Uradni list

Številka 71
Uradni list RS, št. 71/2001 z dne 7. 9. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 71/2001 z dne 7. 9. 2001

Kazalo

3829. Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda na območju Občine Kostel, stran 7381.

Na podlagi 4., 29. in 80. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 87/97, 73/98 in 31/00) in 16. člena statuta Občine Kostel (Uradni list RS, št. 58/99) je Občinski svet občine Kostel na 23. redni seji dne 19. 7. 2001 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda na območju Občine Kostel
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa način in splošne pogoje odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, gospodarjenja s komunalnimi objekti in napravami v Občini Kostel ter pravice in obveznosti lastnika, upravljavca in uporabnikov ter naprav in objektov (v nadaljevanju: javna kanalizacija).
Ta odlok ne zajema:
– gnojničnih jam kmetijskih proizvajalcev,
– drenažnih vod, podtalnice, vodotokov in drugih izvirnih vod.
2. člen
Gospodarjenje z javno kanalizacijo obsega:
– uporabo javne kanalizacije v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi, normativi in pravilniki,
– redno vzdrževanje javne kanalizacije ter izvedbo potrebnih rekonstrukcij.
3. člen
Upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih, padavinskih ter grezničnih voda je pooblaščeni izvajalec javne službe, ki mora biti strokovno usposobljen in tehnično opremljen za opravljanje te dejavnosti (v nadaljevanju: upravljavec).
Upravljavca v skladu s 6. členom zakona o gospodarskih javnih službah določi Občina Kostel oziroma lastnik.
4. člen
Uporabniki javne kanalizacije po tem odloku so fizične in pravne osebe, ki stalno ali začasno koristijo za odvajanje odpadnih in padavinskih voda, javno kanalizacijo, individualno ali skupno greznico (v nadaljevanju: uporabnik).
5. člen
Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, podtalnice in vod odprtih vodotokov ali meteornih vod, kjer jih je možno speljati v ponikalnico ali v vodotok.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPRAVLJAVCEV IN UPORABNIKOV
6. člen
Objekti in naprave javne kanalizacije za katere je odgovoren upravljavec so:
Magistralno omrežje in naprave (naprave, ki so regijskega ali medregijskega pomena):
– kanalizacijski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na magistralnem omrežju,
– centralne čistilne naprave.
Primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij);
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz večstanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij ali manjših naselij);
– naprave za čiščenje odpadne vode za večstanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij ali manjših naselij).
Sekundarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi mešanega in ločenega kanalskega sistema, ki rabijo za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje).
7. člen
Objekti in naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so:
– kanalizacija v objektu,
– dvoriščna kanalizacija,
– spojni kanali z revizijskimi jaški,
– kontrolni jaški,
– greznice z dovodnimi in odvodnimi cevovodi,
– lokalne čistilne naprave individualnih objektov, obrtniških delavnic in industrijskih obratov,
– hišni priključki.
8. člen
Za meteorno kanalizacijo, ki služi za odvajanje voda iz cestnih površin, je odgovoren upravljavec oziroma vzdrževalec cest.
III. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
9. člen
Kjer se gradi javna kanalizacija se morajo vsi povzročitelji odpadnih voda v okolici priključiti na novozgrajeni krak omrežja v roku šestih mesecev oziroma vložiti vlogo za priklop.
10. člen
Priključitev na javno kanalizacijo je dovoljena samo s soglasjem, ki ga z določili tega odloka izda upravljavec.
11. člen
Na področju, kjer je zgrajena, se gradi ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna, če je priključek tehnično izvedljiv in če je možna priključitev objekta na omrežje gravitacijsko do 150 m, tlačno do 100 m dolžine ali z višino črpanja do 10 m.
V primerih, da priključitev ni tehnično enostavno izvedljiva ali pa kanalizacijsko omrežje v bližini obravnavanega objekta ni zgrajeno, je lastnik do zgraditve javne kanalizacije dolžan interno omrežje za odpadne vode urediti na drug ustrezen način po navodilih pristojne inšpekcije.
