Št. 631-19/2024-2711-9 Ob-1032/26, Stran 45
Na podlagi Uredbe o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 21/23 in 13/25), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev), Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom, z dne 14. december 2020, uredbe o ratifikaciji Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 2/21), uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 373 z dne 21. 10. 2021, str. 94), Uredbe 2021/1060/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 159) in Popravkom Uredbe (EU) 2021/1060, z dne 10. 11. 2022, zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/2175 z dne 5. avgusta 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo stroškov na enoto in določitvijo zneskov za financiranje, ki ni povezano s stroški, za nekatere operacije za lažje vključevanje mladih na trg dela, v izobraževanje in družbo v okviru pobude ALMA (»Aim, Learn, Master, Achieve«) (UL L št. 286 z dne 8. 11. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/1060/EU), Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 421 z dne 26. 11. 2021, str. 74), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/1056/EU), uredbe (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 21), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 421 z dne 26. 11. 2021, str. 75), uredbe (EU) 2022/2039 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) 2021/1060 glede dodatne prožnosti za obravnavanje posledic vojaške agresije Ruske federacije FAST (prožna pomoč za ozemlja) – CARE (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 23), Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES, drugi delegirani in izvedbeni akti, ki jih Komisija sprejme v skladu s 113. in 114. členom Uredbe 2021/1060/EU z vsemi spremembami, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL L št. 326 z dne 26. 10. 2012, str. 391), Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021–2027, št. CCI 2021SI16FFPA001, z dne 12. 9. 2022 z vsemi spremembami, Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, št. CCI 2021SI16FFPR001, različica 2.0 z dne 22. 11. 2024 (v nadaljnjem besedilu: Program EKP 2021–2027), Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS, št. 21/18), Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23, 88/23 – ZOPNN-F in 83/25 – ZOUL), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026 (Uradni list RS, št. 104/24, 17/25 – ZFO-1E in 32/25 – ZJU-1), Proračuna Republike Slovenije za leto 2025 (Uradni list RS, št. 123/23, 104/24), Proračuna Republike Slovenije za leto 2026 (Uradni list RS, št. 104/24 in 95/25), 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22,106/23, 88/24, 79/25 in 95/25), Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1), Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri), Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22, 145/22, 17/25 in 56/25), Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11), 106.i člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O, 76/23, 24/25 – ZFisP-1, 39/25 in 85/25 – ZPJS), 16. v povezavi s 40. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 65/14 – ZVRS-H, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22, 18/23 in 83/25 – ZOUL), Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 (Uradni list RS, št. 24/18) in Sklepa C2711-25-064204 o začetku postopka izvedbe Javnega razpisa »Razvoj in vzpostavitev novih virov pomoči in programov ter krepitev kompetenc na področju duševnega zdravja« št. 631-19/2024-2711-2, z dne 27. 3. 2025, Postopkovnika za izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v skladu s Sklepom Sveta 2010/48/ES, s spremembami in odločitve o podpori Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj v vlogi organa upravljanja, št. 3032-146/2025-1630-11, z dne 9. 12. 2025, Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana, objavlja
»Razvoj in vzpostavitev novih virov pomoči in programov ter krepitev kompetenc na področju duševnega zdravja« (krajši naziv: »Izvajanje novih virov pomoči na področju duševnega zdravja«)
1. Naziv in sedež posredniškega telesa, ki dodeljuje sredstva: Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
2. Predmet, namen in cilj javnega razpisa
Javni razpis sofinancirata ministrstvo in Evropska unija, iz Evropskega socialnega sklada plus. Javni razpis se izvaja skladno s Programom Evropske kohezijske politike 2021–2027, cilja politike 4: Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic ter v okviru prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost« in specifičnega cilja ESO4.11 »Krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno ugodnih storitev, vključno s storitvami, ki spodbujajo dostop do stanovanj, in storitvami oskrbe, usmerjene v posameznika, vključno z zdravstveno oskrbo; posodobitev sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite, s posebnim poudarkom na otrocih in prikrajšanih skupinah; izboljšanje dostopnosti, tudi za invalide, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe«, ki med drugim vključuje ukrep krepitev področja duševnega zdravja in ukrepanje na področju drog, ki predvideva izvedbo ukrepov za promocijo duševnega zdravja, zgodnje prepoznavanje težav, boljši dostop do specialističnih storitev, integrirano obravnavo duševnih motenj v skupnosti ter psihosocialno rehabilitacijo oseb v skladu z njihovimi potrebami. Ukrep je komplementaren vsebini iz Načrta za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: NOO), kjer se vlaga v izobraževanje izobraževalcev, razvoj in diseminacijo že preverjenih in učinkovitih programov promocije duševnega zdravja in preventive na področju duševnih motenj izključno pri otrocih in mladostnikih ter mladih odraslih, zlasti v post-covidnem obdobju.
2.1 Predmet javnega razpisa
Predmet tega javnega razpisa je izvedba ukrepov za zgodnjo prepoznavo dejavnikov tveganja in težav v duševnem zdravju, krepitev duševnega zdravja in dobrega počutja, pismenosti in destigmatizacije težav v duševnem zdravju ter vzpostavitev podpornih okolij in izvajanje novih storitev na področju duševnega zdravja tako, da je ponudba storitev široka, prilagojena in čim bolj dostopna uporabnikom.
Glavne aktivnosti izvajalcev projekta vseh vsebinskih področij so:
1. izvajanje novih storitev (t. i. virov pomoči in programov) na področju duševnega zdravja, s poudarkom na ogroženih in ranljivih skupinah (v tem razpisu določene: mlajši odrasli, osebe s težavami v duševnem zdravju, žrtve družinskega nasilja in nasilja nad ženskami);
2. izvajanje strokovnih izobraževanj in usposabljanj za izvajanje novih storitev (tj. programov in virov pomoči);
3. strokovna podpora izvajalcem oziroma strokovnim delavcem in sodelavcem, ki bodo izvajali nove storitve (kontinuirana, sistematična podpora, interaktivnost izvajalcev, intervizija in supervizija);
4. vrednotenje programov in evalvacija (sprotno, končno, kvalitativno in kvantitativno vrednotenje na ravni udeležencev in uporabnikov);
5. objava in diseminacija rezultatov projekta.
2.2 Namen javnega razpisa
V skladu z Resolucijo o Nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 (v nadaljnjem besedilu: Resolucija), ki predstavlja dolgoročen načrt ureditve področja duševnega zdravja v Sloveniji, je neenakomerna dostopnost prebivalcev nekaterih regij v Sloveniji do različnih virov pomoči eden ključnih izzivov. Eden najučinkovitejših ukrepov je povečanje dostopnosti, kapacitet in podpornih okolij na področju duševnega zdravja v skupnosti in na primarni ravni.
Namen javnega razpisa je dvig ozaveščenosti in pismenosti na področju duševnega zdravja, s poudarkom na zgodnji identifikaciji težav v duševnem zdravju, zagotavljanju dostopnosti do pomoči in obravnave ter učinkovitejšemu, hitrejšemu in bolj fleksibilnemu odzivanju mreže virov pomoči na način, da je ponudba storitev široka, prilagojena in multidisciplinarna.
Duševno zdravje je področje, ki preči različna področja in politike, zato bo javni razpis prispeval k celovitejšemu medresornemu izvajanju ukrepov na področju duševnega zdravja (tj. duševno zdravje v vseh politikah).
2.3 Cilji javnega razpisa
Cilj javnega razpisa je razvoj in izvajanje novih storitev (tj. virov pomoči in programov) na področju duševnega zdravja, vzpostavitev in zagotavljanje podpornih okolij za krepitev duševnega zdravja in dobrega počutja, nadgradnja kompetenc strokovnih delavcev in sodelavcev v zdravstvu, socialnem varstvu, vzgoji in izobraževanju ter nevladnem sektorju na področju duševnega zdravja ter nadgradnja storitev na področju duševnega zdravja.
Ciljna skupina javnega razpisa so osebe s težavami v duševnem zdravju, strokovni delavci in sodelavci v zdravstvenem, socialno varstvenem, vzgoji in izobraževanju, nevladnem sektorju ter splošna populacija.
3. Strateške usmeritve in področja javnega razpisa
Vsebine za duševno zdravje, ki se bodo sofinancirale po posameznih področjih projekta morajo biti v celoti skladne z Resolucijo in pripadajočim akcijskim načrtom.
Strateške usmeritve so:
– Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028 s pripadajočim akcijskim načrtom (Uradni list RS, št. 24/18);
– Strategija razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega zdravstva do leta 2031, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije dne 12. 9. 2025;
– Evropski načrt Svetovne zdravstvene organizacije za duševno zdravje 2021–2025, dostopno na: https://www.who.int/europe/publications/i/item/9789289057813:
– Sporočilo Evropske Komisije o celovitem pristopu k duševnemu zdravju (EU portal), dostopno na: https://health.ec.europa.eu/system/files/2023-06/com_2023_298_1_act_en.pdf;
– Sklepi Sveta Evropske unije o duševnem zdravju, dostopno na: https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-15971-2023-INIT/sl/pdf;
– WHO guidance on mental health policy and strategic action plans, dostopno na https://www.who.int/publications/i/item/9789240106796;
– Vrstniška podpora in Modul s smernicami WHO QualityRights, dostopno na: https://iris.who.int/bitstream/handle/10665/329594/9789241516778-eng.pdf;
– Transforming mental health through lived experience. Roadmap for integrating lived and living experience practitioners into policy, services and community, dostopno na: https://iris.who.int/bitstream/handle/10665/381760/WHO-EURO-2025-12307-52079-79927-eng.pdf?sequence=1&isAllowed=y;
– Program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2024/11/sfc2021-PRG-2021SI16FFPR001-2.0.pdf.
