnih površin parka,
– odstranitev začasnih objektov ter dotrajane parkovne opreme,
– sanacija odlagališč,
– sanacija, rekonstrukcija, gradnja in vzdrževalna dela na infrastrukturnih objektih in napravah.
13. člen
Spremembe namembnosti objektov so možne le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo namembnost. Objekt z novo namembnostjo ne sme moteče vplivati na bivalne in delovne pogoje sosednjih in okoliških objektov. Dopustne so spremembe funkcij objektov za potrebe razvoja naselja kot dopolnitev predvsem centralnim dejavnostim.
Programi servisnih dejavnosti, ki potrebujejo večje zunanje deponije in odprto skladiščenje, ter obremenjujejo območje z emisijami hrupa in povečanjem prometa, ne sodijo na to območje.
14. člen
Gradnja pomožnih objektov, ki jih določa odlok o pomožnih objektih (Uradni list RS, št. 51/97), je dopustna le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb.
Pri novogradnji se te potrebe najprej rešujejo znotraj objekta. Če pa je treba nujno graditi pomožne objekte, se ti locirajo v podaljšku obstoječih smeri in so praviloma na eni strani navezani na glavni objekt. Ti prizidani deli naj ne ovirajo preglednosti prometnih površin, ne ovirajo osončenja bivalnih prostorov sosednjih objektov; morajo pa biti oblikovani v skladno arhitektonsko celoto z osnovnim objektom.
V območju z mestnim programom (B1) in spomeniško varovanem območju s parkovno ureditvijo (B2) ni dovoljena postavitev pomožnih objektov.
15. člen
Urbana oprema odprtega prostora, kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, nadstreški, klopi, senčnice in ulične svetilke, mora biti oblikovno poenotena in skladna s celostno podobo mestnega dela kareja. Pred izdajo dovoljenja za postavitev teh vrst objektov in naprav je treba predložiti skico nameravanega posega, ki jo pristojna služba uskladi s celostno podobo uličnega videza ožjega območja soseske.
16. člen
Večja reklamna znamenja, informacijske table in turistične oznake naj bodo praviloma postavljena na skupnih lokacijah tako, da niso moteče za okoliški prostor, ne ovirajo prometa in vzdrževanja komunalnih naprav. Pred izdajo ustreznega dovoljenja za postavitev ulične opreme in vsake oznake mora investitor predložiti skico nameravanega posega, ki jo pristojna služba uskladi s celostno podobo uličnega videza ožjega predela mestnega naselja.
Če oznake, table, znamenja in druga ulična oprema niso primerno vzdrževani, jih je investitor dolžan odstraniti po pogojih pristojne inšpekcije, oziroma jih odstrani Komunalno podjetje na stroške investitorja.
17. člen
Velikosti gradbene parcele za individualno gradnjo so določene z osnovnim obstoječim načrtom parcelacije.
Velikost gradbene parcele za predvideno novogradnjo je prikazana v grafičnem delu št. 10.
V. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
18. člen
Povezave med posameznimi deli območja urejanja omogoča načrtovan sistem cest in peš poti, ki je funkcionalno prirejen urbanistični zasnovi naselja. Ta se prilagaja danostim prostora.
19. člen
Območje zazidave je določeno z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija, ki je prikazana v grafičnem delu, je obvezna. Lega in velikost objektov je podrobno definirana v grafičnem delu ureditvenega načrta.
20. člen
Značilnost posameznih lokacij znotraj soseske zahteva specifične rešitve, ki so prikazane v grafičnih prilogah in so obvezno izhodišče projektantom posameznih objektov.
A1 stanovanjska soseska
Obstoječi stanovanjski dvojčki so osnovni gabarit na zemljišču, kateremu se prilagajo vsi ostali deli objekta ter pomožni objekti. Dozidave in povezovalni členi so praviloma za etažo nižji in oblikujejo z osnovnim objektom skladno arhitektonsko celoto. Osnovna geometrija prostora s slemeni je podana z osmi vzdolžnih fasad in slemeni stanovanjskih delov. Dozidave imajo lahko ravne strehe ali enokapnice, ki so s postavitvijo in naklonom prilagojene zasnovi strehe na stanovanjskem delu.