Upravljavec mora o tem obvestiti bodočega uporabnika in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za priključitev na javno kanalizacijo.
V primeru, da bi bili lahko ogroženi vodni viri ali druge dobrine, lahko upravljavec postavi višje zahteve.
12. člen
Uporabnik si je dolžan obvezno pridobiti soglasje upravljavca k:
– prostorsko izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za spremembo namembnosti prostora,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasen priključek,
– za priključitev.
Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.
13. člen
Uporabnik je dolžan priložiti k vlogi:
a) Za soglasje k prostorsko izvedbenem aktu:
– predlog prostorsko izvedbenega akta z izračunom potrebnih količin pitne vode.
b) Za soglasje k lokacijski dokumentaciji:
– lokacijsko dokumentacijo, kadar je predpisana,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta in predvideno porabo vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode.
c) Za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali vlogi za spremembo namembnosti prostora:
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1: 1000 ali 1:500,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ter opis tehnološkega postopka, če gre za industrijski obrat,
– detajl izvedbe priključka,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje za prekop cestišča (po potrebi).
d) Za priključitev objekta:
– soglasje za priključitev (če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja).
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje,
– katastrski načrt,
– izjavo izvajalca oziroma investitorja o skladnosti gradnje s projektom, v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje za prekop cestišča (po potrebi).
e) Za soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1: 1000 ali 1:500,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu ali gradbeno dovoljenje za objekt, ki se gradi,
– soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje za prekop cestišča (po potrebi),
– opis predvidene porabe vode,
– predviden datum odstranitve priključka.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena vključno s soglasji lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek (oziroma ustrezni pravni akt, ki nadomesti soglasje lastnikov), ter soglasjem za prekop cestišča (po potrebi). Pravnomočno gradbeno dovoljenje se predloži, če je bilo izdano.
14. člen
Uporabnik ali drugi investitor si mora pridobiti soglasje za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave javne kanalizacije.
Uporabniki ali drugi investitorji oziroma izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom in pri upravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana.
Stroške za morebitne poškodbe javne kanalizacije, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak in vse ostale intervencijske stroške.
15. člen
Upravljavec je dolžan izdati soglasje za priključek, če uporabnik ob vlogi predloži ustrezno dokumentacijo in če to dopušča višinska razlika, prepustnost omrežja in drugi tehnični pogoji.
Ko priključitev ni možna, mora upravljavec o tem obvestiti uporabnika.
16. člen
Upravljavec je dolžan izvesti priključitev uporabnika na javno kanalizacijo pod pogojem, da je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasja, da je poravnal vse obveznosti, plačal prispevek ob prvi priključitvi po merilih in kriterijih o povračilu za nove priključke in za povečanje priključnih moči ter predložil vso potrebno dokumentacijo.
Za brezhibno stanje interne kanalizacije je odgovoren uporabnik.
17. člen
Priključek na javno kanalizacijo izdela upravljavec na stroške uporabnika. Po končani gradnji se priključek brezplačno prenese v vzdrževanje upravljavcu, ki vpiše lastnika objekta v evidenco uporabnikov javne kanalizacije in mu izda potrdilo o priključitvi.
Priključek je del objekta in je last uporabnika. Priključek vzdržuje upravljavec na stroške uporabnika.
18. člen
Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt uporabnika posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Pri tem mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter količino porabljene vode.
Priključek je lahko stalen ali začasen. Upravljavec lahko izvede začasni priključek na javno kanalizacijo le za gradbišča, začasne objekte in podobne primere, če je začasni priključek tehnično možno izvesti.
Uporabnik mora k vlogi za začasni priključek priložiti zahtevane dokumente, ki potrjujejo začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Pogoj za začasno priključitev na javno kanalizacijo je, po navodilih upravljavca urejeno začasno odjemno mesto. Upravljavec lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred potekom tako določene dobe mora upravljavec o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka. Uporabnik lahko zaprosi za podaljšanje roka uporabe začasnega priključka. Prošnji za podaljšanje roka uporabe začasnega priključka upravljavec lahko ugodi, če so razlogi za podaljšanje utemeljeni.