Glede na predmet javnega razpisa, se bodo izbrali projekti po posameznih vsebinskih področjih A, B, C, D in E v okviru sredstev, ki so na razpolago za posamezno področje.
3.1 Področje A: Izvajanje vrstniške podpore za osebe s težavami v duševnem zdravju med odraslo populacijo
Službe, ki opravljajo storitve na področju duševnega zdravja se soočajo s slabšo dostopnostjo storitev in zagotavljanjem celostne obravnave ter podpore osebam, ki temelji na načelu okrevanja ter spoštovanju pravic in dostojanstva oseb. Hkrati so osebe s težavami v duševnem zdravju izpostavljene stigmi, diskriminaciji in neenakostim. Sprejemanje novih pristopov, kot je model vrstniške podpore, ki temelji na načelu okrevanja ter spoštovanju človekovih in posebnih pravic ljudi s težavami v duševnem zdravju je vzpostavljen že v večini evropskih razvitih držav. Je komplementaren model, ki dopolnjuje storitve na področju duševnega zdravja ter vključuje uporabnike storitev v njihovo načrtovanje, izvajanje in evalvacijo. Pregledne študije kažejo, da je vrstniška podpora pomemben in nenadomestljiv del obravnave in ima tudi pomemben vpliv na obravnavo in okrevanje oseb.
Cilj:
Povečanje dostopnosti storitev in podpornih okolij z vključevanjem vrstnikov podpornikov na področju duševnega zdravja ter pospešitev okrevanja zaradi težav v duševnem zdravju v različnih okoljih in skupnostih, po načelu okrevanja za uporabnike.
Specifični cilji so:
– vključevanje posameznikov z izkušnjami težav v duševnem zdravju in izkušnjo okrevanja v mrežo služb, ki delujejo na področju duševnega zdravja oziroma v nevladnih organizacij, ki delujejo na področju duševnega zdravja ter na primarnem nivoju zdravstvenega varstva v Centrih za duševno zdravje odraslih,
– izvajanje vrstniške podpore1, ki jo izvaja vrstnik podpornik23 v mreži služb4, ki delujejo na področju duševnega zdravja oziroma v nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju duševnega zdravja in Centrih za duševno zdravje odraslih,
1 Vrstniška podpora za osebe s težavami v duševnem zdravju je vrsta pomoči, pri kateri si vrstniki oziroma osebe s podobnimi težavami medsebojno nudijo čustveno in praktično podporo ter zagovorništvo, ki temelji na spoštovanju in medsebojni podpori.
2 Vrstnik podpornik je oseba z izkušnjo težav v duševnem zdravju in izkušnjo okrevanja.
3 Vrstnik podpornik v okviru predmetnega razpisa izvaja vrstniško podporo v obsegu najmanj 80 odstotkov svojega delovnega časa.
4 Dostopno na: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/.
– nadgradnja medresorskega, medinstitucionalnega in multidisciplinarnega sodelovanja na področju duševnega zdravja.
Prednostno pričakovane aktivnosti so:
– priprava in izvajanje programa usposabljanja za izvajanje vrstniške podpore – prva izvedba programa usposabljanja mora biti izvedena najpozneje do 1. 6. 2026,
– priprava in izvajanje izobraževalnega programa za izvajanje vrstniške podpore – prva izvedba programa izobraževanja mora biti izvedena najpozneje do 1. 6. 2026,
– izvajanje vrstniške podpore za osebe s težavami v duševnem zdravju – kontinuirano izvajanje vrstniške podpore se začne najpozneje do 1. 9. 2026,
– izvajanje supervizije in intervizije ter mentorstva,
– priprava strokovnih gradiv in vsaj štirih protokolov sodelovanja med službami pomoči na področju duševnega zdravja v zvezi s vrstniško podporo med nevladnimi organizacijami, ter Centri za socialno delo, Centri za duševno zdravje odraslih in Centri za krepitev zdravja,
– priprava vsaj treh zaporednih letnih poročil z vključenimi strokovnimi izhodišči in stališči, analizo, priporočili in ocen stanj (t. i. osnovni elementi pilotnih projektov),
– priprava zaključnega poročila z vključenimi strokovnimi analizami, oceno stanj ter predlogom nacionalne implementacije vrstniške podpore,
– organizacija najmanj ene nacionalne konference,
– organizacija strokovnega študijskega obiska v tujino ali vabilo tujim strokovnjakom v Slovenijo,
– ozaveščanje splošne in strokovne javnosti o novih virih pomoči na področju duševnega zdravja,
– vrednotenje programov in evalvacija (sprotno, končno, kvalitativno in kvantitativno vrednotenje na ravni udeležencev in uporabnikov),
– objava in diseminacija rezultatov.
Prednostni pričakovani ciljni skupini sta:
– vrstniki podporniki,
– odrasli s težavami v duševnem zdravju.
3.2 Področje B: Medvrstniška podpora za mlajše odrasle (18–29 let)
Obdobje prehoda v odraslost je obdobje, ko so težave v duševnem zdravju in duševne stiske med mlajšimi odraslimi skupaj z obdobjem adolescence pojavijo najpogosteje ter imajo lahko trajne posledice, ki vplivajo na negativno fizično in duševno zdravje v odrasli dobi ter življenjske priložnosti. Zgodnje intervencije in podpora, kot je medvrstniška podpora, so ključne za mlajše odrasle, ki se soočajo z duševnimi stiskami ali imajo dejavnike tveganja, saj pripomore k zmanjševanju osamljenosti, bodočih težav v duševnem zdravju ter izboljšanju samoučinkovitosti, samopodobe, kakovosti življenja in medvrstniške solidarnosti.
Cilj:
Dvig pismenosti o duševnem zdravju in dobrem počutju in destigmatizacija težav v duševnem zdravju med mlajšimi odraslimi (od 18 do 29 let), krepitev duševnega zdravja in dobrega počutja mlajših odraslih. Hkrati je namen spodbuditi učinkovitejšo prepoznavo težav v duševnem zdravju sovrstnika ter uporabiti različne tehnike podpore na področju duševnega zdravja osebam v stiski.
Specifični cilji so:
– spodbujanje pismenosti o duševnem zdravju in dobrem počutju, krepitev pozitivnega duševnega zdravja, samouravnavanja (samoregulacije) in psihološke prožnosti,
– krepitev empatije in solidarnosti med mlajšimi odraslimi,
– vzpostavitev medvrstniške podpore na področju duševnega zdravja za mlajše odrasle, ki imajo lahko dejavnike tveganja in za katere želimo preprečiti težave v duševnem zdravju,
– nadgradnja medresorskega in multidisciplinarnega sodelovanja na področju duševnega zdravja.
Prednostno pričakovane aktivnosti so:
– uvajanje in usposabljanje vrstnikov podpornikov za medvrstniško podporo za mlajše odrasle,
– izvajanje medvrstniške podpore za mlajše odrasle,
– izvajanje izobraževanj za vrstnike podpornike za medvrstniško podporo med mlajšimi odraslimi ter strokovne delavce na področju socialno-varstvenega, nevladnega in mladinskega sektorja,
– izvajanje intervizije, supervizije in mentorstva,
– priprava strokovnih gradiv, smernic in zaključnih poročil,
– priprava zaključnega poročila s strokovno analizo, oceno stanja in predlogom nacionalne implementacije,
– organizacija nacionalne konference,
– ozaveščanje splošne in strokovne javnosti o novih virih pomoči na področju duševnega zdravja,
– vrednotenje programov in evalvacija (sprotno, končno, kvalitativno in kvantitativno vrednotenje na ravni udeležencev in uporabnikov),
– objava in diseminacija rezultatov.
Prednostno pričakovane ciljne skupine so:
– mlajši odrasli,
– ogrožene in ranljive skupine prebivalstva.
3.3 Področje C: Razvoj in pilotna razširitev programa psihološke prve pomoči za mlade
Trend poslabšanja duševnega zdravja mladih se kaže globalno in ga zadnje desetletje ugotavljamo tudi v Sloveniji. Razviden je iz podatkov zdravstvenih statistik in ugotovitev mednarodnih raziskav, ki vključujejo kazalnike dobrobiti otrok in mladostnikov. Program psihološke prve pomoči za mlade ima cilj povečevanja znanja o duševnih težavah in stiskah, izboljšanja veščin za ukrepanje in povečano zaznano samoučinkovitost pri nudenju pomoči osebi v stiski ter zmanjšanja stigme. Namenjen je odraslim, ki se pri svojem delu srečujejo z mladimi, da bi se opolnomočili za prepoznavo in nudenje pomoči mladostniku v stiski.
