Uradni list

Številka 100
Uradni list RS, št. 100/2001 z dne 11. 12. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 100/2001 z dne 11. 12. 2001

Kazalo

4905. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, stran 10209.

Na podlagi tretjega odstavka 1. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in varovanja zdravja delavcev pred tveganji zaradi vpliva kemičnih snovi, ki se nahajajo v delovnem okolju ali so rezultat katere koli dejavnosti, ki vključuje kemične snovi.
2. člen
(izjeme)
(1) Ta pravilnik se ne uporablja za dela, pri katerih so delavci izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni rakotvornim in/ali mutagenim snovem, razen v primeru, ko določbe tega pravilnika predpisujejo višjo raven varnosti in zdravja pri delu.
(2) Ta pravilnik se ne uporablja za prevoz nevarnega blaga (nevarnih kemičnih snovi), razen v primeru, ko določbe tega pravilnika predpisujejo višjo raven varnosti in zdravja pri delu.
(3) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za dela, pri katerih so delavci izpostavljeni ionizirnemu sevanju.
3. člen
(definicije)
Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. Kemična snov pomeni kemični element ali njegove spojine v naravnem stanju ali pridobljene, uporabljene ali sproščene, vključno sproščene kot odpadek, pri kateri koli dejavnosti pri delu, ne glede na to ali so proizvedene namerno ali nenamerno in ne glede na to ali so dane na trg ali ne.
2. Nevarna kemična snov pomeni:
– kemično snov, ki ustreza kriterijem za razvrščanje kot nevarna snov, skladno z veljavnimi predpisi, razen tistih snovi, ki ustrezajo samo kriterijem za razvrščanje kot nevarne za okolje;
– kemično snov, ki ustreza kriterijem za razvrščanje kot nevarni pripravek, skladno z veljavnimi predpisi, razen tistih pripravkov, ki ustrezajo samo kriterijem za razvrščanje kot nevarni za okolje;
– kemično snov, ki lahko, čeprav ne ustreza kriterijem za razvrščanje kot nevarna snov v skladu s prejšnjima alineama, zaradi svojih fizikalno-kemijskih, kemijskih ali toksikoloških lastnosti in načina, kako je uporabljena ali na kakšen način je prisotna na delovnem mestu, predstavlja tveganje za varnost in zdravje delavcev ter tudi kemično snov, ki se ji v skladu s 4. členom tega pravilnika določi mejno vrednost za poklicno izpostavljenost;
3. Prah pomeni disperzno porazdeljene trdne snovi v zraku, ki nastanejo z mehanskimi postopki ali mešanjem. K prahovom prištevamo tudi dim iz termičnih ali kemičnih procesov.
4. Dim pomeni disperzno porazdeljene trdne snovi v zraku, ki nastanejo s toplotnimi in/ali kemičnimi procesi/postopki.
5. Inhalabilna (inspirabilna ali groba) frakcija (I) pomeni del celotnega prahu ali dima, ki ga delavec vdihne skozi nos ali usta iz območja vdihavanja.
6. Alveolarna (respirabilna ali fina) frakcija (A) pomeni del vdihanega prahu ali dima, ki ga delavec vdihne skozi nos ali usta iz območja vdihavanja in ki vsebuje dovolj majhne delce, da pridejo v alveole (pljučne mešičke).
7. Dejavnost, ki vključuje kemične snovi pomeni vsako delo, pri katerem se kemične snovi uporabi ali se jih namerava uporabiti, vključno s proizvodnjo, ravnanjem, skladiščenjem, prevozom, odstranjevanjem in obdelavo, ali ki so rezultat takega dela.
8. Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan / 40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu.
Mejna vrednost je podana za 8-urno izpostavljenost.
Mejna vrednost nevarnih snovi v zraku na delovnem mestu je podana pri temperaturi 20 °C in tlaku 1,013×10(na 5) Pa.
9. Kratkotrajna vrednost (KTV) pomeni dovoljeno odstopanje od mejne vrednosti nevarne snovi navzgor za krajša obdobja oziroma faktor, s katerim množimo mejno vrednost, da dobimo koncentracijo snovi, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti snovi lahko traja največ 15 min in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostima tej koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost se izraža v mg/m3 ali v ml/m3 (ppm).
10. Biološka mejna vrednost (BAT) pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo.
11. Biološki monitoring (spremljanje) je določanje škodljive snovi in/ali njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu.
12. Nadzorovanje zdravja pomeni oceno zdravstvenega stanja v povezavi z izpostavljenostjo določenim kemičnim snovem pri delu.
13. Nevarnost pomeni lastnost kemične snovi, ki lahko potencialno škoduje.
14. Tveganje pomeni verjetnost, da pride pri uporabi in/ali izpostavljenosti delavca kemični snovi do škodljivega delovanja na človeški organizem.
15. Pristojni organ je organ inšpekcije dela.
4. člen
(mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in biološke mejne vrednosti)
(1) Zavezujoče mejne vrednosti nevarnih kemičnih snovi za poklicno izpostavljenost so določene v prilogi I tega pravilnika.
(2) Poleg zavezujočih mejnih vrednosti iz priloge I tega pravilnika je splošna mejna vrednost za prah 6 mg/m3 (alveolarna frakcija), v primeru, da prah nima mutagenih, rakotvornih, teratogenih, fibrogenih, strupenih ali alergičnih učinkov. V primeru, da ima prah katerokoli od naštetih lastnosti, je potrebno za prah upoštevati mejno vrednost posamezne nevarne snovi iz priloge I tega pravilnika.
Mejne vrednosti prahu in dima so praviloma podane za osem ur razen mejnih vrednosti naslednjih prahov:
– kremena
– aluminija in njegovih oksidov (brez vlaken),
– grafita (vsebnost kremena < 1%),
– železovih oksidov,
– magnezijevega oksida,
– titanovega dioksida,
– PVC in
– silicijevega karbida (brez vlaken),
ki se vrednotijo v daljšem obdobju.
Mejne vrednosti za naštete vrste prahov in splošno mejno vrednost za prah se vrednoti v obdobju enega leta, za alveolarno frakcijo kremena v obdobju dveh let. V tem obdobju je lahko koncentracija dima in prahu občasno višja od mejne vrednosti, nikakor pa ne sme presežti kratkotrajne vrednosti (KTV).
(3) Zavezujoče biološke mejne vrednosti so določene v prilogi II tega pravilnika.
(4) Kadar obstajajo utemeljeni dokazi, da je potrebna revizija ali uvedba drugačnih zavezujočih mejnih vrednosti za nevarne kemične snovi iz priloge I tega pravilnika ali drugačnih zavezujočih bioloških mejnih vrednosti nevarnih snovi iz priloge II tega pravilnika, mora delodajalec o tem obvestiti pristojni organ.