A2 ulična stanovanjska pozidava
Spomeniško varovana domačija ohranja značaj. Vse prenove se izvajajo na podlagi spomeniško varstvenih pogojev.
Ostali objekti ohranjajo postavitev v ulični niz. Širitev prečnih fasad (uličnih fasad) ni dovoljena. Objekti ohranjajo členitev fasadnih elementov v historičnih oseh.
Zasnova streh se prilagaja orientaciji, oblikovanju in naklonu ulice oziroma sledi oblikovanju objekta na parc. št. *20 k.o. Dol. Logatec.
B1 centralne dejavnosti
Sestavljeni novozgrajeni objekt ima dve prostorsko povezani gmoti. V centralno os je postavljen objekt javnega značaja. Oblikovanje tega dela upošteva glavne smeri širšega prostora: historično in mestno os.
Lociranje objekta pogojuje oblikovanje centralnega objekta z naslednjim izhodiščem:
– ne zapira pogledov iz napajalnih cest in križišč,
– ustvarja preglednost in odprtost javnega prostora,
– tlorisna zasnova objekta ima poudarek centra,
– ohranja odprtost in poudarja centralnost prostora,
– osnovna geometrija stranic objekta ne sledi odklonom stranskih ulic,
– ta del objekta bo obsegal pritličje in nadstropje (P+N).
Osrednji del ima na zahodni strani prislonjen nižji del pravokotne tlorisne zasnove, kjer je daljša stranica vzporedna z mestno osjo. Ta del objekta obsega klet in pritličje (K + P). Klet se izvede v primeru potreb po dodatnih skladiščnih, servisnih ali parkirnih prostorih.
Oba dela imata izvedeno nizko večkapnico, skrito v fasadni zaključek. Obseg objekta ne dovoljuje izvedbe klasične dvokapnice.
Oblikovanje fasade poudarja mestni in javni značaj objekta. V prostorskem stičišču obeh gmot se izvede glavni prehod, ki poudarja tudi glavne vhode v objekt. Arhitekturni elementi, poudarki in detajli so v izhodiščih lahko povzeti iz tradicionalnih kvalitet in preoblikovani v duhu časa na nivo značaja mesta.
B2 spominsko varovano območje s parkovno ureditvijo
Ureditve se izvedejo tako, da se ohrani zelena kulisa varovanih objektov z ohranjanjem dela obstoječe parkovne ureditve. Oblikujejo se logični prehodi med parkovnimi površinami in parkiriščem.
VI. UREDITVE
Hortikulturne ureditve
21. člen
Obstoječa parkovna površina ob spomeniku NOB se preureja za potrebe gradnje novega centra z javnim programom. Parkovna ureditev ni spomeniško zaščitena, zaščitena sta le divja kostanja (Aesculus hyppocastanum), kot dendrološka dediščina. Parka v celoti ni možno ohraniti. Ohranja se del površin z delom visoke in srednje vegetacije. Oba divja kostanja, ki sta zaščitena z odlokom, je treba ohraniti. Glede na predlagano novo parkovno ureditev (kot del zelenih površin parkirišča), je možno ohraniti še približno deset večjih dreves, ki so zasajena razpršeno. Zato je predlagana dopolnitev – dosaditev dreves in grmovnic v duhu manjših ali večjih skupin. Z novim programom (parkirišče) dobi višja vegetacija tudi novo funkcijo; zagotavlja senco za parkirana vozila. V ta namen predlagamo tudi ureditev nove zelenice (med nizoma parkirnih boksov levo od glavnega dovoza za osebna vozila) z dodatno zasaditvijo petih dreves.
Na novo zasajena drevesa tik ob parkirnih površinah bodo pretežno listavci, z gostimi krošnjami, ki omogočajo učinkovito senco in ne smetijo s plodovi (npr. javorji – Acer sp. ali podobno). Preostali predel se dopolni z nižjimi grmovnicami in iglavci (omorika – Picea omorika; bor – Pinus sp. itd.).