Cilj:
Dvig pismenosti o duševnem zdravju in destigmatizacija težav v duševnem zdravju mladostnikov (12 do 18 let) med odraslo populacijo. Namen je spodbuditi bolj učinkovito prepoznavo duševnih težav in stisk ter ustrezno odzivanje odraslih na težave v duševnem zdravju mladostnikov. Z razvojem in/ali prenosom ter razširitvijo dokazano učinkovitega oziroma akreditiranega programa psihološke prve pomoči za mlade je namen vplivati na pravočasno prepoznavo duševnih stisk, povečanje znanja o duševnih težavah in stiskah, izboljšanje veščin za ukrepanje in povečano zaznano samoučinkovitost pri nudenju pomoči mladostniku v stiski ter zmanjšanja stigme.
Specifični cilji so:
– krepitev in razvoj pismenosti na področju duševnega zdravja mladostnikov med odraslo populacijo,
– razvoj kompetenc in usposabljanje odraslih in strokovnjakov za boljše prepoznavanje, soočanje in ukrepanje v primeru stiske pri mladostnikih ter usmerjanje ogroženega mladostnika k ustreznim virom strokovne podpore,
– razvoj in/ali prenos dokazano učinkovitega oziroma akreditiranega programa psihološke prve pomoči za mlade (12 do 18 let) za opismenjevanje odraslih (staršev in strokovnih delavcev, ki se pri svojem delu srečujejo z mladostniki),
– razširitev programov psihološke prve pomoči za mlade na področju depresije, anksioznosti in samomorilnega vedenja.
Prednostno pričakovane aktivnosti so:
– razvoj oziroma prenos dokazano učinkovitega oziroma akreditiranega programa psihološke prve pomoči za mlade (12 do 18 let) za opismenjevanje odraslih za problematiko anksioznosti, depresije in samomorilnega vedenja,
– priprava strokovnih gradiv,
– izvajanje strokovnih izobraževanj in usposabljanj odraslih (staršev in strokovnih delavcev, ki se pri svojem delu srečujejo z mladostniki),
– vzpostavitev izvajanja strokovne podpore udeležencem po zaključenem usposabljanju,
– vrednotenje programov (sprotno, končno, kvalitativno in kvantitativno vrednotenje na ravni udeležencev in uporabnikov),
– objava in diseminacija rezultatov.
Prednostno pričakovane ciljne skupine so:
– starši,
– pedagoški in svetovalni delavci na osnovnih šolah, srednjih šolah in vzgojitelji v dijaških domovih,
– delavci v mladinskih centrih, nevladnih organizacijah in
– drugi, ki se pri svojem delu srečujejo z mladostniki.
3.4 Področje D: Razvoj in pilotna implementacija e-orodij na področju duševnega zdravja odraslih
Digitalna preobrazba je priložnost in omogoča podporo krepitvi duševnega zdravja tudi s pomočjo e-orodij. V Sloveniji še ni razvitih e-orodij na tem področju in ti viri imajo lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju podpore odraslim, da so vključeni v oskrbo in se vanjo tudi aktivno vključujejo. Razvoj in pilotna implementacija e-orodij bosta omogočili preverjanje teh rešitev kot dopolnilno oziroma komplementarno obliko samopomoči ob procesu zdravljenja.
Cilj:
Razvoj in pilotna implementacija e-orodij na področju duševnega zdravja za odrasle. Namen je izboljšati razumevanje pozitivnega duševnega zdravja in podpreti vedenja za krepitev duševnega zdravja ter prepoznavanje značilnosti nekaterih motenj (panična motnja, obsesivno-kompulzivna motnja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) ter motnja pozornosti (ADD) pri odraslih).
Specifični cilji so:
– razvoj e-orodij za krepitev in razvoj pismenosti na področju duševnega zdravja med odraslo populacijo s poudarkom na krepitvi pozitivnega duševnega zdravja,
– razvoj e-orodij kot oblike nizkopražne in dostopne samopomoči za osebe s težavami v duševnem zdravju, pri katerih je ključna lastna dejavnost, ki izboljša izid zdravljenja in je komplementarna najrazličnejšim obstoječim virom pomoči.
Prednostno pričakovane aktivnosti so:
– priprava in pilotna implementacija e-orodij za pozitivno duševno zdravje in različne motnje (panična motnja, obsesivno-kompulzivna motnja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) ter motnja pozornosti (ADD) pri odraslih),
– priprava in izvajanje usposabljanj ter izobraževanj,
– priprava strokovnih gradiv, spletnih učilnic, interaktivnih delavnic, tematskih videoposnetkov in aplikacij,
– vrednotenje izvajanja usposabljanja (sprotno, končno, kvalitativno, kvantitativno vrednotenje na ravni udeležencev in na ravni uporabnikov),
– objava in diseminacija rezultatov.
Prednostno pričakovane ciljne skupine so:
– splošna populacija,
– osebe, ki imajo izkušnje s težavami v duševnem zdravju (panična motnja, obsesivno-kompulzivna motnja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) ter motnja pozornosti (ADD)), njihovi bližnji in
– strokovna javnost.
3.5 Področje E: Izobraževanje zdravstvenih delavcev za obravnavo nasilja v družini (in nasilja nad ženskami) pri izvajanju zdravstvene dejavnosti in sodelovanje s pristojnimi službami in nevladnimi organizacijami
Zdravstvena služba pomemben člen pri prepoznavanju in obravnavi nasilja v družini, zato je ključnega pomena, da so zdravstveni delavci ustrezno usposobljeni, da razumejo postopke, svojo vlogo in vlogo drugih strokovnjakov. Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024–2029 (Uradni list RS, št. 38/24) med ukrepi poudarja pomen sistematičnega usposabljanja za boljše operativno sodelovanje organov in organizacij, kar vodi k izboljšanju sistema ukrepanja, obravnave in zaščite žrtev nasilja ter krepitvi preventivnega delovanja. Praksa kaže, da je tesno sodelovanje organov in organizacij, ki zasledujejo cilj čim bolj koordiniranega pristopa k obravnavanju nasilja v družini najbolj učinkovito.
Cilj:
Usposabljanje na področju zdravstvene dejavnosti za prepoznavo in obravnavo nasilja v družini ter izboljšanje sodelovanja zdravstvenih institucij z drugimi pristojnimi službami. Namen je krepitev ozaveščenosti in spreminjanje stališč zdravstvenih delavcev glede nasilja v družini in nasilja nad ženskami, s ciljem zmanjšanja stigmatizacije žrtev in večje občutljivosti na specifične potrebe teh oseb. Izvedba projekta bo presegla zgolj področje zdravstva in bo prispevala k celovitejšemu medresornemu izvajanju ukrepov za obravnavo nasilja v družini in nasilja nad ženskami.
Specifični cilji so:
– izvajanje strokovnih izobraževanj in usposabljanj za krepitev kompetenc za obravnavo nasilja v družini in nasilja nad ženskami pri izvajanju zdravstvene dejavnosti (vključno z izobraževanjem izobraževalcev za regijsko pokritost),
– strokovna podpora izvajalcem (kontinuirana, sistematična podpora, supervizija, intervizija),
– izboljšanje sodelovanja zdravstvenih institucij znotraj zdravstvenega sistema ter z drugimi pristojnimi službami in nevladnimi organizacijami pri obravnavi žrtev in storilcev nasilja v družini,
– učinkovita, hitrejša, kakovostna in multidisciplinarna obravnava problematike nasilja v družini in nasilja nad ženskami,
– izboljšana in učinkovita prepoznava specifičnih potreb/izzivov ranljivih skupin: posebna pozornost usmerjena na potrebe ranljivih skupin, kot so prosilci za mednarodno zaščito/begunci, starejši in osebe z ovirami ter zagotavljanje ustrezne obravnave za te skupine.
Prednostno pričakovane aktivnosti so:
– izvajanje (rednih) strokovnih izobraževanj in usposabljanj, ki temeljijo na poznavanju travme in razumevanju vpliva travme na posameznika ter so regijsko, medsektorsko in medinstitucionalno organizirana (in vključujejo interaktivne delavnice, učenje na podlagi primerov, spletno in/ali hibridno usposabljanje ter spletne module za usposabljanje/spletne tečaje) za usklajeno delovanje vseh deležnikov (zdravstveno osebje, policija, CSD, nevladne organizacije, pedagoški in svetovalni kader), ki se srečujejo z različnimi oblikami nasilja,
– vzpostavitev rednega, kontinuiranega izvajanja strokovne podpore udeležencem po zaključenem usposabljanju v obliki intervizije in supervizije za zdravstvene delavce,
– vključevanje vsebin v obstoječa strokovna (podiplomska) izobraževanja zdravstvenih delavcev,
– pregled, posodobitev in dopolnitev obstoječih strokovnih gradiv (Strokovne smernice za obravnavo nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/Preventiva-in-skrb-za-zdravje/Varovanje-in-krepitev-zdravja/dusevno-zdravje/STROKOVNE_SMERNICE_ZA_OBRAVNAVO_NASILJA_V_DRUZINI_PRI_IZVAJANJU_ZDRAVSTVENE_DEJAVNOSTI.pdf ter Izobraževalne vsebine programa Pond, dostopno na: https://www.prepoznajnasilje.si/izobrazevalno-gradivo-vsebine,
– vrednotenje izvajanja usposabljanja (sprotno, končno, kvalitativno, kvantitativno vrednotenje na ravni udeležencev in na ravni uporabnikov),
– objava in diseminacija rezultatov.