5. člen
(podatki o koncentracijah nevarnih kemičnih snovi)
Na zahtevo pristojnega organa mora delodajalec posredovati pristojnemu organu vse podatke o koncentracijah nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu. Pristojni organ mora o tem poročati ministru, pristojnemu za delo.
II. OBVEZNOSTI DELODAJALCA
6. člen
(določanje in ocenjevanje tveganja)
(1) Delodajalec mora pred pričetkom izvajanja vsake dejavnosti ugotoviti, ali so na delovnem mestu prisotne nevarne kemične snovi. Če delodajalec ugotovi njihovo prisotnost, mora oceniti tveganje za varnost in zdravje delavcev, ki ga predstavlja prisotnost kemičnih snovi na delovnem mestu.
(2) Delodajalec mora pri oceni tveganja upoštevati:
– nevarne lastnosti kemičnih snovi,
– podatke o varnosti in zdravju, ki jih posreduje dobavitelj (npr. varnostne liste po predpisih o kemikalijah),
– raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti,
– količino kemičnih snovi,
– druge okoliščine pri delu s kemičnimi snovmi,
– mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in/ali biološke mejne vrednosti,
– učinek preventivnih ukrepov, ki so/bodo sprejeti,
– rezultate že uvedenega zdravstvenega nadzora, če so na razpolago.
Dobavitelj kemične snovi mora na zahtevo delodajalcu podati dodatne informacije, ki so potrebne za oceno tveganja in, če je to mogoče tudi specifično oceno tveganja za uporabnike.
(3) Delodajalec mora imeti dokumentirano oceno tveganja. Na podlagi te ocene mora delodajalec ugotoviti, kateri ukrepi iz 7. in 8. člena tega pravilnika so bili sprejeti. Ocena tveganja lahko vključuje utemeljitev delodajalca, da je zaradi narave in obsega tveganj v zvezi s kemičnimi snovmi, nadaljnja podrobna ocena tveganja nepotrebna. Oceno tveganja mora delodajalec sproti dopolnjevati, še posebno, če je prišlo do pomembnih sprememb, zaradi katerih ocena ni več ustrezna, ali kadar to zahteva rezultat zdravstvenega nadzora.
(4) Delodajalec mora pri oceni tveganja upoštevati tudi druge aktivnosti na delovnem mestu, na primer vzdrževanje, pri katerih je možno pričakovati večjo izpostavljenost kakor tudi druge vzroke, zaradi katerih lahko pride do škodljivih učinkov na zdravje in varnost delavcev potem, ko so že bili sprejeti in izvedeni vsi tehnični ukrepi.
(5) Pri dejavnostih, pri katerih prihaja do izpostavljenosti več nevarnim kemičnim snovem mora delodajalec oceniti tveganje, ki ga predstavlja kombinacija tveganj zaradi vseh kemičnih snovi.
(6) Delodajalec mora zagotoviti, da se v primeru nove dejavnosti, ki vključuje nevarne kemične snovi, delo začne šele potem, ko se oceni tveganje in ko uvede potrebne preventivne ukrepe.
7. člen
(splošna načela za preprečevanje tveganj)
(1) Delodajalec mora pri izvajanju svojih obveznosti za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri vsaki dejavnosti, ki vključuje nevarne kemične snovi, sprejeti potrebne preventivne ukrepe, v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, kakor tudi ukrepe navedene v tem pravilniku.
(2) Delodajalec mora tveganje za varnost in zdravje delavcev pri delu, ki vključuje nevarne kemične snovi, odpraviti ali zmanjšati na najmanjšo možno mero na naslednje načine:
– z načrtovanjem in organizacijo sistemov dela na delovnem mestu,
– z zagotavljanjem primerne delovne opreme in uvedbo vzdrževalnih postopkov, ki zagotavljajo varnost in zdravje delavcev pri delu,
– z zmanjševanjem števila delavcev, ki so izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem,
– z zmanjševanjem trajanja in intenzitete izpostavljenosti,
– s primernimi higienskimi ukrepi,
– z znižanjem količine kemičnih snovi, ki so prisotne na delovnem mestu na najmanjšo možno mero, ki se zahteva za določeno vrsto dela,
– z ustreznimi postopki na delovnem mestu, vključno s postopki za varno ravnanje, skladiščenje in prevoz nevarnih kemičnih snovi in odpadkov, ki vsebujejo take kemične snovi, znotraj delovnega mesta.
(3) Kadar rezultati ocene tveganja, iz prvega odstavka prejšnjega člena pokažejo, da zaradi količine nevarne kemične snovi, ki je prisotna na delovnem mestu, obstaja le minimalno tveganje za varnost in zdravje delavcev in za zmanjšanje tveganja zadoščajo ukrepi, sprejeti v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, se določbe 8., 9. in 12. člena tega pravilnika ne uporabljajo.
8. člen
(varnostni in preventivni ukrepi)
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je tveganje, ki ga predstavlja nevarna kemična snov za varnost in zdravje delavcev pri delu, odpravljeno ali zmanjšano na najmanjšo možno mero.
(2) Delodajalec mora nadomestiti nevarno kemično snov ali proces s kemično snovjo ali procesom, ki ni nevaren-a ali je manj nevaren-a za varnost in zdravje delavcev, če je to tehnično možno. Kadar zaradi vrste dejavnosti tveganja ni možno odpraviti z nadomestitvijo nevarne kemične snovi ali procesa s kemično snovjo ali procesom, ki ni nevaren-a ali je manj nevaren-a za varnost in zdravje delavcev, mora delodajalec zagotoviti, da se tveganje zmanjša na najmanjšo možno mero z uporabo varnostnih in preventivnih ukrepov, ki ustrezajo oceni tveganja v skladu s 6. členom tega pravilnika.
Ti ukrepi morajo vključevati po prednostnem vrstnem redu:
a) načrtovanje ustreznih delovnih procesov in tehničnih regulacijskih naprav in uporabo ustrezne opreme in materialov, da se prepreči ali čim bolj zmanjša sproščanje nevarnih kemičnih snovi, ki lahko predstavljajo tveganje za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu;
b) uporaba kolektivnih varnostnih ukrepov pri izvoru tveganja, kot npr. primerno prezračevanje in primerni organizacijski ukrepi;
c) uporaba individualnih varnostnih ukrepov, vključno z uporabo osebne varovalne opreme.
(3) Glede na stopnjo in vrsto tveganja mora delodajalec zagotoviti nadzorovanje zdravja v skladu z 12. členom tega pravilnika.
(4) Delodajalec mora redno in kadar pride do spremembe pogojev, ki lahko vplivajo na izpostavljenost delavcev kemičnim snovem, izvajati meritve koncentracij kemičnih snovi, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje delavcev na delovnem mestu in pri tem upoštevati mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost.