19. člen
V primeru, da je v objektu več uporabnikov, ki odvajajo vodo z istim priključkom na javno kanalizacijo, so dolžni z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za odvajanje odpadne in padavinske vode. Interna delitev in zaračunavanje odvajanja vode posameznemu uporabniku istega priključka ni obveznost upravljavca.
20. člen
Uporabnik lahko s pisno izjavo, ki jo predloži upravljavcu, brezplačno prenese priključek na drugo pravno ali fizično osebo, pod pogojem, da ni odprtih terjatev na priključku, ki se prenaša.
Če obstaja terjatev, prenos priključka ni možen. Priključitev novega uporabnika pa se v tem primeru izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javno kanalizacijo.
21. člen
Vse posege v obstoječi sistem javne kanalizacije (kanalizacijsko omrežje, objekte in hišne priključke) izvaja upravljavec ali od uporabnika pooblaščen strokovno usposobljeni in registrirani izvajalec, pod strokovnim nadzorom, ki ga zagotovi upravljavec. Enako velja tudi pri gradnji novih hišnih priključkov.
Pri postavitvi, vzdrževanju in zamenjavi hišnih priključkov, upravljavec izvaja samo montažna dela vključno z dobavo materiala. Navedena dela se izvajajo na stroške uporabnika. Preostala dela (izkop, zasip, vzpostavitev terena v prvotno stanje) lahko izvede uporabnik v lastni režiji, lahko pa tudi ta dela zaupa upravljavcu za ustrezno plačilo.
22. člen
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.
IV. PRIKLJUČNA TAKSA
23. člen
Pred izdajo soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je bodoči uporabnik javne kanalizacije dolžan plačati priključno takso (prispevek ob prvi priključitvi).
Višino priključne takse določi na predlog upravljavca javne kanalizacije pristojni občinski organ v pravilniku o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije in veljavnem ceniku.
Stroški za izdajo soglasja in stroški izvedbe priključka niso zajeti v priključni taksi.
V. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE
24. člen
Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu.
25. člen
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a) javna kanalizacija, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov) ter evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, urejena morajo biti tudi lastninska razmerja,
b) vsi merilci morajo biti pregledani in vzdrževani in tehnično brezhibni,
c) izračunani morajo biti stroški obratovanja javne kanalizacije, ki se predaja in stroški povezani s prevzemom,
d) sprejet in finančno ocenjen (izdelan predračun) mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja javne kanalizacije, ki se prevzema,
e) potrebna sanacija mora biti izvedena pred prevzemom v upravljanje, v nasprotnem primeru pa morajo biti predložena zagotovila, da bodo sredstva za izvedbo sanacije zagotovljena v občinskem proračunu,
f) izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja odpadne in padavinske vode, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije,
g) postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence knjigovodskih podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah, dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
h) prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ dosedanjega upravljavca.
VI. MERITVE ODVODA PORABLJENE VODE IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE
26. člen
Lastnosti odpadnih voda se kontrolirajo z rednimi in izrednimi analizami. Redne analize se opravljajo na stroške uporabnikov javne kanalizacije. Izredne analize zagotavlja izvajalec javne službe. Če je izredna analiza neugodna za uporabnika, nosi stroške uporabnik.
Upravljavec v soglasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznost opravljati periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave.
27. člen
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo naravne vodne vire, odpadne vode pa odvajajo v javno kanalizacijo, morajo plačati stroške odvedene vode v količini, kot jo načrpajo. Količina se meri z internim vodomerom.
Uporabniki morajo, če nimajo vgrajenih vodomerov, le-te vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
28. člen
Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe predpisov o oskrbi s pitno vodo.
29. člen
Upravljavec lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da so lastnosti odpadne vode na priključku na javno kanalizacijo ustrezne, vendar ne na manj kot vsakih šest mesecev.