Prednostno pričakovane ciljne skupine so:
– zdravstveni delavci in sodelavci, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in se pri svojem delu srečujejo s problematiko in žrtvami nasilja v družini in nasilja nad ženskami,
– strokovni delavci policije, tožilstva, sodišč, šolstva in centrov za socialno delo, ki sodelujejo z zdravstvenimi delavci pri obravnavi nasilja v družini in nasilja nad ženskami.
4. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Komisija bo za izvedbo postopka javnega razpisa, ki jo je imenovala ministrica za zdravje (v nadaljnjem besedilu: komisija), preverila, če prijavitelj izpolnjuje pogoje za kandidiranje na javnem razpisu.
Za izvajanje predmeta tega javnega razpisa bo v skladu s pogoji in merili izbran največ en izvajalec ali konzorcij na posamezno vsebinsko področje.
4.1 Formalna popolnost vloge
Vloga na javni razpis mora vsebovati v celoti izpolnjeno prijavnico za projekt (Obrazec 1) s prilogami iz razpisne dokumentacije: izjavo prijavitelja in konzorcijskih partnerjev o sprejemanju in izpolnjevanju pogojev javnega razpisa (Obrazec 4), v primeru konzorcija izjavo o partnerskem sodelovanju (Obrazec 5), izjavo o seznanitvi in pridobitvi privolitev za obdelavo osebnih podatkov (Obrazec 6), izjavo o izvedljivosti, ustreznosti in sposobnosti za izvedbo projekta za področje A (Obrazec 7, velja samo za področje A), ter izjavo prijavitelja o ustreznosti in kakovosti programa usposabljanja oziroma izobraževalnega programa s področja vrstniške podpore (Obrazec 8, velja samo za področje A).
4.2 Pogoji za konzorcij
Prijavitelj lahko na javnem razpisu sodeluje s konzorcijskimi partnerji, ki izpolnjujejo pogoje za kandidiranje in so podpisali izjavo o partnerskem sodelovanju (Obrazec 5), s katero pod kazensko in materialnopravno odgovornostjo potrdijo izpolnjevanje in sprejemanje pogojev.
Konzorcij vodi prijavitelj, ki je poslovodeči konzorcijski partner. V primeru uspešne kandidature na javnem razpisu prijavitelj zastopa konzorcij v odnosu do ministrstva in z ministrstvom sklene pogodbo o sofinanciranju (Obrazec 2). Prijavitelj z vsakim konzorcijskim partnerjem podpiše konzorcijsko pogodbo (Obrazec 3), v kateri podrobneje opredeli pravice, obveznosti in odgovornosti partnerstva pri izvedbi projekta. Iz konzorcijske pogodbe mora biti razvidno, da so kot partnerji dosegli dogovor o izvedbi skupnega projekta ter določili prijavitelja in ga pooblastili, da v imenu konzorcija predloži skupno vlogo na javni razpis. V prijavnem obrazcu in nadalje pogodbi mora biti enoznačno določeno, kdo in kdaj izvaja posamezno projektno aktivnost. V primeru, da bosta poleg prijavitelja v konzorciju dva ali več projektna(ih) partnerja(ev), mora prijavitelj skleniti konzorcijsko pogodbo z vsakim od njih.
Prijavitelj in vsi konzorcijski partnerji morajo izpolnjevati splošne pogoje oziroma posebne pogoje za kandidiranje na tem javnem razpisu.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev katerega koli prijavitelja ali konzorcijskega partnerja, lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
4.3 Splošni pogoji za kandidiranje
Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj in konzorcijski partnerji5 če nastopajo in so upravičeni do udeležbe na javnem razpisu za pridobitev sredstev, so naslednji:
5 V primeru, da prijavitelj nastopa s konzorcijskimi partnerji, morajo pogoje iz tega poglavja izpolnjevati tako prijavitelj kot vsak posamezni konzorcijski partner. V primeru samostojne prijave se pogoji nanašajo izključno na prijavitelja.
1. Je v neprofitni statusni obliki (na podlagi zakona ali svojih temeljnih aktov: statuta, ustanovitvenega akta, drugih pravil delovanja), kar pomeni, da presežka prihodkov nad odhodki ali dobička ne deli med člane ali ustanovitelje oziroma lastnike, ampak ga v celoti namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev.
2. Konzorcijski partner ima za vsa področja kandidiranja status pravne osebe javnega ali zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, ki delujejo kot društvo, zveza društev, javni ali zasebni zavod, skupnost javnih ali zasebnih zavodov, raziskovalna organizacija, humanitarna organizacija ali ustanova, nevladna organizacija (velja samo za konzorcijske partnerje, za prijavitelje so pogoji opredeljeni v točki 4.4).
3. Prijavitelju, konzorcijskemu partnerju in njegovi odgovorni osebi oziroma zakonitemu(im) zastopniku(om) prijavitelja ni bila izrečena pravnomočna obsodba, zaradi kaznivih dejanj, taksativno naštetih v prvem odstavku 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23, 88/23 – ZOPNN-F in 83/25 – ZOUL), ali kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost, naštetih v 196.–203. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US). Dokazilo6 ne sme biti starejše od 30 dni pred datumom oddaje vloge.
6 Če prijavitelj ne bo predložil dokazila Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti ali bo dokazilo starejše od 30 dni pred oddajo vloge, ga bo pridobilo ministrstvo po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc (e-Dosje).
4. Imajo v obdobju zadnjih 30 dni pred datumom oddaje vloge, oziroma, če potrdilo7 pridobi ministrstvo na dan, ki je določen kot skrajni rok za oddajo vloge, poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene z zakonom, ki ureja davčni postopek, oziroma vrednost neplačanih zapadlih obveznosti ne znaša 50,00 eurov ali več in ima predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let.
7 Če prijavitelj ne bo predložil potrdila Finančne uprave RS o plačanih obveznostih, ga bo pridobilo ministrstvo po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc (e-Dosje), v tem primeru se bo izpolnjevanje tega pogoja preverjalo na dan, ki je določen kot skrajni rok za oddajo vlog.
5. Zoper njega ni podana prepoved oziroma omejitev poslovanja v razmerju do ministrstva v obsegu, kot izhaja iz 35. in 36. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri).
6. Projekti, ki so v celoti ali delno financirani iz proračunskih sredstev in drugih javnih virov, vključno s sredstvi Evropske unije, ne morejo biti predmet tega javnega razpisa.
7. Vse aktivnosti, ki se sofinancirajo v okviru tega javnega razpisa, morajo biti za končnega uporabnika brezplačne.
8. Vsaka vloga mora za prijavljeni projekt (operacijo) izpolnjevati dodatne pogoje, določene v Tabeli 1.
Tabela 1: Izpolnjevanje splošnih pogojev v vlogi prijavitelja
ZAP. ŠT. | POGOJ | OPIS | DOKAZILO |
1. | Prispevek k doseganju ciljev in rezultatov na ravni cilja politike, prednostne naloge in specifičnega cilja in neposrednih učinkov Programa 2021–2027 | Iz predlaganih aktivnosti operacije je razviden prispevek k doseganju ciljev in rezultatov na ravni cilja politike, prednostne naloge in specifičnega cilja ESO4.11. in neposrednih učinkov Programa 2021–2027. | Pogoj se preveri v A.1. točki prijavnega obrazca. |
2. | Realna izvedljivost v obdobju, za katerega velja podpora, ter zagotovljenost stroškovne učinkovitosti | Iz predlagane operacije je razvidna realna izvedljivost v obdobju, za katerega velja podpora (operacija upošteva aktivnosti ter časovni in finančni okvir, določen s tem javnim razpisom in razpisno dokumentacijo), ter razvidna je zagotovljenost stroškovne učinkovitosti. | Pogoja se preverita glede na celotno prijavo ter v C.1 in D poglavju prijavnega obrazca. |
3. | Ustreznost ciljnih skupin | Iz predlagane operacije je razvidna ustreznost ciljnih skupin. | Pogoj se preveri v A.2. točki prijavnega obrazca. |
4. | Upoštevanje načela nediskriminatornosti, enakih možnosti, vključno z dostopnostjo za invalide, enakosti spolov (zagotavljanje skladnosti s horizontalnimi načeli iz 9. člena Uredbe 2021/1060/EU) | Iz predlagane operacije je razvidno zagotavljanje spodbujanja enakosti moških in žensk ter preprečevanje vsakršne diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti med osebami, ki bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakosti in nediskriminacije. | Pogoj se preveri v A.2, A.3. in A.6. točki prijavnega obrazca. |
Absolutni izločitveni pogoj za prijavitelje pri vseh področjih javnega razpisa je, da prijavitelj ne sodi v eno ali več naslednjih organizacij::
– Organizacija, v kateri več kot polovico članov organa vodenja, upravljanja ali nadzora predstavljajo predstavniki gospodarstva ali političnih strank;
– verske skupnosti, politične stranke ali socialni partnerji.
Ministrstvo lahko za potrebe tega javnega razpisa pridobi potrdila glede izpolnjevanja splošnih in ostalih pogojev tega javnega razpisa iz uradnih evidenc, za kar ga prijavitelj in vsak konzorcijski partner pooblašča s podpisom (Obrazec 4).