(5) Delodajalec mora pri izvajanju ukrepov, temelječih na oceni tveganja iz 6. člena tega pravilnika, upoštevati rezultate meritev iz prejšnjega odstavka.
Delodajalec mora v primerih prekoračitev mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost ugotoviti vzroke in takoj ukrepati ter opraviti kontrolne meritve. Pri izvajanju preventivnih in varnostnih ukrepov mora delodajalec upoštevati vrsto te mejne vrednosti.
(6) Na osnovi celotne ocene tveganja in splošnih načel za preprečevanje tveganj, navedenih v 7. členu tega pravilnika, mora delodajalec sprejeti tehnične in/ali organizacijske ukrepe, ki ustrezajo vrsti delovnega postopka, vključno s skladiščenjem, ravnanjem in ločevanjem nekompatibilnih kemičnih snovi tako, da delavce zavaruje pred nevarnostmi, ki jih povzročajo fizikalno-kemične lastnosti kemičnih snovi.
Delodajalec mora ukrepati po prednostnem vrstnem redu, tako da:
a) prepreči prisotnost nevarnih koncentracij vnetljivih snovi ali nevarnih količin kemično nestabilnih snovi na delovnem mestu,
b) se izogne prisotnosti izvorov vžiga, ki bi lahko povzročili požar in eksplozije, ali neugodnim pogojem, ki bi lahko privedli do škodljivih fizikalnih učinkov nestabilnih snovi ali mešanic snovi,
c) zmanjša škodljive učinke za zdravje in varnost delavcev v primeru požara ali eksplozije zaradi vžiga vnetljivih snovi ali škodljivih fizikalnih učinkov, ki jih lahko povzroče kemično nestabilne snovi ali mešanice snovi.
(7) Delodajalec mora zagotoviti, da je oblika, izdelava in dobava delovne opreme in varovalnih sistemov za varovanje delavcev v skladu s predpisi o varnosti strojev in s predpisi o varnosti proizvodov.
Delodajalec mora sprejete tehnične in organizacijske ukrepe uskladiti s predpisi, ki urejajo opremo in varovalne sisteme, ki so namenjeni uporabi v potencialno eksplozivni atmosferi.
Delodajalec mora sprejeti ukrepe za zagotovitev ustreznega nadzora obrata, opreme in strojev ali zagotoviti opremo za preprečevanje eksplozij ali sisteme za sproščanje tlaka pri eksploziji.
9. člen
(ravnanje ob nezgodah in nevarnih pojavih)
(1) Z namenom, da bi zagotovili varnost in zdravje delavcev pred nezgodo ali nevarnim pojavom zaradi prisotnosti nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu, mora delodajalec določiti postopek ukrepanja (akcijski načrt), za primer da pride do takšnega dogodka. Delodajalec mora zagotoviti, da ti ukrepi obsegajo tudi praktične varnostne vaje, ki se redno izvajajo in ustrezna sredstva za prvo pomoč.
(2) Delodajalec mora za ponovno vzpostavitev normalnega stanja:
– uvesti ustrezne ukrepe za čimprejšnje saniranje nastale situacije,
– dovoliti dostop na prizadeta območja le delavcem, ki so nujno potrebni za izvajanje popravil in drugega nujnega dela.
(3) Delodajalec mora delavcem, ki smejo delati na prizadetem območju, zagotoviti ustrezno varovalno obleko, osebno varovalno opremo, posebno varnostno opremo in drugo opremo, ki jo morajo uporabljati, dokler obstaja tako stanje.
Delodajalec mora zagotoviti, da nezavarovane osebe ne bodo ostale na prizadetem območju.
(4) Delodajalec mora zagotoviti ustrezne opozorilne in druge komunikacijske sisteme, ki so potrebni za opozarjanje na povečano tveganje za varnost in zdravje, poskrbeti za ustrezni odziv in za takojšnjo uvedbo ustreznih ukrepov, pomoči, izhodov v sili in reševalne akcije.
(5) Delodajalec mora zagotoviti, da so informacije o nujnih ukrepanjih v zvezi z nevarnimi kemičnimi snovmi dostopne notranjim in zunanjim službam za ukrepanje pri nezgodah in nevarnih pojavih.
Te informacije morajo vsebovati:
– vnaprejšnje obvestilo o nevarnosti pri delu, ukrepe za ugotavljanje nevarnosti, varnostne ukrepe in postopke, tako da službe za nujno ukrepanje lahko pripravijo svoje lastne postopke za odziv in varnostne ukrepe,
– podatke o specifičnih nevarnostih, ki se pojavijo, ali se lahko pojavijo ob času nezgode ali nevarnega pojava, vključno s podatki o postopkih, pripravljenih v skladu s tem členom.
10. člen
(seznanjanje, obveščanje in usposabljanje)
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so delavci in/ali njihovi predstavniki:
– seznanjeni z oceno tveganja in spremembami na delovnem mestu, ki narekujejo spremembe v oceni tveganja,
– obveščeni o nevarnih kemičnih snoveh, ki se pojavljajo na delovnem mestu, o vrsti teh snovi, tveganju za varnost in zdravje, ustreznih mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost ipd.,
– usposobljeni in obveščeni o ustreznih varnostnih ukrepih za preprečevanje tveganja ter o njihovih obveznostih za zagotavljanje njihove lastne varnosti in varnosti drugih delavcev na delovnem mestu,
– obveščeni o načinu dostopa do varnostnih listov dobavitelja kemične snovi.
(2) Delodajalec mora listine in podatke iz prejšnjega odstavka sproti dopolnjevati, ob upoštevanju okoliščin, ki se spreminjajo in jih posredovati delavcem ustno, z individualnim poukom ali usposabljanjem, podprto s pisnimi podatki, odvisno od vrste in stopnje tveganja, na delavcem razumljiv način.
(3) Kadar posode in cevi, ki se uporabljajo za nevarne kemične snovi pri delu, niso označene v skladu s predpisi o označevanju kemičnih snovi in varnostnih znakih na delovnem mestu mora delodajalec zagotoviti, da bodo vsebine posod in cevi, kot tudi vrste vsebine in s tem povezane nevarnosti poznane.
(4) Dobavitelji ali proizvajalci morajo na zahtevo delodajalca delodajalcu priskrbeti vse podatke o nevarnih kemičnih snoveh, ki so potrebni za oceno tveganja iz 6. člena tega pravilnika.
III. RAZNE DOLOČBE
11. člen
(prepovedi)
(1) Prepovedana je proizvodnja, izdelava ali uporaba kemičnih snovi in dejavnosti, ki vključujejo kemične snovi, navedenih v prilogi III tega pravilnika. Namen prepovedi je preprečitev izpostavljenosti delavcev tveganju za zdravje, ki ga predstavljajo določene kemične snovi in/ali določene dejavnosti.
(2) Prepovedane kemične snovi in/ali dejavnosti iz priloge III tega pravilnika se izjemoma lahko uporabljajo:
– kadar je edini namen uporabe znanstvena raziskava in preizkušanje, vključno z analizo,
– za dejavnosti, ki so namenjene odstranjevanju kemičnih snovi, ki so prisotne v obliki stranskih proizvodov ali odpadnih proizvodov,
– za proizvodnjo kemičnih snovi, ki so navedene v prvem odstavku tega člena, v primeru da so te kemične snovi polizdelki.