O rezultatih meritev je uporabnik dolžan obveščati upravljavca v skladu z določili v soglasju oziroma najmanj enkrat letno oziroma do 31. 1. tekočega leta za preteklo leto.
30. člen
Upravljavec v soglasju določi uporabniku način merjenja količine, stopnjo onesnaženosti in pogostost meritev tehnoloških odpadnih voda.
Uporabnik mora:
– upravljavcu predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta,
– v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta, pisno zaprositi upravljavca za nadzorni pregled merilnega mesta,
– voditi dnevnik obratovanja merilnega mesta,
– upravljavcu dovoliti dostop do merilnega mesta ob vsakem času brez posebnega obvestila in mu omogočiti pregled dnevnika obratovanja, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav,
– pri odvzemu vzorcev odpadne vode ob vsakem času zagotoviti prisotnost svojega predstavnika. Če uporabnik tega ne zagotovi, je odvzem vzorcev ne glede na to veljaven.
31. člen
Uporabnik je dolžan obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode.
32. člen
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreč, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. Vsi stroški, povezani s sanacijo prej navedenih posledic, bremenijo uporabnika.
33. člen
Vsi stroški v zvezi z izvajanjem meritev gredo v breme uporabnika.
34. člen
Uporabniki, ki imajo status kmeta, in pri katerih del odpadne vode nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih površinah, ne krijejo stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ki nastajajo v kmetijstvu.
Uporabniki iz prvega odstavka tega člena so dolžni pred hlevom vgraditi odštevalni vodomer, v nasprotnem primeru pa se obračunava odvajanje in čiščenje odpadnih voda po pavšalu, ki znaša 3 m3 odpadne vode na osebo na mesec.
35. člen
Uporabniki, pri katerih del odpadne vode nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih površinah, morajo upravljavcu posredovati dokazila, da imajo na voljo dovolj lastnih oziroma najetih kmetijskih površin, na katera se lahko vnašajo živilska gnojila, skladno s predpisi o vnosu snovi in rastlinskih hranil v tla in gnojilnega načrta.
36. člen
Dokler ni zgrajena čistilna naprava so dolžni plačevati kanalščino tudi tisti uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v kanalizacijo, ki se ne zaključuje s čistilno napravo ampak se izliva v odprte vodotoke ali ponikalnice.
37. člen
Uporabniki javnega vodovoda, ki še niso priključeni na javno kanalizacijo in odvajajo komunalno odpadno vodo v greznice na izpraznjevanje, morajo zagotavljati praznjenje vsebine greznic, ko je zapolnjeno 2/3 koristne prostornine greznice.
38. člen
Praznjenje greznic lahko izvaja samo od upravljavca pooblaščen izvajalec, ki je dolžan o praznjenju greznic voditi evidenco.
Lastnik objekta oziroma uporabnik je dolžan dopustiti dostop do greznice pooblaščenim delavcem izvajalca.
Strošek praznjenja greznice in čiščenja odpadnih vod na čistilni napravi krije uporabnik.
39. člen
Prepovedano je spuščati komunalno odpadno vodo iz greznic na javne ali zasebne površine, potoke ali druge površinske ali podzemne vode.
Če se ugotovi, da uporabnik greznice spušča komunalno vodo iz greznice na javno ali zasebno površino ali odprt jarek, odredi z odločbo sanacijske ukrepe.
Če zavezanec v roku, ki je določen v odločbi, ne izvede sanacijskih ukrepov, jih na zahtevo inšpektorja in na stroške zavezanca izvede pooblaščeni izvajalec.
VII. OBRAČUNAVANJE STORITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA
40. člen
Odvajanje odpadnih in padavinskih voda so dolžni plačevati v skladu s pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije in veljavnim cenikom vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne in padavinske vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
Čiščenje odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javne kanalizacije ali s praznjenjem greznic odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje odpadnih voda.
VIII. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV
41. člen
Zaščita vodonosnih območij in vodotokov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljavca.