Ministrstvo bo za namen preverjanja izpolnjevanja pogojev, od prijavitelja in posameznega konzorcijskega partnerja lahko, poleg dokazil navedenih v razpisni dokumentaciji, zahtevalo tudi dodatna pojasnila in/ali dokazila ter bo pogoje za kandidiranje preverjalo še na druge načine, če ti ne bodo nedvoumno preverljivi v javnih evidencah ali vlogi. V kolikor dokazila niso predložena v roku, ki ga določi ministrstvo, se šteje, da pogoj ni izpolnjen. Komisija na odpiranju ugotavlja popolnost vlog glede na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (formalna popolnost, poglavje 4.1). V kolikor vlagatelj ne predloži zahtevanih dokumentov, bo pozvan k dopolnitvi.
Vloga, ki ne izpolnjujejo pogojev za kandidiranje (poglavje 4.2) ne bo vključena v postopek strokovnega pregleda popolnih vlog ter ocenjevanja ter bo zavržena.
Vloga, ki ne izpolnjuje pogojev za kandidiranje iz točk 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. poglavja 4.3 ne bo vključena v postopek strokovnega pregleda popolnih vlog ter ocenjevanja ter bo zavržena. Izpolnjevanje pogojev iz točke 8 (Tabela 1) tega poglavja se bo preverilo pri strokovnem pregledu popolne vloge ter oceni vloge. V primeru neizpolnjevanja pogojev, se bo postopek nadaljnjega ocenjevanja zaključil, vloga pa bo zavrnjena.
Vloga, ki ne izpolnjuje pogojev za kandidiranje (poglavje 4.4) ne bo vključena v postopek strokovnega pregleda popolnih vlog in ocenjevanja ter bo zavržena.
Kadar se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodbe o sofinanciranju, ministrstvo odstopi od pogodbe o sofinanciranju, pri čemer bo prejemnik sredstev dolžan vrniti že prejeta sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva nakazila na transakcijski račun prejemnika do dneva vračila v proračun Republike Slovenije, skladno s pozivom ministrstva.
Kot potrditev izpolnjevanja pogojev za kandidiranje prijavitelj in konzorcijski partnerji podpišejo izjavo (Obrazec 4), s katero pod kazensko in materialnopravno odgovornostjo potrdijo izpolnjevanje in sprejemanje pogojev.
4.4 Posebni pogoji za prijavitelje oziroma za kandidiranje glede na posamezno vsebinsko področje
1. Za področje A: ima sedež v Republiki Sloveniji in je javni zdravstveni zavod, ki deluje na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in ima vzpostavljen Center za duševno zdravje odraslih ali društvo, zveza društev ali zveza organizacij, s statusom humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področjih socialnega in zdravstvenega varstva kot splošne dobrodelne organizacije ali organizacije za samopomoč, v skladu z Zakonom o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDru-1).
1.1 Na javni razpis lahko kandidira prijavitelj le skupaj s partnerji, ki tako skupaj tvorijo konzorcijsko partnerstvo oziroma konzorcij. Konzorcij sestavlja obvezno prijavitelj, ki je javni zdravstveni zavod in ima vzpostavljen Center za duševno zdravje odraslih ali/ter društvo, zveza društev ali zveze organizacij s statusom humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področjih socialnega in zdravstvenega varstva ter delujejo kot splošne dobrodelne organizacije in/ali organizacije za samopomoč v skladu z Zakonom o humanitarnih organizacij. Prijavo na javni razpis odda samo prijavitelj, ki je tudi odgovorni nosilec vloge.
1.2 Prijavljeni projekt mora za uvrstitev v izbor za dodelitev sredstev izkazovati izpolnjevanje naslednjih pogojev, ki veljajo za prijavitelja, vključno s projektnimi partnerji:
A. Prijavitelj mora zagotoviti najmanj tri zaposlitve (3 FTE). Posameznik mora biti zaposlen za najmanj polovični delovni čas za časa trajanja projekta z naslednjim nazivom:
– Vrstnik podpornik
Ne glede na prejšnji odstavek lahko prijavitelj ali konzorcijski partner s posameznikom z nazivom vrstnik podpornik ali vrstnik podpornik-pripravnik, ki ni zaposlen pri prijavitelju ali konzorcijskemu partnerju sklene ustrezno pogodbeno razmerje na podlagi veljavne pravne podlage, in sicer lahko v obliki podjemne ali avtorske pogodbe, pogodbe o opravljanju storitev, naročilnice ali študentske napotnice.
B. Prijavitelj mora zagotoviti eno zaposlitev za polni delovni čas s 7. stopnjo izobrazbe8 za čas trajanja projekta z naslednjim nazivom:
8 Upošteva se Slovensko ogrodje kvalifikacij, dostopno na: https://www.nok.si/tabela-razvrstitev
– Vodja programa
C. Vsi ostali izvajalci (npr. mentorji, izobraževalci oziroma izvajalci programa usposabljanja in programa izobraževanja) bodo za namene opravljanja storitev sklenili ustrezno pogodbeno razmerje na podlagi veljavne pravne podlage, in sicer lahko v obliki podjemne ali avtorske pogodbe, pogodbe o opravljanju storitev ali naročilnice.
1.3 Prijavitelj skupaj s konzorcijskimi partnerji mora izpolnjevati naslednje pogoje:
A. Ustrezen prostor za izvajanje vrstniške podpore mora biti zagotovljen skozi vso koledarsko leto, najmanj 4 dni v tednu, v skupnem obsegu najmanj 5 ur dnevno, od tega najmanj 3 ure v popoldanskem času. Popoldanski čas se šteje od 14. ure dalje. Prostor vrstniške podpore mora biti zagotovljen v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija (KRVS) in v kohezijski regiji Zahodna Slovenija (KRZS).
B. Prijavitelj je dolžan voditi evidenco, dokumentacijo o delu z uporabniki in obsegu dela ter jo hraniti skladno s predpisi o hrambi in varovanju osebnih podatkov.
C. Izvajalci vrstniške podpore, to so vrstniki podporniki ali vrstniki podporniki – pripravniki, morajo imeti priporočilo organizacije v okviru katere bodo opravljali vrstniško podporo.
D. Izvajalci vrstniške podpore se morajo udeležiti izobraževanja oziroma usposabljanja za preverjanje usposobljenosti s področja vrstniške podpore9 (Obrazec 8).
9 Programi usposabljanja in programi izobraževanja morajo biti obvezno mednarodno primerljivi oziroma ustrezno preverjeni, kot na primer »Transforming mental health through lived experience Roadmap for integrating lived and living experience practitioners into policy, services and community«, dostopno na: https://iris.who.int/bitstream/handle/10665/381760/WHO-EURO-2025-12307-52079-79927-eng.pdf?sequence=1&isAllowed=y, »Competence Framework for Mental Health Peer Support Workers«, dostopno na: https://www.rcpsych.ac.uk/improving-care/nccmh/competence-frameworks/the-competence-framework-for-mental-health-peer-support-workers, »Peer support groups by and for people with lived experience. WHO QualityRights guidance module«, dostopno na: https://iris.who.int/bitstream/handle/10665/329594/9789241516778-eng.pdf ter »Initial Training for Mental Health Peer Support Workers: Systematized Review and International Delphi Consultation«, dostopno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC8193486/
E. Izvajalci aktivnosti (vrstnik podpornik) področja A morajo imeti znanja, skladna s področjem izvajanja ter navedenimi posebnimi pogoji:
E.1. Vrstnik podpornik z izkušnjo težav v duševnem zdravju in izkušnja okrevanja;
– zaključena vsaj 5.10 stopnja izobrazbe;
10 Upošteva se Slovensko ogrodje kvalifikacij (raven SOK), dostopno na: https://www.nok.si/tabela-razvrstitev
– tri leta delovnih izkušenj na področju duševnega zdravja, socialnega varstva, zdravstva ali v nevladnih organizacijah, ki izvajajo programe duševnega zdravja;
– bo v okviru operacije opravil najmanj eno izobraževanje (v sklopu najmanj 20 ur) s področja vrstniške podpore, ki ga potrdi vodilni partner v konzorciju;
– v sklopu izvajanja vrstniške podpore se mora zagotoviti (glavni in sekundarni) mentor, ki spremlja delo vrstnika podpornika;
– oseba, ki izpolnjuje navedene pogoje, se imenuje vrstnik podpornik
ali
E.2. Vrstnik podpornik – pripravnik z izkušnjo težav v duševnem zdravju in izkušnja okrevanja;
– zaključena vsaj 5. stopnje izobrazbe;
– najmanj eno leto in pol delovnih izkušenj ali najmanj dve leti prostovoljskih izkušenj na področju duševnega zdravja, socialnega varstva, zdravstva ali v nevladnih organizacijah, ki izvajajo programe duševnega zdravja;
– bo v okviru operacije opravil program usposabljanja (v sklopu najmanj 30 ur) za preverjanje usposobljenosti s področja vrstniške podpore, ki ga potrdi vodilni partner v konzorciju (Obrazec 8);
– bo v okviru operacije opravil najmanj eno izobraževanje (v sklopu najmanj 20 ur) s področja vrstniške podpore, ki ga potrdi vodilni partner v konzorciju (Obrazec 8);
– oseba, ki izpolnjuje navedene pogoje se imenuje vrstnik podpornik – pripravnik;
– v sklopu najmanj prvih 15 ur dela vrstnika podpornika – pripravnika neposredno z uporabniki, se morata zagotoviti dva mentorja11, ki spremljata delo vrstnika podpornika – pripravnika, in sicer glavnega mentorja in sekundarnega mentorja.