(3) Delodajalec mora preprečiti izpostavljenost delavcev kemičnim snovem iz prvega odstavka tega člena tako, da zagotovi, da se proizvodnja in čimprejšnja uporaba takih kemičnih snovi kot polizdelkov izvaja v zaprtem sistemu, iz katerega se lahko kemične snovi iz priloge III tega pravilnika odstrani samo, kolikor je to potrebno za nadzorovanje procesa ali popravilo sistema.
(4) Pred uporabo kemičnih snovi iz priloge III, mora delodajalec pristojnemu organu predložiti prijavo. Prijava mora vsebovati naslednje podatke:
– razlog uporabe,
– količino kemične snovi (letna poraba),
– vključene dejavnosti in/ali reakcije ali procese,
– število delavcev, ki bi lahko bili izpostavljeni,
– predvidene varnostne ukrepe za varovanje zdravja in zagotavljanje varnosti delavcev,
– tehnične in organizacijske ukrepe za preprečevanje izpostavljenosti delavcev.
12. člen
(zdravstveni nadzor)
(1) Delodajalec mora zagotoviti zdravstveni nadzor tistih delavcev, za katere rezultati ocene tveganja iz 6. člena tega pravilnika pokažejo, da obstaja tveganje za njihovo zdravje.
Delodajalec delavce obvesti o rezultatih ocene tveganja, v kateri je opredeljena tudi zahteva po zdravstvenem nadzoru z biološkim monitoringom, preden jih razporedi na delo z nevarnimi kemičnimi snovmi.
Zdravstveni nadzor se izvaja v skladu z doktrinarnimi načeli za odkrivanje znakov bolezni in drugih okvar zdravja v povezavi z izpostavljenostjo nevarnim kemičnim snovem.
Biološki monitoring se izvaja:
a) obvezno pri delavcih, ki so pri delu izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam in
b) kadar pooblaščeni zdravnik na podlagi zdravstvene ocene tveganja ugotovi:
– da je izpostavljenost delavca nevarnim kemičnim snovem takšna, da se ugotovljena bolezen ali znaki bolezni lahko pripišejo izpostavljenosti,
– da obstaja verjetnost, da se bolezen ali znaki bolezni lahko pojavijo pod posebnimi pogoji dela,
– da diagnostični postopek ne predstavlja tveganja za zdravje delavca in
– so delavci pri delu izpostavljeni tistim nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz priloge II. tega pravilnika
Pooblaščeni zdravnik mora obveščati delodajalca o delazmožnosti posameznega delavca in o rezultatih zdravstvenega nadzora na nivoju skupine delavcev in mu predlagati ustrezne ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja delavcev.
(2) Poleg zdravstvenega nadzora, ki se izvaja periodično, se zdravstveni nadzor v obliki biološkega monitoringa izvaja po nezgodah, ki po oceni strokovnjakov predstavljajo večje tveganje za zdravje izpostavljenih delavcev in kadar z ekološkim monitoringom ob sumu na okvaro zdravja nismo mogli dokazati izpostavljenosti.
(3) Kadar se z zdravstvenim nadzorom ugotovi:
– da ima delavec določeno bolezen ali znake, ki so po mnenju pooblaščenega zdravnika posledica izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem pri delu ali
– da je bila presežena zavezujoča biološka mejna vrednost,
obvesti pooblaščeni zdravnik delavca o rezultatu zdravstvenega nadzora in mu svetuje, kako naj postopa glede svojega zdravja.
V takem primeru mora delodajalec:
– preveriti oceno tveganja,
– preveriti ukrepe, ki so določeni za odpravo ali zmanjšanje tveganja v skladu s 7. in 8. členom tega pravilnika,
– upoštevati mnenje pooblaščenega zdravnika ali pristojnega organa pri izvajanju ukrepov, ki so potrebni za odpravo ali zmanjšanje tveganja v skladu z 8. členom tega pravilnika, vključno z možnostjo prerazporeditve delavca na drugo delovno mesto, kjer ni tveganja za nadaljnjo izpostavljenost, ter
– poskrbeti za stalni zdravstveni nadzor in oceno zdravstvenega stanja drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni. V takih primerih lahko pooblaščeni zdravnik ali pristojni organ predlagajo, da izpostavljene osebe opravijo dodatne preiskave.
(4) Za vsakega delavca, za katerega se izvaja zdravstveni nadzor po prvem odstavku, je potrebno voditi evidenco in stalno dopolnjevati podatke o času izpostavljenosti in koncentracijah kemičnih snovi, katerim je delavec izpostavljen ter o njegovem zdravstvenem stanju. Podatki o izpostavljenosti morajo vsebovati rezultate meritev in periodičnih preiskav, ki jih mora delodajalec posredovati pooblaščenemu zdravniku.
Podatki o izpostavljenosti in zdravstvenem stanju se hranijo v primerni obliki, ki mora zagotavljati možnost kasnejšega vpogleda, ob upoštevanju obvezne zaupnosti osebnih podatkov. Posameznemu delavcu je potrebno zagotoviti, da ima na svojo zahtevo dostop do lastnih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti.
Na zahtevo pristojnega organa je delodajalec dolžan posredovati poročilo o zdravstvenem nadzoru iz prvega odstavka.
Pred prenehanjem dejavnosti mora delodajalec pristojnemu organu posredovati podatke o izpostavljenosti delavcev in zdravstvenem stanju delavcev, ki so bili pod zdravstvenim nadzorom zaradi dela z nevarnimi kemičnimi snovmi.
13. člen
(posvetovanje in sodelovanje delavcev)
Delodajalec mora zagotoviti posvetovanje in sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov o zadevah, ki jih ureja ta pravilnik.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14. člen
Minister, pristojen za delo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije praktične smernice za:
– standardizirane metode za merjenje in oceno koncentracij nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu,
– določanje in oceno tveganja in revizijo le-te,
– varnostne in preventivne ukrepe pri delu z nevarnimi kemičnimi snovmi,
– varno ravnanje s posameznimi skupinami nevarnih kemičnih snovi,
– nadomestitev nevarnih kemičnih snovi z manj nevarnimi ali nenevarnimi.
15. člen
Minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom za zdravje objavi v Uradnem listu Republike Slovenije praktične smernice za izvajanje zdravstvenega nadzora in biološkega monitoringa za delavce, ki so pri delu izpostavljeni tistim nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz priloge II tega pravilnika.
16. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2002, razen določb 11. člena in priloge III ter zavezujočih bioloških mejnih vrednosti iz priloge II, ki se začnejo uporabljati 31. decembra 2005.
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino
in socialne zadeve 
PRILOGA I