Predel ob spomeniku
Ožji prostor je treba ohraniti konceptualno bistveno nespremenjen s celotno ploščadjo, vključno s kostanjema in zidom. Tako je možno ohraniti večji topol (Populus sp.) tik ob platoju spomenika. Z razširitvijo stopnic za spomenikom in dodajanjem nove tlakovane površine (z isto vrsto tlaka) povežemo plato s preurejeno parkovno površino, ki je obenem zeleni del zunanjih parkirnih površin novega mestnega kompleksa. Ta del površin je namenjen posedanju, druženju.
Predel ob dostavnem uvozu
Tlakovani plato ob križišču in robu parkirišča je namenjen ureditvi podlage za montažo urbane opreme: drogovi za zastave, fontana s pitno vodo, panoji za obvestila. Tu je urejen zeleni pas, ki je zatravljen in zasajen z listavci za senco tik ob robu parkirišča.
22. člen
Območja dosedanjih oblikovanih zelenih površin je treba obnoviti in ves čas vzdrževati.
Potrebno je vzdrževanje vrtov ob individualnih hišah vključno z objekti v vrtovih in ograjami ter zidovi. Dovoljena je uporaba tudi drugih drevesnih in grmovnih vrst, ne samo avtohtonih, kar velja tako za prosto stoječe rastline, skupine rastlin in žive meje.
23. člen
Občina in lastnik zemljišča določita vzdrževalca vseh zunanjih površin. Razmejitev javnih in ostalih površin je razvidna v grafični prilogi št. 8 – Hortikulturne ureditve.
Zelene površine je treba redno kositi, posamezna drevesa, skupine dreves in druge zelene sklope pa je treba redno vzdrževati. Eventualne nadomestitve odmrlega ali poškodovanega rastja je vzdrževalec dolžan izvesti z istimi rastlinskimi vrstami.
Prometne ureditve
24. člen
Osnovne prometne rešitve slonijo na obstoječi osnovni mreži. Skladno s prometno zasnovo poteka motorni promet po razvejanem cestnem sistemu dvosmernih ulic.
Območje tega ureditvenega načrta ima izvedeno obodno napajanje iz prometnic:
– Tovarniška cesta,
– Stara cesta,
– Vrtnarska pot,
– Tržaška cesta.
Obstoječe prometnice se ohranjajo in ne spreminjajo značaja mestnih ulic.
25. člen
Za napajanje predvidenega novega kompleksa znotraj kareja je predvideno glavno napajanje iz mestne osi, to je s Tovarniške ceste na plato s parkirišči. Iz Stare ceste, kjer je obstoječi dovoz, se leta rekonstruira za potrebe servisnega in intervencijskega dovoza. Oba dovoza imata predviden dvosmerni promet oziroma vključevanje s parkirnih površin na cestno omrežje v obeh smereh.
Pred sestavljenim novozgrajenim objektom se uredijo večje javne parkirne površine, ki se dimenzionirajo skladno s potrebami novega programa.
26. člen
V delu naselja z individualno stanovanjsko gradnjo je treba za parkiranje stanovalcev in obiskovalcev predvideti prostore znotraj individualnih parcel.
27. člen
Za potrebe dopolnilnih dejavnosti v predelu individualne gradnje je treba pred izdajo dovoljenja za dejavnost preveriti zadostnost prostora za parkiranje na parceli in brez večjih obremenitev za ožje okolje tudi primernost glede na pogostost in varnost dostav in frekvence prometa.
28. člen
Intervencijski promet je dovoljen po vseh prometnih in drugih utrjenih površinah.
29. člen
Promet za pešce je urejen ob vseh prometnih površinah. Na južnem robu novega kompleksa ob Tovarniški cesti, kjer je urejen glavni dostop, se na novo izvede 2 m širok hodnik za pešce.
VII. POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA
30. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. Investitorji so dolžni skladno s skupno izgradnjo primarnih vodov ter dinamiko gradnje poskrbeti za potrebne priključke, ki tvorijo opremljenost stavbnega zemljišča.
Komunalna oprema obsega omrežja in naprave za oskrbo s pitno vodo, naprave in omrežje za odvajanje odpadnih vod, oskrbo z električno energijo, omrežje zvez ter plinovodno omrežje. Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati planske usmeritve, zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene organizacije. Vse investicije v komunalno urejanje je treba uskladiti z določili predpisov in pravilnikov, veljavnih na območju Občine Logatec.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščito (varstvom pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti, itd.).