11 Vsak posamezni mentor mora imeti najmanj pet let delovnih izkušenj s področja duševnega zdravja, socialnega varstva, zdravstva ali v nevladnih organizacijah, ki izvajajo programe duševnega zdravja. Prijavitelj mora zagotoviti glavnega mentorja, t. i. »mentorja z izkušnjo« (in z izkušnjo okrevanja) ter sekundarnega mentorja - strokovnega delavca s področja psihologije ali psihiatrije.
F. Mentorstvo v okviru področja A:
a) Pogoji za imenovanje mentorjev:
– za glavnega mentorja oziroma mentor z izkušnjo je imenovana oseba, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju na katerem se vrstnik podpornik usposablja,
– ne glede na prejšnjo alinejo, se za sekundarnega mentorja imenuje oseba, ki ima najmanj pet let specialističnih izkušenj s področja psihologije ali psihiatrije, in je izkazan strokovnjak tega strokovnega področja.
b) Naloge glavnega mentorja in sekundarnega mentorja v okviru spremljanja dela vrstnika podpornika – pripravnika:
– usklajujeta in spremljata potek dela vrstnika podpornika – pripravnika in s tem zagotavljata skladnost s programom usposabljanja,
– pripravita individualizirani program usposabljanja vrstnika podpornika – pripravnika, če ugotovita, da vrstnik podpornik – pripravnik v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanja in veščin,
– vodji programa enkrat mesečno podata poročilo o delu vrstnika podpornika – pripravnika,
– lahko organizirata skupinske oblike dela vrstnikov podpornikov – pripravnikov,
– usposabljata in spremljata vrstnika podpornika – pripravnika na delovnem mestu, preverjata pridobljena znanja in vodji programa enkrat mesečno poročata o napredovanju znanja in krepitve kompetenc vrstnika podpornika – pripravnika,
– sodelujeta pri programu izobraževanja in programu usposabljanja.
c) Delo mentorjev:
– Glavni mentor lahko hkrati skrbi za največ osem vrstnikov podpornikov – pripravnikov, sekundarni mentor pa za deset,
– Glavni mentor in sekundarni mentor morata delo vrstnika podpornika – pripravnika osebno spremljati najmanj prvih 15 ur. Po opravljenih najmanj 15 urah morata biti glavni mentor in sekundarni mentor dosegljiva po elektronski pošti ali telefonu vsaj tri ure na teden in vsak od navedenih mentorjev mora biti najmanj enkrat mesečno prisoten pri izvajanju vrstniške podpore, ki jo izvaja vrstnik podpornik – pripravnik neposredno z uporabniki.
d) Naloge glavnega mentorja v okviru spremljanja dela vrstnika podpornika:
– spremlja delo vrstnika podpornika na delovnem mestu in vodji programa enkrat mesečno odda poročilo o delu,
– sodeluje pri programu izobraževanja in programu usposabljanja.
e) Naloge in delo sekundarnega mentorja v okviru spremljanja dela vrstnika podpornika:
– sekundarni mentor mora biti vrstniku podporniku dosegljiv po elektronski pošti ali telefonu vsaj tri ure na teden, najmanj sedemkrat na leto pa mora biti prisoten tudi pri izvajanju vrstniške podpore, ki jo izvaja vrstnik podpornik neposredno z uporabniki,
– Vodji programa najmanj trikrat na leto poroča o delu vrstnika podpornika.
G. Izobraževalci oziroma izvajalci programa usposabljanja ali programa izobraževanja:
a) Pogoji za imenovanje:
– za izobraževalca oziroma izvajalca programa je imenovana oseba, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju duševnega zdravja.
b) Naloge izobraževalcev oziroma izvajalcev programa:
– pripravi in izvaja program usposabljanja in program izobraževanja.
– sodeluje z mentorji
2. Za področje B: ima sedež v Republiki Sloveniji in je društvo, zveza društev, zavod, skupnost zavodov ali humanitarna organizacija na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg), Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) ali Zakona o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDru-1).
3. Za področje C: ima sedež v Republiki Sloveniji in je javni zavod, ki je ustanovljen na podlagi Zakona o zavodih oziroma Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ, 14/23 – odl. US, 84/23 – ZDOsk-1, 102/24 – ZZKZ in 32/25).
4. Za področje D: ima sedež v Republiki Sloveniji in je javna raziskovalna organizacija v skladu z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23, 102/24 in 40/25).
5. Za področje E: ima sedež v Republiki Sloveniji in je Zbornica, društvo in zveza društev, javni zavod, na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg) ali Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) ali Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18, 66/19, 199/21, 136/23 – ZIUZDS, 35/24, 32/25 – ZZDej-N in 40/25 – ZPPKZD).
5. Merila za izbor vlog prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje
Pravočasno prispele in formalno popolne vloge bo ocenila komisija na podlagi izpolnjevanja meril v tabeli 2.
Tabela 2: Merila ocenjevanja
MERILA OCENJEVANJA | MOŽNO ŠT. TOČK |
A | KAKOVOST VLOGE PROJEKTA | 120 |
1. | Strokovna utemeljenost ter skladnost z nacionalnimi, mednarodnimi strateškimi dokumenti in cilji javnega razpisa | 20 |
2. | Vsebinska celovitost ter sistematičnost predloga projekta | 20 |
3. | Inovativnost in kakovost projekta | 20 |
4. | Diseminacija in nacionalna ter multidisciplinarna/medresorska raven izvajanja | 10 |
5. | Zagotavljanje trajnosti in proste dostopnosti načrtovanih rezultatov | 20 |
6. | Načrt strokovne podpore udeležencem usposabljanja oziroma zagotavljanja prenosa znanja in inovacij v prakso | 20 |
7. | Spremljanje in evalvacija | 10 |
B | REFERENCE IN USPOSOBLJENOST PRIJAVITELJA | 60 |
1. | Strokovne reference in izkušnje prijavitelja | 20 |
2. | Vključevanje ter povezovanje in sodelovanje ključnih partnerjev oziroma deležnikov | 20 |
3. | Zagotavljanje kakovosti dela, izmenjave izkušenj, rezultatov in dobrih praks | 20 |
C | FINANCIRANJE IN UPRAVLJANJE PROJEKTA | 40 |
1. | Jasnost in konkretnost finančnega načrta | 10 |
2. | Stroški in upravljanje | 20 |
3. | Načrt komuniciranja je jasno dodelan in vključuje strategijo vključevanja težje dostopnih ciljnih skupin (uporabnikov in/ali udeležencev usposabljanja) | 10 |
| NAJVEČJE ŠTEVILO MOŽNIH TOČK (A + B + C) | 220 |
Za izvajanje predmeta tega javnega razpisa bo v skladu s pogoji in merili izbran največ en izvajalec ali konzorcij na posamezno vsebinsko področje. Vsak prijavitelj se lahko prijavi največ na dve področji. V primeru, da na posameznem področju ne bo izbran noben prijavitelj, se samo za to področje javni razpis lahko ponovi.
Model dodeljevanja sredstev in postopek izbora
Vsota točk po vseh merilih iz zgornje tabele pomeni skupno število točk posamezne prijave. Najvišje možno skupno število točk je 220. Za posamezno področje bo izbran en prijavitelj oziroma konzorcij, ki bo prejel najvišje število točk.
V skladu z modelom dodeljevanja sredstev in postopkom izbora, morajo projekti za dodelitev sredstev dosegati minimalno število točk, in sicer pri merilih A. »Kakovost vloge projekta« vsaj 80 točk, merilih B. »Reference in usposobljenost prijavitelja« vsaj 40 točk in pri merilih C. »Financiranje in upravljanje projekta« vsaj 25 točk, v nasprotnem primeru bodo s sklepom zavrnjeni.
V primeru, da bi imelo več prijaviteljev enako najvišje skupno število točk, bo izbran tisti, ki bo dosegel več točk pri merilih A. »Kakovost vloge projekta«, nadalje pa glede na število točk doseženih pri merilih B. »Reference in usposobljenost prijavitelja«. V primeru, da je število točk enako, bo izbran tisti, ki bo dosegel več točk pri merilu C. »Financiranje in upravljanje projekta«, v primeru, da je število točk enako, bo izbran prijavitelj, ki je prej oddal formalno popolno vlogo na ministrstvo.
6. Razpoložljiva sredstva po javnem razpisu in časovna porazdelitev sredstev po področjih
Sredstva sofinanciranja se zagotavljajo s sredstvi evropske kohezijske politike iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), načrtovanimi v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost« in specifičnega cilja ESO4.11 »Krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno ugodnih storitev, vključno s storitvami, ki spodbujajo dostop do stanovanj, in storitvami oskrbe, usmerjene v posameznika, vključno z zdravstveno oskrbo; posodobitev sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite, s posebnim poudarkom na otrocih in prikrajšanih skupinah; izboljšanje dostopnosti, tudi za invalide, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe«.
V okviru javnega razpisa bo izbran največ en izvajalec oziroma konzorcij na posamezno vsebinsko področje, ki bo izvajal projekt na nacionalni ravni, in sicer v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in kohezijski regiji Zahodna Slovenija. Način delitve sredstev po kohezijskih regijah glede na Izvedbeni načrt Programa evropske kohezijske politikev Sloveniji12 (v nadaljnjem besedilu: INP) je 48,72 % za KRZS in 51,28 % za KRVS od okvirne višine sredstev, ki so na razpolago za javni razpis. Sredstva med kohezijskima regijama niso prenosljiva.