         Seznam zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno
                         izpostavljenost


Oznake v tabeli pomenijo:

CAS št.          Karakteristična številka snovi po Chemical
                 Abstracts Service.

EC št.           EINECS, ELINCS številka snovi.

                 EINECS - European Inventory of Existing
                 Commercial Chemical Substances - je seznam
                 snovi, ki so bile v prometu v EU do 18. 9. 1981
                 in je bil objavljen v Uradnem listu EU, št. OJ
                 No C146A dne 15. 6. 1990; snovem je dodeljeno
                 število EINECS tipa XXX - XXX - X, ki se začne z
                 200-001-8.

                 ELINCS - European List of Notified Chemical
                 Substances - je seznam na novo prijavljenih
                 snovi po direktivi 67/548 in se dopolnjuje od
                 leta 1981; snovem je dodeljeno število ELINCS
                 tipa XXX - XXX - X, ki se začne s 400 - 010 - 9.

R                Rakotvorno - povzroča raka.

M                Mutageno.

RF               Teratogeno - škodljivo za razmnoževanje.

RE               Tetratogeno - škodljivo za plod.

1-3              Številke 1, 2 in 3 pomenijo skupino
                 rakotvornosti, mutagenosti in teratogenosti,
                 skladno z veljavnimi predpisi.

-                Na osnovi razpoložljivih podatkov ni možna
                 razporeditev v skupine od 1-3.

Koncentracija    posamezne nevarne snovi v zraku je količina te
                 snovi v enoti volumna zraka. Izrazimo jo v mg/m3
                 ali v ml/m3 (ppm). Koncentracijo plinov ali par
                 v mg/m3 se lahko preračuna v ml/m3 (ppm) in
                 obratno z naslednjima enačbama:

                                        M
                 c(mg / m3) = c(ppm)x -----
                                      24,04

                                       24,04
                 c(ppm) = c (mg / m3)x -----
                                        M

                 c = koncentracija

                 M = molekulska masa snovi

                 Molski volumen znaša 24,04 l pri temperaturi 20
                 °C in tlaku 1,013×105 Pa.

                 Izjemo predstavljajo vlaknate snovi.
                 Koncentracijo vlaknatih snovi izražamo v številu
                 vlaken na enoto volumna (F/m3). Vlakno po tem
                 predpisu mora zadostiti pogojem:

Mej. vrednost    pomeni povprečno koncentracijo nevarne kemične
                 snovi v obliki plinov, par ali suspendirani
                 obliki pri normalnih okoliščinah (n.o.) v zraku
                 na delovnem mestu, znotraj območja vdihavanja,
                 ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če
                 delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih
                 snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša
                 ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi,
                 8 ur na dan polno delovno dobo, pri normalnih
                 mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem
                 delu.

                 Mejna vrednost je podana za 8-urno
                 izpostavljenost.

                 Mejna vrednost za pline in pare je podana pri
                 temperaturi 20 °C in tlaku 1,013×105 Pa.

A                Alveolarna frakcija - del vdihnjene suspendirane
                 snovi, ki doseže alveole.

I                Inhalabilna frakcija - del celotne suspendirane
                 snovi, ki jo delavec vdihne.

KTV              Pomeni dovoljeno odstopanje od mejne vrednosti
                 nevarne snovi navzgor za krajša obdobja oziroma
                 faktor, s katerim množimo mejno vrednost, da
                 dobimo koncentracijo snovi, ki ji je delavec
                 brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen
                 krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni
                 vrednosti snovi lahko traja največ 15 min in se
                 ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni
                 izmeni, med dvema izpostavljenostima tej
                 koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut.
                 Kratkotrajna vrednost se izraža v mg/m3 ali v
                 ml/m3 (ppm).

op.              Opombe.

K                Lastnost lažjega prehajanja snovi v organizem
                 skozi kožo; upoštevanje mejnih vrednosti ni
                 zadostna za zaščito zdravja; organizacijski in
                 higienski ukrepi morajo preprečiti stik s kožo.

Y                Snovi, pri katerih ni nevarnosti za zarodek ob
                 upoštevanju mejnih vrednosti in bat vrednosti.

EU               European Union - Evropska unija.

TDK              Tehnično dosegljiva koncentracija - je
                 koncentracija snovi v zraku na delovnem mestu,
                 ki je dosegljiva s stanjem tehnike.

BAT              Pomeni opozorilno raven nevarne kemične snovi in
                 njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah
                 ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je
                 nevarna kemična snov vnesena v organizem z
                 vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo. Je torej
                 mejna vrednost nevarnih kemičnih snovi in/ali
                 njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov,
                 nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu.
                 Določamo jo v biološkem vzorcu delavca, ki je
                 poklicno izpostavljen nevarnim kemičnim snovem
                 polni delovni čas in v določenem referenčnem
                 obdobju.

EKA              Zveza med koncentracijo rakotvornih snovi v
                 zraku na delovnem mestu in količino snovi in/ali
                 njenih metabolitov v organizmu.

Št.

Snov

CAS št.

EC št.

Razvrstitev

Mejne vrednosti

 

Op.