Priključitev objektov na komunalne naprave je možna v skladu s pogoji upravljavcev in veljavnimi predpisi.
31. člen
Vodovodno omrežje
V območju ureditvenega načrta je obstoječi vodovod. Za normalno pokrivanje potreb oskrbe z vodo in požarne zaščite se zgradi novo vodovodno omrežje, ki bo pokrivalo in saniralo potrebe širšega območja.
Pri izvedbi ureditvenega načrta je treba zgraditi novo vodovodno omrežje na Tovarniški cesti premera najmanj DN 110. Ta krak vodovoda se priključi na povezovalni vodovod od rezervoarja Naklo premera DN 200. Sočasno se zgradi tudi hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti, ki se priključi na to omrežje. Trasa omrežja in nadzemnih hidrantov je razvidna iz situacije komunalnega omrežja.
Ostali del vodovodnega omrežja se postopoma rekonstruira skladno s programom komunalne prenove pristojnega upravljavca.
32. člen
Kanalizacijsko omrežje
V območju urejanja je obstoječa javna kanalizacija. Zaradi povečane kapacitete odpadnih vod in nujne sanacije območja je predvidena rekonstrukcija javne kanalizacije.
Postopoma se izvede rekonstrukcija kanalizacije celotnega območja. Celotna kanalizacija s hišnimi priključki do prvega revizijskega jaška, ki stoji na uporabnikovem zemljišču čim bliže kanalizacijskemu zbiralniku, mora biti izvedena vodotesno. Kanalizacija poteka po javnem zemljišču. Interna kanalizacija objektov mora biti zgrajena tako, de je onemogočen povratni udar zaradi preobremenitve javne kanalizacije v interno kanalizacijo.
Odpadne strešne vode se speljejo v ponikalnice. Meteorne vode z manjših površin ploščadi, parkirišč in manipulacijskih površin se odvajajo preko lovilcev olj v ponikalnice. Z večjih tlakovanih ploščadi je treba speljati padavinske vode v meteorno kanalizacijo. Pred izvedbo priključevanja na to kanalizacijo se preveri vpliv na celotno omrežje z dinamičnim modelom z vhodnimi podatki za Logatec za padavine 400 l/s/ha za 15-minutni naliv.
33. člen
Ravnanje z odpadki
Komunalni odpadki se odvažajo na urejeno deponijo komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Tip in velikost posode določi upravljavec odvoza odpadkov. Poti do zabojnikov morajo biti vedno dostopne s specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Če na posamezni parceli zaradi dopolnilne ali druge dejavnosti nastajajo posebni odpadki, je treba v projektu za pridobitev dovoljenj predvideti prostor za zbiranje in odvoz odpadkov skladno z zahtevami zdravstvene inšpekcije. Vse deponije za potrebe dejavnosti morajo biti na zemljiščih investitorja.
34. člen
Pogoji za energetsko urejanje območja
Na obravnavanem območju je izvedeno omrežje nizke napetosti za napajanje obstoječih objektov oziroma odjemalcev z električno energijo. Omrežje je izvedeno deloma prostozračno z izoliranimi vodniki, pritrjenimi na oporiščih, ki so nameščena na objektih. Delno je omrežje izvedeno z zemeljskimi kabli, ki so položeni min. 1 m globoko v zemljo, pri križanju voznih površin in elektrovodov pa so uvlečeni v zaščitne cevi.
Zaradi novogradnje je treba nujno prestaviti del vodov ter izvesti delno pokablitev. Odmik predvidenih objektov od tras, položenih zemeljskih kablov, mora meriti minimalno 1 m. Predvideni objekti se bodo na elektroenergetsko omrežje priključevali z zemeljskimi kabli, položenimi direktno v zemljo oziroma uvlečenimi v zaščitne cevi pri križanju s komunalnimi vodi, voznimi površinami in dvorišči. Globina elektroenergetskih kablov zanaša 0,80 do 1 m.
Javna razsvetljava bo izvedena v pločniku ob Tržaški cesti kot je prikazano v grafičnih prilogah. Dopolnilna razsvetljava ploščadi bo obdelana v projektu zunanje ureditve javnotrgovskega objekta. Lociranje, tip in višino svetilk določi projektant zasnove zunanje ureditve ploščadi skladno z usmeritvami Občine Logatec.