12 https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/izvajanje/izvedbeni-nacrt-programa/
Skupna višina sredstev za sofinanciranje izvedbe projektov, ki so na razpolago v okviru tega javnega razpisa znaša z vključenim DDV največ do 2.040.000,00 eurov (dva milijona štirideset tisoč eurov), od tega 1.263.244,17 eurov EU sredstev in 776.755,83 eurov nacionalnega prispevka iz državnega proračuna, od tega je predvidena vrednost sofinanciranja po posameznih programskih območjih in sicer na kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija 993.875,91 eurov od tega 844.794,53 eurov EU sredstev in kohezijsko regijo Zahodna Slovenija 1.046.124,09 eurov od tega 418.449,64 eurov EU sredstev.
Ministrstvo ima sredstva za izvedbo javnega razpisa zagotovljena znotraj Izvedbenega načrta Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji 25/2, z dne 30. 7. 2025 s spremembami. Sredstva so zagotovljena v okviru naslednjih proračunskih postavk:
– 230642 ESO4.11.-Enakopraven in pravočasen dostop do kakovostnih storitev ESS 21-27-V-EU,
– 230643 ESO4.11.-Enakopraven in pravočasen dostop do kakovostnih storitev ESS 21-27-V-SI,
– 230644 ESO4.11.-Enakopraven in pravočasen dostop do kakovostnih storitev ESS 21-27-Z-EU,
– 230645 ESO4.11.-Enakopraven in pravočasen dostop do kakovostnih storitev ESS 21-27-Z-SI.
Tabela 3: Dinamika financiranja po letih v eurih
2026 | 2027 | 2028 | 2029 | SKUPAJ |
560.000,00 | 585.000,00 | 595.000,00 | 300.000,00 | 2.040.000,00 |
Načrtovana dinamika sofinanciranja po posameznih programskih območjih in proračunskih letih je vezana na potrditev organa upravljanja z odločitvijo o podpori javnemu razpisu.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da glede na razpoložljivost pravic porabe in proračunskih sredstev, izvajalcu predlaga prilagoditev dinamike sofinanciranja po posameznih letih. Če se izvajalec ne strinja s predlogom ministrstva, se šteje, da odstopa od vloge.
Prevzem obveznosti za dodeljena sredstva za leta 2026, 2027, 2028 in 2029 se uredi v pogodbi pod odložnim pogojem, in sicer bo prevzem obveznosti v tem delu mogoč, ko bodo izpolnjeni pogoji glede na veljavni zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
Tabela 4: Predvidena dinamika financiranja po vsebinskih področjih
PODROČJE | 2026 | 2027 | 2028 | 2029 | SKUPAJ |
A | 150.000,00 | 165.000,00 | 175.000,00 | 100.000,00 | 590.000,00 |
B | 120.000,00 | 120.000,00 | 110.000,00 | 60.000,00 | 410.000,00 |
C | 120.000,00 | 120.000,00 | 110.000,00 | 50.000,00 | 400.000,00 |
D | 110.000,00 | 110.000,00 | 120.000,00 | 60.000,00 | 400.000,00 |
E | 60.000,00 | 70.000,00 | 80.000,00 | 30.000,00 | 240.000,00 |
7. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva (predvideni datum začetka in konca črpanja sredstev)
Aktivnosti projekta se začnejo s pravnomočnim sklepom o izboru, rok za zaključek izvedenih aktivnosti projekta je do 30. 6. 2029. Terminski načrt izvedbe aktivnosti projekta je opredeljen v vlogi prijavitelja, ki je sestavni del te pogodbe kot Obrazec 1. Vsako spremembo terminskega načrta izvedbe aktivnosti projekta mora potrditi ministrstvo.
Obdobje upravičenosti stroškov (datum izdaje računa oziroma verodostojne listine) je od pravnomočnosti sklepa o izboru do 30. 6. 2029.
Obdobje upravičenosti izdatkov (datum plačila računov oziroma verodostojnih knjigovodskih listin) je od pravnomočnosti sklepa o izboru do 31. 8. 2029.
Obdobje upravičenosti javnih izdatkov (izplačil iz proračuna) upravičenca je od pravnomočnosti sklepa o izboru do 30. 9 2029.
Datum zaključka spremljanja operacije je 31. 12. 2029.
Obdobje upravičenosti lahko ministrstvo podaljša zaradi posebej utemeljenih, objektivnih razlogov, povezanih z doseganjem mejnikov, ciljev in kazalnikov ali drugih posebej utemeljenih, objektivnih razlogov.
8. Vsebina in priprava vloge na javni razpis
Razpisna dokumentacija obsega naslednje dokumente:
– besedilo javnega razpisa »Razvoj in izvajanje novih virov pomoči in programov ter krepitev kompetenc na področju duševnega zdravja za področje __«,
– Priloga 1: Ocenjevalni list,
– Priloga 2: Zahteve glede spremljanja, poročanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov na javnem razpisu,
– Priloga 3: Vprašalnik za spremljanje podatkov o udeležencih na operacijah sofinanciranih iz ESS+,
– Obrazec 1: Prijavnica za projekt,
– Obrazec 2: Vzorec pogodbe o sofinanciranju,
– Obrazec 3: Vzorec konzorcijske pogodbe,
– Obrazec 4: Izjava prijavitelja in konzorcijskih partnerjev o sprejemanju in izpolnjevanju pogojev javnega razpisa (del Obrazca 1),
– Obrazec 5: Izjava o partnerskem sodelovanju (del Obrazca 1),
– Obrazec 6: Izjava o seznanitvi in pridobitvi privolitev za obdelavo osebnih podatkov (del Obrazca 1),
– Obrazec 7: Izjava o izvedljivosti, ustreznosti in sposobnosti za izvedbo projekta za področje A (velja samo za področje A),
– Obrazec 8: Izjava prijavitelja o ustreznosti in kakovosti programa usposabljanja oziroma izobraževalnega programa s področja vrstniške podpore (velja samo za področje A).
Vloga se šteje kot formalno popolna, če vsebuje:
– podpisan, izpolnjen in žigosan Obrazec 1: Prijavnica za projekt,
– parafiran vzorec pogodbe o sofinanciranju Obrazec 2: Vzorec pogodbe o sofinanciranju,
– parafiran vzorec konzorcijske pogodbe Obrazec 3: Vzorec konzorcijske pogodbe,
– podpisan, izpolnjen in žigosan Obrazec 4: Izjava prijavitelja in konzorcijskih partnerjev o sprejemanju in izpolnjevanju pogojev javnega razpisa (del Obrazca 1),
– podpisan, izpolnjen in žigosan Obrazec 5: Izjava o partnerskem sodelovanju (del Obrazca 1),
– podpisan, izpolnjen in žigosan Obrazec 6: Izjava o seznanitvi in pridobitvi privolitev za obdelavo osebnih podatkov (del Obrazca 1),
– podpisan, izpolnjen in žigosan Obrazec 7: Izjava o izvedljivosti, ustreznosti in sposobnosti za izvedbo projekta za področje A (velja samo za področje A),
– podpisan, izpolnjen in žigosan Obrazec 8: Izjava prijavitelja o ustreznosti in kakovosti programa usposabljanja oziroma izobraževalnega programa s področja vrstniške podpore (velja samo za področje A).
Prijavitelji morajo uporabiti izključno obrazce iz razpisne dokumentacije, ki se jih ne sme spreminjati.
9. Upravičeni stroški in način financiranja
V skladu s pravili evropske kohezijske politike in zakonodaje s področja javnih financ se financiranje projekta izvaja po principu povračil za nastale in plačane stroške. Upravičenec bo prejel sredstva sofinanciranja na osnovi pravilno izdanih in popolnih zahtevkov za izplačila za upravičene stroške izvajanja operacije, ki so nastali in bili plačani v preteklem (in upravičenem) obdobju.
Pogoji in pravila glede izplačil navedenih izjem so podrobneje navedena v vzorcu pogodbe o sofinanciranju z zahtevkom za izplačilo.
9.1 Pogoji upravičenosti:
Da bi bili upravičeni, morajo stroški zadostiti naslednjim splošnim načelom:
– so s projektom neposredno povezani, so potrebni za izvajanje projekta in so v skladu s cilji projekta;
– se nanašajo na dejavnost, definirano v posameznem delovnem sklopu, navedeno v pogodbi, in so predvideni v finančnem načrtu projekta;
– so dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena, za blago, ki je bilo dobavljeno, oziroma za storitve, ki so bile izvedene v okviru prijavljenega projekta;
– so sorazmerni in potrebni za izvedbo projekta;
– uporabljeni morajo biti izključno za doseganje ciljev in učinkov projekta skladno z načeli gospodarnosti, smotrnosti in učinkovitosti;
– so nastali in so plačani v obdobju upravičenosti projekta;
– so opredeljivi in preverljivi predvsem tako, da so vneseni v računovodsko evidenco nosilca projekta ter določeni v skladu s splošno veljavnimi računovodskimi standardi Republike Slovenije in v skladu s splošno priznanimi računovodskimi načeli;
– so skladni z zahtevami veljavne davčne in socialne zakonodaje;
– so v skladu z veljavnimi pravili Evropske Unije in nacionalnimi predpisi.