 

 

 

 

R

M

RF

RE

mg/m3

ml/m3

(ppm)

KTV

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1

acetaldehid (etanal)

75-07-0

200-836-8

3

 

 

 

90

50

1

 

2

aceton (2-propanon)

67-64-1

200-662-2

 

 

 

 

1210

500

 

BAT, EU

3

acetonitril

75-05-8

200-835-2

 

 

 

 

70

40

4

K, EU

4

o-acetilsalicilna kislina

50-78-2

200-064-1

 

 

 

 

5 (I)

 

 

 

5

akrilaldehid (akrolein)

107-02-8

203-453-4

 

 

 

 

0,25

0,1

1

 

6

akrilamid

   - trdi akrilamid – uporaba

   - ostalo

79-06-1

201-173-7

2

2

 

 

 

0,06

0,03

 

4

K, TDK

7

akrilonitril (vinilcianid)

107-13-1

203-466-5

2

 

 

 

7

3

4

K, TDK

8

aldrin (ISO)

309-00-2

206-215-8

3

 

 

 

0,25 (I)

 

4

K

9

alilalkohol

107-18-6

203-470-7

 

 

 

 

4,8

2

2,5

K, EU

10

alilamin

107-11-9

203-463-9

 

 

 

 

5

 

 

K

11

alil propil disulfid (alil propil sulfid)

2179-59-1

218-550-7

 

 

 

 

12

2

 

 

12

aluminij (kovina)

7429-90-5

231-072-3

 

 

 

 

6 (A)

 

 

BAT

13

aluminijev hidroksid

21645-51-2

244-492-7

 

 

 

 

6 (A)

 

 

 

14

aluminijev oksid

1344-28-1

1302-74-5

215-691-6

 

 

 

 

6 (A)

 

 

 

15

aluminijev oksid (dim)

1344-28-1

215-691-6

 

 

 

 

6 (A)

 

4

 

16

amil acetat-terc. (pentil acetat-terc.)    

625-16-1

 

 

 

 

 

270

50

2

Y, EU

17

1-aminobutan (butilamin)

109-73-9

203-699-2

 

 

 

 

15

5

4

K

18

2-aminoetanol (etanolamin)

141-43-5

205-483-3

 

 

 

 

5,1

2

1

 

19

2-amino-1-naftilsulfonska kislina

81-16-3

201-331-5

 

 

 

 

6 (I)

 

4

 

20

2-amino-4-nitrotoluen

99-55-8

202-765-8

3

 

 

 

0,5

 

4

K

21

2-aminopropan (izopropilamin)

75-31-0

200-860-9

 

 

 

 

12

5

4

 

22

2-aminopiridin

504-29-0

207-988-4

 

 

 

 

2

0,5

 

 

23

amitrol (ISO)

(1,2,4-triazol-3-ilamin)

61-82-5

200-521-5

3

 

 

 

0,2 (I)

 

 

 

24

amoniak

7664-41-7

231-635-3

 

 

 

 

14

20

2,5

Y, EU

25

amonijev dikromat

7789-09-5

232-143-1

2

2

 

 

glej kromove (VI) spojine

4

K

26

amonijev sulfamat

7773-06-0

231-871-7

 

 

 

 

15 (I)

 

 

 

27

anilin in

soli

62-53-3

200-539-3

3

 

 

 

7,7

2

4

K, BAT

28

anhidrid ftalne kisline

85-44-9

201-607-5

 

 

 

 

1 (I)

 

1

 

29

anhidrid maleinske kisline

108-31-6

203-571-6

 

 

 

 

0,4

0,1

1

Y

30

anhidrid ocetne kisline (acetanhidrid)

108-24-7

203-564-8

 

 

 

 

20

5

1

 

31

anhidrid trimelitne kisline (dim)

552-30-7

209-008-0

 

 

 

 

0,04 (A)

 

1

 

32

antimon

7440-36-0

231-146-5

 

 

 

 

0,5 (I)

 

4

 

33

antimonove spojine (razen antimonovega hidrida in antimonovega trioksida)

 

 

 

 

 

 

0,5 (I)

 

 

 

34

antimonov hidrid (stibin)

7803-52-3

 

 

 

 

 

0,5

0,1

4

 

35

antu  ISO

(1-(1-naftil)-2-tiosečnina)

86-88-4

201-706-3

3

 

 

 

0,3 (I)

 

4

 

36

arzenova (III) kislina As2O3

in soli

36465-76-6

 

 

1

 

 

 

0,1 (I)

 

4

TDK

37

arzenova (V) kislina As2O5

in soli

7778-39-4

231-901-9

1

 

 

 

0,1 (I)

 

4

TDK

38

arzenov hidrid

7784-42-1

232-066-3

 

 

 

 

0,2

0,05

4

BAT

39

atrazin

1912-24-9

217-617-8

3

3

 

 

2 (I)

 

 

 

40

azinfos-metil (ISO) (O,O-dimetil S-((4-okso-1,2,3-benzotriazin-3(4H)-il)metil)ditiofosfat)

86-50-0

201-676-1

 

 

 

 

0,2 (I)

 

4

K

41

baker

7440-50-8

231-159-6

 

 

 

 

1 (I)

 

4

 

42

baker (dim)

7440-50-8

 

 

 

 

 

0,1 (A)

 

4

 

43

bakrove spojine

 

 

 

 

 

 

1 (I)

 

4

 

44

barijeve spojine - topne                             

 

 

 

 

 

 

0,5 (I)

 

4

EU

45

benzen

- koksarne

- polje rezervoarjev mineralnih olj

- popravila in vzdrževanje napeljav benzena

- ostalo

71-43-2

200-753-7

1

2

 

 

 

8

8

 

8

 

3,25

 

2,5

2,5

 

2,5

 

1

4

K, TDK, EKA, BAT, EU

46

benzil-n-butil ftalat

85-68-7

201-622-7

 

 

 

 

3

 

 

 

47

benzoil klorid

98-88-4

202-710-8

 

 

 

 

2,8

 

 

 

48

p-benzokinon (kinon)

106-51-4

203-405-2

 

 

 

 

0,4

0,1

1

 

49

benzen-1,3-dikarbonitril

626-17-5

210-933-7

 

 

 

 

5 (I)

 

 

 

50

benzentiol

108-98-5

203-635-3

 

 

 

 

2

 

 

 

51

benzo(a)piren

(benzo (d,e,f)krizen)

- smolni ostanek pri koksanju;  stisnjen v profil – priprava in rokovanje; okolica koksarniških peči

- ostalo

50-32-8

200-028-5

2

2

2

2

 

 

0,005

 

 

 

0,002

 

4

TDK

52

berilij

in njegove spojine z izjemo BeAl silikatov

- brušenje

- ostalo

7440-41-7

231-150-7

2

 

 

 

 

 

 

0,005 (I)

0,002 (I)

 

4

TDK

53

bifenil (difenil)

92-52-4

202-163-5

 

 

 

 