35. člen
Telekomunikacijsko omrežje
Telefonsko omrežje se priključi na javno telefonsko omrežje, ki napaja obstoječi del naselja. Telekomunikacijsko omrežje je na obravnavanem območju izvedeno s kabelsko kanalizacijo in je priključeno na telefonsko centralo Logatec. Pri izvajanju novogradenj in drugih posegih v prostor je treba upoštevati trase TK omrežja. Kjer je TK omrežje zgrajeno, pa je potrebno predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d..
Na obravnavanem območju je predvidena rekonstrukcija obstoječega kabelsko komunikacijskega sistema.
36. člen
Plinovodno omrežje
Po Stari cesti že poteka nizkotlačni plinovod z odsekom C PE 125. Za napajanje ostalih objektov je izdelana projektna rešitev (št. projekta 5048-00-01, Projekt Nova Gorica, april 1999).
Predvidena je izgradnja nizkotlačnega plinovoda po Tovarniški cesti in Vrtnarski poti. Na obstoječe in projektirano omrežje se bodo postopoma priključevali objekti oziroma uporabniki.
Elektroenergetski NN vodi, vodovod, telekomunikacijski vodi morajo biti oddaljeni od plinovoda in priključnega plinovoda pri vzporednem poteku najmanj 0,40 m, pri križanju (višinski odmik) pa najmanj 0,20 m. Pri kanalizacijskem omrežje morajo biti minimalni odmiki pri vzporednem poteku tras najmanj 1 m, pri križanju (višinski odmik) pa najmanj 0,20 m, pri čemer mora plinovod ali priključni plinovod potekati nad kanalizacijskimi vodi.
Zagotovljeno mora biti minimalno nadkritje plinovoda 0,80 m in priključnega plinovoda 0,60 m. V nadzorni coni plinovoda in priključnih plinovodov, ki znaša 2 m na vsako stran plinovoda, ni dovoljeno postavljati nobenih objektov ali zasajati kultur.
VIII. VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
37. člen
V območju UN Trohov vrt je evidentirana kulturna dediščina:
– arheološko območje Tabor, Gornji in Dolenji Logatec (EŠD 11102), ki ga varujemo s tretjim varstvenim režimom za arheološko dediščino,
– Domačija “Škof“, Stara cesta 11 (E 100/01) v drugem varstvenem režimu,
– spomenik padlim med NOB v Dolenjem Logatcu (Z 193/96) z divjima kostanjema, ki sta z odlokom razglašena za naravno znamenitost (Uradni list RS, št. 36/93) v tretjem varstvenem režimu,
– divja kostanja ob spomeniku – naravna znamenitost, varovana skladno s 3. členom odloka o razglasitvi dreves za naravne znamenitosti (Uradni list SRS, št. 3/90).
38. člen
Varovanje arheološke dediščine:
– dopuščajo se posegi na dediščini,
– nujno je treba dokumentirati stanje,
– vsa dela v zemeljske plasti se med gradnjo objektov izvajajo pod strokovnim arheološkim nadzorom,
– nadzor določi pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.
39. člen
Etnološka dediščina – drugi varstveni režim:
– varovanje objekta v avtentični pričevalnosti,
– varovanje stavbne gmote, strešnega naklona, rastra in barve strešne kritine, varovanje tlorisne zasnove objekta,
– varovanje strukture fasad, fasadne členitve ter posameznih arhitektonskih detajlov,
– za vsak poseg je potrebno predhodno pridobiti strokovno mnenje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
40. člen
Tretji varstveni režim za memorialno dediščino:
– omogoča preoblikovanje izvirnega stanja zgodovinskih objektov oziroma spominskih znamenj, ohranja pa neokrnjene in izvirne le posamezne bistvene spomeniške lastnosti, ki niso vezane niti na izvirno snov, včasih tudi ne na lokacijo; vsi morebitni posegi na njih morajo biti usklajeni z zahtevami pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
41. člen
Na dendrološkem naravnem spomeniku je prepovedano:
– sekati, odsekavati, lomiti oziroma drugače nasilno uničevati ali poškodovati drevesi,
– spreminjati rastiščne pogoje z odstranjevanjem zemlje, odkrivanje korenin, zasipavanjem debla in površine nad koreninami, spreminjati višino talne vode in kislosti oziroma bazičnosti tal, spuščati škodljive tekočine ali plinaste snovi na območje rastišča ter odlagati odpadne snovi,
– obešati, pritrjevati, postavljati ali naslanjati stvari in predmete na deblo, korenine ali veje,
– graditi večje stalne objekte ali zgradbe na območju neposrednega rastišča.