42. člen
Obveznosti upravljavca so:
– skrbi za redno ustrezno vzdrževanje objektov in naprav, tako da je uporabnikom omogočeno redno odvajanje odpadnih voda,
– skrbi za obnovo dotrajanega omrežja ter dotrajanih delov objektov in naprav javne kanalizacije,
– skrbi za ustrezno zavarovanje objektov in naprav javne kanalizacije,
– da ravna skladno z določbami tega odloka in z njimi seznanja uporabnike,
– obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod preko sredstev javnega obveščanja,
– da organizira odvajanje odpadnih vod v primeru višje sile in o nastopu višje sile pravočasno poroča pristojnim organom,
– da skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
– da sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
– kontrolira sestavo odpadnih voda,
– vodi kataster objektov in naprav,
– zaračunava stroške za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (kanalščino in čiščenje odpadnih voda),
– izdaja soglasja,
– nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov.
43. člen
Obveznost uporabnika so:
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca.
– omogočijo upravljavcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa,
– redno vzdržujejo interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne čistilne naprave,
– redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posreduje upravljavcu,
– pravočasno opozarjajo na ugotovitve pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
– obveščajo upravljavca o vseh spremembah pogojev za priključek,
– redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
– odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določene v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96)
– dolžni so prijaviti upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne in padavinske vode,
– dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode, uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo najmanj štirikrat letno oziroma o vseh spremembah predložiti upravljavcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96)
– odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z čisto vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo upravljavca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja.
IX. TEHNOLOŠKA ODPADNA VODA
44. člen
V kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste vode, ki so v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja, uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za posamezne pogone ali dejavnosti ter pogoji iz soglasja.
45. člen
Neprimerne vode, za izpust v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo uporabnik primerno prečistiti.
46. člen
Uporabnikom ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo:
– odpadne vode, ki vsebujejo strupene snovi v višjih koncentracijah kot je to dovoljeno po uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96),
– industrijske odplake segrete nad 30 °C,
– odpadne vode iz greznic,
– kužne odpadke ali odplake,
– močno obarvane vode ter vodo pomešano s tekočimi gorivi, olji in mazivi,
– radioaktivne snovi,
– snovi, ki razvijajo strupene in eksplozivne pline,
– alkalne in kisle vode ter snovi, ki bi kvarno vplivale na kanalsko omrežje,
– gnoj, gnojnico, pepel, kosti, mavec, cement, pesek,tehnološke peske, usnje, konzerve, steklo in druge tehnološke in komunalne odpadke,
– tekočih odpadkov iz mlekarn, klavnic, silažnih voda ter topil in druge neprečiščene tehnološke vode,
– snovi oziroma odpadne vode, ki jih določi upravljavec glede na tehnologijo čiščenja.
Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
X.PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
47. člen
Upravljavec lahko odpove uporabniku odvajanje in čiščenje odpadnih voda v primeru:
a) če ni poravnal obveznosti,
b) če se objekt poruši,
c) če izpust ne izpolnjuje pogojev iz soglasja ali veljavnih uredb, ki regulirajo dejavnost oddajanja in čiščenja odpadnih voda.
48. člen
V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in zlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, ter mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
49. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec, če ne opravlja obveznosti iz 42. člena odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
50. člen
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz 9., 10., 39. in 46. člena tega odloka.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51. člen
V naselju, kjer obstaja kanalizacija se morajo nanjo priključiti vsi povzročitelji odpadnih voda. Povzročitelji se morajo priključiti v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, oziroma v tem času na sedež upravljavca vložiti vlogo za priklop.
52. člen
Uporabnik ima pravico odpovedati priključitev le v primeru, da objekt poruši, in sicer najmanj 30 dni pred nameravano porušitvijo.
53. člen
Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, opustiti greznico jo očistiti in dezinficirati, upravljavcu pa omogočiti kontrolo opravljenega dela.
54. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja zdravstvena in komunalna inšpekcija, pooblaščena oseba Občine in lastnik kanalizacije.
55. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015–03 05/00
Vas, dne 19. julija 2001.
Župan
Občine Kostel
Valentin Južnič l. r.