1

0,2

 

 

54

bifenil – polikloriran (54% klora)

11097-69-1

 

 

 

 

 

0,5

0,05

4

K

55

bifenil – polikloriran (42% klora)

53469-21-9

 

 

 

 

 

1

0,1

4

K

56

bis(tributilkositrov) oksid

56-35-9

200-268-0

 

 

 

 

0,05

0,002

1

K, Y

57

bitumen – pare in aerosoli pri toplotni obdelavi

8052-42-4

232-490-9

 

 

 

 

 

10

 

 

58

bombaž (prah)

 

 

 

 

 

 

1,5 (I)

 

 

Y

59

borov oksid

1303-86-2

215-125-8

 

 

 

 

15 (I)

 

4

 

60

borov tribromid

10294-33-4

233-657-9

 

 

 

 

10

 

 

 

61

borov trifluorid

7637-07-2

231-569-5

 

 

 

 

3

1

1

 

62

brom                                                     

7726-95-6

231-778-1

 

 

 

 

0,7

0,1

1

EU

63

bromoklorometan

74-97-5

200-826-3

 

 

 

 

1050

200

4

 

64

2-bromo-2-kloro-1,1,1-trifluoroetan

151-67-7

205-796-5

 

 

-

2

40

5

4

BAT

65

bromotrifluorometan (R 13 B1)

75-63-8

200-887-6

 

 

 

 

6100

1000

4

Y

66

1,3-butadien

- obdelava po polimerizaciji,    nakladanje

- ostalo

106-99-0

203-450-8

2

 

 

 

 

34

 

11

 

15

 

5

4

TDK

67

butan

106-97-8

203-448-7

 

 

 

 

2350

1000

4

 

68

izo-butan

75-28-5

200-857-2

 

 

 

 

2350

1000

4

 

69

1,4-butandiol

110-63-4

203-786-5

 

 

 

 

200

50

4

 

70

1-butanol

71-36-3

200-751-6

 

 

 

 

300

100

4

 

71

izo-butanol

78-83-1

201-148-0

 

 

 

 

300

100

4

Y

72

2-butanol

78-92-2

201-158-5

 

 

 

 

300

100

4

 

73

butanon (etilmetil keton)

78-93-3

201-159-0

 

 

 

-

600

200

1,5

K, Y, BAT, EU

74

butantiol

109-79-5

203-705-3

 

 

 

 

1,5

0,5

1

 

75

2-butenal (krotonaldehid)

123-73-9

224-030-0

-

3

-

-

1

0,34

4

K

76

n-butil acetat

123-86-4

204-658-1

 

 

 

-

480

100

1

 

77

2-butil acetat

105-46-4

203-300-1

 

 

 

 

480

100

1

 

78

izo-butil acetat

110-19-0

203-745-1

 

 

 

 

480

100

1

 

79

terc-butil acetat

540-88-5

208-760-7

 

 

 

 

950

200

1

 

80

n-butil akrilat

141-32-2

205-480-7

 

 

 

 

11

2

5

EU

81

izo-butilamin

78-81-9

201-145-4

 

 

 

 

15

5

4

K

82

(p)-terc-butilfenol (PTBP)

98-54-4

202-679-0

 

 

 

 

0,5

0,08

4

BAT

83

sek-butilamin

13952-84-6

237-732-7

 

 

 

 

15

5

4

K

84

2-sek-butilfenilmetil karbamat

3766-81-2

223-188-8

 

 

 

 

5

 

 

K

85

2-sek-butilfenol

89-72-5

201-933-8

 

 

 

 

30

 

 

K

86

n-butilkloroformiat (butil ester kloromravljične kisline)

592-34-7

209-750-5

 

 

 

 

5,6

 

 

 

87

p-terc-butiltoluen

98-51-1

202-675-9

 

 

 

 

60

10

1

 

88

butiraldehid

123-72-8

204-646-6

 

 

 

 

64

20

1

 

89

2-butoksietanol

(butilglikol)

111-76-2

203-905-0

 

 

 

 

98

20

2,5

K, Y, EU

90

2-butoksietil acetat (butilglikol acetat)

112-07-2

203-933-3

 

 

 

 

133

20

2,5

K, Y, EU

91

2-(2-butoksietoksi)etanol (butil dietilenglikol)

112-34-5

203-961-6

 

 

 

 

100

 

1

Y

92

cezijev hidroksid

21351-79-1

244-344-1

 

 

 

 

2 (I)

 

 

 

93

cianamid (karbamonitril)                     

420-04-2

206-992-3

 

 

 

 

2 (I)

 

 

K, EU

94

cianid (računano kot CN)

 

 

 

 

 

 

2 (I)

 

1

K

95

cian klorid

506-77-4

208-052-8

 

 

 

 

0,75

 

 

 

96

cikloheksan

110-82-7

203-806-2

 

 

 

 

700

200

4

BAT

97

cikloheksanol

108-93-0

203-630-6

 

 

 

 

200

50

4

 

98

cikloheksanon

108-94-1

203-631-1

 

 

 

 

40,8

10

2

K, Y, EU

99

cikloheksen

110-83-8

203-807-8

 

 

 

 

1000

300

4

 

100

cikloheksilamin

108-91-8

203-629-0

 

 

 

 

40

10

1

K

101

1,3-ciklopentadien

542-92-7

208-835-4

 

 

 

 

200

75

 

 

102

ciklopentanon

120-92-3

204-435-9

 

 

 

 

690

 

 

 

103

cinkov kromat, vključno s cinkkalijevim kromatom

 

 

1

 

 

 

glej kromove (VI) spojine

 

 

104

cinkov oksid (dim)

1314-13-2

215-222-5

 

 

 

-

5 (A)

 

4

 

105

cirkonij

7440-67-7

231-176-9

 

 

 

 

5 (I)

 

 

 

106

cirkonijeve spojine (računano kot Zr)

 

 

 

 

 

 

5 (I)

 

4

 

107

2,4-D (ISO)

in soli ter estri

(2,4-diklorofenoksi ocetna kislina)

94-75-7

202-361-1

 

 

 

 

1 (I)

 

4

K, Y

108

DDT (1,1,1-triklor-2,2-bis(4-klorofenil)etan) (klofenotan)

50-29-3

200-024-3

3

 

 

 

1 (I)

 

4

K

109

dekaboran

17702-41-9

241-711-8

 

 

 

 

0,3

0,05

1

K

110

demeton

8065-48-3

 

 

 

 

 

0,1

0,01

4

K

111

demetonmetil

8022-00-2

 

 

 

 

 

5

0,5

4

K

112

dialil ftalat

131-17-9

205-016-3

 