Po predhodnem soglasju Zavoda RS za varstvo narave je možno:
– postopno spreminjati osončenost dreves (sečnja drevja v neposredni okolici),
– izvajati sanitarne ukrepe,
– znanstveno-raziskovalno poseganje, ki ne škoduje bistveno zdravstvenim razmeram drevesa.
IX. POGOJI VAROVANJA IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
Varstvo zraka
42. člen
V območju UN ni predvidene dejavnosti, ki bi predstavljala večjo nevarnost za onesnaževanje zraka. Predvidena gostota malih kurišč pa lahko predstavlja povečano emisijo, še zlasti ob uporabi slabših vrst goriva. Stanovanjski objekti z večstanovanjskimi enotami morajo imeti skupno kotlovnico.
Objekti javnega programa se oskrbujejo iz centralne kurilnice. Vse kurilne naprave morajo biti redno vzdrževane in morajo uporabljati kakovostno okolju sprejemljivo gorivo.
Zaradi manjše porabe toplotne energije za ogrevanje je nujno pri vsakem investicijskem vzdrževanju na obstoječih objektih in pri novogradnjah izvesti primerno toplotno zaščito vseh delov objekta. Toplotna zaščita se izvede na način, ki ga priporoča Agencija RS za varčevanje s toplotno energijo.
Varstvo pred hrupom
43. člen
Obravnavano območje je zaradi svoje lege nekoliko izpostavljena prometnemu hrupu. Večji tranzitni promet po Tržaški in Tovarniški cesti je stalno prisoten. S posebnimi ukrepi želimo zmanjšati hitrosti in s tem tudi ublažiti hrup. Celotno območje ureditvenega načrta spada v III. stopnjo varstva pred hrupom – mešano območje, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje.
Mejne ravni hrupa za to območje so:
– dnevna 60 dBA – nočna 50 dBA,
kritične ravni za obravnavano območje so:
– dnevna 69 dBA – nočna 59 dBA,
mejne ravni hrupa za posamezni vir znotraj območja UN pa so:
– dnevna 48 dBA – nočna 58 dBA.
Varstvo voda
44. člen
Celotno območje ima urejeno zbiranje odpadnih vod. Preko obravnavanega območja poteka kanalizacija z izvedenimi revizijskimi jaški.
Vse povozne površine morajo biti izvedene iz olja neprepustnih materialov. Vsa napeljava za odvajanje odpadnih vod mora biti v vodotesni izvedbi, da se prepreči možnost onesnaževanja vodnih virov.
Padavinske vode s streh so preko peskolovov speljane v ponikalnice.
Padavinske vode iz tlakovanih ploščadi in prometnih površin bodo preko usedalnikov, lovilcev olj in maščobnikov speljane v obstoječo meteorno kanalizacijo.
Pri tem morajo biti lovilci olj in usedalniki primerno dimenzionirani. V meteorne odvodnike in v ponikalnice se lahko spušča le čista padavinska voda. Na mestih izpusta mora biti dana možnost jemanja vzorcev vode za analizo in spremljanje kvalitete. Za lovilce olj in maščob je treba izdelati pravilnik in poslovnik obratovanja, v katerem mora biti upoštevano tudi jemanje vzorcev in analiza kvalitete spuščene vode v meteorni odvodnik oziroma ponikalnico.
Po končani gradnji je potrebno območje urediti skladno z rabo površin. Vse proste površine je potrebno urediti in zavarovati pred erozijo in prekomernim onesnaževanjem sosednih zemljišč.
Protipožarna varnost
45. člen
Pogoji izvedbe posegov znotraj ureditvenega območja:
– novopredvideni objekti imajo primerne odmike od grajenih sosednjih objektov,
– obstoječa stanovanjska gradnja ima večje število pomožnih objektov, ki jih je treba po požarno-inšpekcijskem pregledu skladno s požarno ogroženostjo soseske odstraniti,
– vsi objekti območja imajo urejen primeren dostop za intervencijska vozila,
– v območju je obstoječe hidrantno omrežje, ki se dopolni skladno s projektno dokumentacijo za novogradnje,
– zunanje površine v javnem delu in delu stanovanjske gradnje zagotavljajo varen umik ljudi in premoženja
Dodatne pogoje protipožarne zaščite poda požarna inšpekcija v soglasju za konkreten poseg v fazi pridobivanja ustreznega dovoljenja za poseg v prostor.
X. TOLERANCE
46. člen
Na večjem delu območja so grajeni objekti. Obstoječi objekti pretežno ohranjajo velikostne gabarite. Dovoljena pa so odstopanja v kontekstu dopolnilne gradnje v okviru možnosti obremenitve zemljišča.
Maksimalni gabariti in tlorisne velikosti novopredvidenih objektov so podani v grafičnem delu pod št. 7. Odstopanja gabaritov so v vseh smereh ± 5%, kolikor ne rušijo osnovne zasnove lociranja objektov. Za centralni objekt z javnim programom je nujno treba ohraniti osno lociranje objekta v presečišču obeh označenih osi.
Tlorisna odstopanja ureditev je možna samo v primeru prilagajanja prometnim ureditvam in usklajevanju z niveletnim stanjem, kar opredeli projekt zunanje ureditve.
XI. FAZNOST GRADNJE
47. člen
Načrtovane ureditve se izvedejo fazno po posameznih funkcionalnih sklopih (A1, A2, B1 in B2).
Predvidena novogradnja v območju B1 se izvede v dveh gradbenih fazah, katerima sledijo nujne ureditve zunanjih in parkirnih površin s spominsko in vogalno ploščadjo.
Nujno je potrebno prenoviti objekt garažnega niza na parc. št. * 230 k.o. Dol. Logatec. Objekt mora ustrezati uličnemu videzu javnega prehoda z odstranitvijo deponij odpadnih in sekundarnih materialov.
Gospodarsko poslopje na parc. št. *224 in 58/5, obe k.o. Dol. Logatec, je treba nujno rekonstruirati kot dozidavo k stanovanjski hiši in jo oblikovati v skladno arhitektonsko celoto skupaj z osnovnim objektom.
Na podlagi izdelanega varstvenega programa prenove etnološke dediščine se izvede prenova objektov domačije “Škof“ (dolgoročna naloga).
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
48. člen
Ureditveni načrt je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na obravnavanem območju. Določila ureditvenega načrta morajo biti smiselno uporabljena v lokacijskih odločbah.
Poleg določil ureditvenega načrta je pri realizaciji treba upoštevati pogoje dajalcev soglasij za vsak poseg v prostor posebej.
Pri urejanju objektov in pri spremembi namembnosti ali pri definiranju dopolnilnih dejavnosti v objektih je treba nujno upoštevati potrebe po dodatnih zunanjih površinah za potrebe manipulacije in parkiranja. Pri vsakem posegu je treba preveriti zadostnost zunanjih površin in zagotoviti pregledne in varne dostope in dovoze.
V projektu hortikulture mora biti posebej opredeljena ureditev na zelenicah, ki spadajo k objektom. Območja javnih zelenih površin morajo upoštevati določila tega ureditvenega načrta. Pri individualni gradnji je lastnikom prepuščena svoboda pri izbiri in lociranju ozelenitve. Zagotoviti je treba ustrezno preglednost cestnega omrežja ter poglede na glavne vedute naselja.
Pri izvajanju ureditvenega načrta morajo biti glede na njihova določila upoštevani vsi veljavni gradbeno-tehnični, prometni, zdravstveno-higienski, varnostni in drugi predpisi.
XIII. KONČNE DOLOČBE
49. člen
Ureditveni načrt Trohov vrt v Logatcu DL-J3-C2 je na vpogled občanom, podjetjem in drugim organizacijam na Občini Logatec.
50. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem sprejetega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
51. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-03/01-7
Logatec, dne 27. junija 2002
Župan
Občine Logatec
Janez Nagode l. r.