 

 

 

5

 

 

 

113

2,4-diaminoanizol

(4-metoksi-1,3-benzendiamin)

615-05-4

210-406-1

2

 

 

 

0,5

 

 

K

114

3,3-diaminobenzidin

in soli

91-95-2

202-110-6

3

 

 

 

0,03 (I)

0,003

4

K

115

4,4¢-diaminodifenilmetan

101-77-9

202-974-4

2

 

 

 

0,1

 

4

K, TDK

116

1,2-diaminoetan (etilendiamin)

107-15-3

203-468-6

 

 

 

 

25

10

4

K

117

a,a¢-diamino-1,3-ksilol

1477-55-0

216-032-5

 

 

 

 

0,1

 

 

 

118

diantimonov trioksid

- proizvodnja; izdelava »masterbatches« in past (tehtanje in mešanje Sb2O3)

- ostalo

1309-64-4

215-175-0

3

 

 

 

 

0,3 (I)

 

0,1 (I)

 

4

 

119

diarzenov pentaoksid

1303-28-2

215-116-9

1

 

 

 

0,1 (I)

 

4

TDK

120

diarzenov trioksid

(arzenov trioksid)

1327-53-3

215-481-4

1

 

 

 

0,1 (I)

 

4

TDK, EKA

121

diatomejska zemlja (kremenka), žgana in kremenčev dim

68855-54-9

272-489-0

 

 

 

 

0,3 (A)

 

 

Y

122

diatomejska zemlja (kremenka), nežgana

61790-53-2

 

 

 

 

 

4 (I)

 

 

Y

123

diazinon (ISO)

(O,O-dietil-O(2-izopropil-6-metilpirimidin-4-il) tiofosfat)

333-41-5

206-373-8

 

 

 

 

0,1 (I)

 

4

K, Y

124

diazometan

334-88-3

206-382-7

2

 

 

 

0,01

 

 

 

125

dibenzil ftalat

523-31-9

208-344-5

 

 

 

 

3

 

 

 

126

dibenzodioksin in –furani, bromirani

 

 

 

 

 

 

5.10-8

(50 pg)

 

4

 

127

dibenzodioksin in –furani, klorirani

 

 

 

 

 

 

5.10-8

(50 pg)

 

4

TDK

128

dibenzen peroksid (benzoil peroksid)

94-36-0

202-327-6

 

 

 

 

5 (I)

 

1

 

129

diboran

19287-45-7

242-940-6

 

 

 

 

0,1

0,1

1

 

130

dibromodifluorometan

75-61-6

200-885-5

 

 

 

 

860

100

4

 

131

1,2-dibromo-3-kloropropan

96-12-8

202-479-3

2

2

1

-

0,05

0,005

 

 

132

1,2-dibromoetan

(etilendibromid)

106-93-4

203-444-5

2

 

 

 

0,8

0,1

4

K, TDK

133

di-n-butilamin

111-92-2

203-921-8

 

 

 

 

29

5

1

K

134

2-(di-n-butilamino)etanol

102-81-8

203-057-1

 

 

 

 

14

 

 

K

135

di-n-butilhidrogen fosfat

107-66-4

203-509-8

 

 

 

 

5

 

 

 

136

2,6-di-terc-butil-p-krezol

128-37-0

204-881-4

 

 

 

 

10 (I)

 

 

 

137

di-n-butilfenil fosfat

2528-36-1

219-772-7

 

 

 

 

3,5

 

 

K

138

dicikloheksil ftalat

84-61-7

201-545-9

 

 

 

 

5

 

 

 

139

didušikov monoksid

10024-97-2

233-032-0

 

 

 

 

180

100

4

 

140

dieldrin (ISO)

60-57-1

200-484-5

3

 

 

 

0,25 (I)

 

4

K

141

dietanolamin

111-42-2

203-868-0

 

 

 

 

15 (I)

 

4

K

142

dietilamin                                            

109-89-7

203-716-3

 

 

 

 

30

10

1

K, EU

143

2-dietilaminoetanol

100-37-8

202-845-2

 

 

 

 

24

5

 

K

144

O,O-dietil-O-(1,6-dihidro-6-okso-1-fenilpiridazin-3-il) tiofosfat

119-12-0

204-298-5

 

 

 

 

0,2

 

 

K

145

dietilen glikol

111-46-6

203-872-2

 

 

 

 

44

10

4

Y

146

dietilenglikoldimetil eter

111-96-6

203-924-4

 

 

 

 

27

5

4

K

147

dietil eter (eter)

60-29-7

200-467-2

 

 

 

 

308

100

2

EU

148

dietil ftalat

84-66-2

201-550-6

 

 

 

 

3

 

 

 

149

di-(2-etilheksil)-ftalat (DEHP)

117-81-7

204-211-0

 

 

 

 

10

 

4

Y

150

dietilsulfat

64-67-5

200-589-6

2

2

 

 

0,2

0,03

4

K, TDK

151

difenilamin

122-39-4

204-539-4

 

 

 

 

5 (I)

 

 

K

152

difenil eter (para)

101-84-8

202-981-2

 

 

 

 

7

1

 

 

153

difenil eter / bifenil (mešanica par) 

 

 

 

 

 

 

7

1

 

 

154

difenilmetan-4,4¢-diizocianat

101-68-8

202-966-0

 

 

 

 

0,05

0,005

1

 

155

difosforjev pentaoksid                         

(fosforjev pentoksid)

1314-56-3

215-236-1

 

 

 

 

1 (I)

 

1

Y, EU

156

difosforjev pentasulfid                         

(fosforjev pentasulfid)

1314-80-3

215-242-4

 

 

 

 

1 (I)

 

1

EU

157

diglicidil eter

2238-07-5

218-802-6

 

 

 

 

0,5

0,1

1

 

158

diheptil ftalat (vsi izomeri)

 

 

 

 

 

 

5

 

 

 

159

1,2-dihiroksi benzen

(pirokatehol)

120-80-9

204-427-5

 

 

 

 

20 (I)

 

 

K

160

1,3-dihidroksi benzen                          

(resorcin)

108-46-3

203-585-2

 

 

 

 

45

10

 

EU

161

1,4-dihidroksi benzen

(hidrokinon)

123-31-9

204-617-8

3

3

-

-

2 (I)

 

1

 

162

2,4-diizocianatotoluen

584-84-9

209-544-5

 

 

 

 

0,07

0,01

1

 

163

2,6-diizocianatotoluen

91-08-7

202-039-0

 

 

 

 

0,07

0,01

1

 

164

diizodecil ftalat

26761-40-0

247-977-1