V skladu s 74. členom Uredbe (EU) 2021/1060U morajo upravičenci in drugi organi, ki so udeleženi pri izvajanju projektov, za katere se povračajo upravičeni in dejansko nastali izdatki, voditi ločeno računovodsko evidenco ali ustrezno računovodsko kodo (t. i. stroškovno mesto) za vse transakcije v zvezi s projektom ne glede na nacionalna računovodska pravila.
Če so dejanski upravičeni stroški nižji od odobrenih oziroma prijavljenih, je izvajalec upravičen do izplačila sredstev v višini dejansko porabljenih stroškov.
Če je izvajalec zavezanec v skladu z veljavnim zakonom o javnem naročanju mora vsa naročila blaga ali storitev izvajati v skladu z veljavnim zakonom o javnem naročanju.
Za uveljavljanje upravičenih stroškov predmetnega javnega razpisa se skladno s smernicami Evropske komisije za pripravo programov Evropske kohezijske politike upoštevajo Priročniki, smernice, strategije in navodila, dostopni na: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/.
Upravičeni stroški in izdatki13:
1. stroški plač in povračil stroškov v zvezi z delom;
2. stroški za službena potovanja (samo za zaposlene na projektu);
3. stroški informiranja in komuniciranja (organizacija konferenc, stroški izdelave ali nadgradnje spletne strani, stroški oglaševalskih storitev in stroški objav, stroški oblikovanja, priprave na tisk, tisk in dostava gradiv, drugi stroški informiranja in komuniciranja);
4. stroški storitev zunanjih izvajalcev;
5. posredni stroški v pavšalni višini 15 % stroški plač14
(stroški splošnega delovanja organizacije, ki niso neposredno pripisljivi posamezni aktivnosti, vendar so potrebni za izvedbo operacije (npr. stroški električne energije, komunalnih storitev, pošte, potrošnega materiala, drobnega inventarja, tekočega vzdrževanja, najema nepremičnin, ogrevanja itd.));
6. Davek na dodano vrednost (DDV).
Za opravljene aktivnosti bo izvajalec ministrstvu posredoval zahtevek za izplačilo z vsemi ustreznimi dokazili, ki dokazujejo izvedene aktivnosti in opravljeno usposabljanje udeleženca (npr. liste prisotnosti) in druge dovoljene oblike beleženja prisotnosti udeleženca, iz katerih je razviden podatek o dnevu usposabljanja in o vsebini usposabljanja (npr. seznam posameznih potrdil, ki dokazujejo opravljene programe usposabljanja, število opravljenih ur usposabljanja itd.). Originale teh dokazil izvajalec ne prilaga k računu, vendar jih priloži na zahtevo skrbnika pogodbe na strani ministrstva, revizijskega ali drugega organa, ki je pristojen za preverjanje pravilnosti in učinkovitosti porabljenih sredstev. Dokazovanje upravičenosti stroškov oziroma izdatkov je dolžnost izvajalca.
Pavšal se izračuna izključno od upravičenih neposrednih stroškov plač in se ne izkazuje na podlagi dejanskih izdatkov. Prijavitelj mora ob tem zagotoviti, da ne pride do dvojnega financiranja istih posrednih stroškov.
13 Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027 – https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/04/NUS-2021-2027_verzija_1.0_P.pdf
14 Skladno s točko (b) 54. člena Uredbe (EU) 2021/1060 in poglavji 3.4. in 4.1.1. Navodil organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva EKP 2021–2027.
Ministrstvo in izvajalec bosta s pogodbo o sofinanciranju podrobneje dogovorila obseg in dinamiko financiranja projekta na osnovi načrtovanih aktivnosti, podanih v vlogi na javni razpis. Upravičene prejemnike in pogoje za izplačilo predplačila določa veljavni zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Predplačila se izvajajo po sistemu izplačila večkratnih predplačil pri izvajanju projekta, s sprotnim zapiranjem vsakega posameznega predplačila v celoti v okviru istega proračunskega leta. Izvajalec bo v primeru prejetega predplačila dolžan ministrstvu predložiti zahtevek za izplačilo z obveznimi dokazili v višini izplačanega predplačila skladno s pogodbo o sofinanciranju v povezavi z vsakokrat veljavnim zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije. V primeru konzorcija mora biti morebitno izplačilo predplačila končnega prejemnika preostalim konzorcijskim partnerjem urejeno s konzorcijsko pogodbo.
10. Regija izvajanja, kazalniki javnega razpisa in dodatne zahteve spremljanja in poročanja
10.1 Regija izvajanja
Javni razpis je namenjen vzpostavitvi in razvoju novih virov pomoči na področju duševnega zdravja na območju celotne Slovenije. Skladno s splošnim pravilom glede programskih območij iz tretjega odstavka 63. člena Uredbe (EU) št. 2021/1060 o določitvi skupnih določb, se bo pri financiranju aktivnosti, ki jih izvaja upravičenec v korist obeh programskih območij (kohezijske regije Vzhodna Slovenija – KRVS in kohezijske regije Zahodna Slovenija – KRZS), uporabilo t. i. sorazmerni pristop (pro-rata) sofinanciranja aktivnosti.
Za določitev razmerja med programskima območjema se uporablja t.i. sorazmerni ključ, ki izhaja iz delitve sredstev v Programu 2021–2027, ki znaša 48,72 % zahodna kohezijska regija in 51,28 % vzhodna kohezijska regija.
Slika 1: Delitev na zahodno in vzhodno kohezijsko regijo
10.2 Kazalniki javnega razpisa
Upravičenec bo za namen spremljanja, poročanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov projekta skladno z zahtevami ministrstva ter 42. členom Uredbe 2021/1060/EU in v skladu s 17. členom ter Prilogo I Uredbe 2021/1057/EU dolžan spremljati in ministrstvu zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov projekta.
Za doseganje opredeljenih ciljev in prednostno pričakovanih aktivnosti morajo biti v obdobju izvajanja projektov doseženi naslednji programski specifični kazalniki in projektno specifični kazalniki ter njihove minimalne vrednosti, glede na kohezijsko regijo, ki jo pokriva posamezno vsebinsko področje:
A. Pričakuje se, da bo v okviru programsko specifičnega kazalnika vključenih najmanj 1360 uporabnikov v zdravstvu, navedenih v spodnji tabeli iz vse Slovenije, od tega okvirno KRVS 48,72 % in KRZS 51,28 % glede na lokacijo projekta (pro-rata delitev). Pri tem se prispeva k ciljni vrednosti kazalnikov rezultata 12 (število usposobljenih uporabnikov v zdravstvu), določeni v Programu EKP 2021–2027 (objavljeno na spletni strani: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/).
Kazalnik rezultata 12 »število usposobljenih uporabnikov v zdravstvu« v tem javnem razpisu pomeni število usposobljenih strokovnih delavcev ali posameznikov, ki se bodo udeležili programov usposabljanj in/ali programov izobraževanj ter bodo pridobljena znanja uporabili pri svojem delu.
Usposobljenost strokovnega delavca pomeni zaključen program usposabljanja oziroma izobraževanja vključno z aktivno udeležbo v strokovni podpori in ima pridobljena strokovna znanja, spretnosti in kompetence za delo z uporabniki na posameznem vsebinskem področju.
B. Hkrati se pričakuje, da bo v okviru projektno specifičnega kazalnika vključenih najmanj 750 vključenih uporabnikov.
Projektno specifični kazalnik »število vključenih uporabnikov« v tem javnem razpisu pomeni število uporabnikov, ki bodo vključeni oziroma bodo koristili programe usposobljenih izvajalcev v okviru kazalnika rezultata 12.
V okviru poročanja bodo izbrani izvajalci pripravili končno poročilo do 30. 6. 2029, ki bo obsegalo tudi poročanje o realizaciji doseganja kazalnikov in povzetek rezultatov po zaključku projekta. V poročilu je potrebno specificirati tudi število usposobljenih glede na resor in statistično regijo. Programsko specifični kazalnik (kazalnik rezultata 12), ki ga bo treba zbirati za namene spremljanja, poročanja in vrednotenja operacije, natančna metodologija štetja kazalnikov in dokazila zanje, so določeni v Prilogi 2, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. V primeru, da bo usposabljanje trajajo 40 ur ali več, bo moral upravičenec spremljati udeležence po Prilogi I v skladu z vprašalnikom, ki se nahaja v Prilogi 3 tega razpisa. V okviru projektno specifičnega kazalnika, ki ga bo treba zbirati za namene spremljanja, poročanja in vrednotenja operacije, bo metodologijo štetja kazalnikov in dokazila zanje, ministrstvo določilo samo. V okviru operacije se bo spremljalo podatke o udeležencih po Prilogi I v okviru PEKP 2021–2027 (Priloga 3). Podatke o udeležencih (kot npr. ime in priimek, kontakt, spol, izobrazba, EMŠO), skladno z navodili OU in navodili PT, hranijo upravičenci.
Tabela 5: Opredeljeni kazalniki v okviru javnega razpisa
KAZALNIK | NAZIV KAZALNIKA | CILJNA VREDNOST PO PODROČJIH | SKUPAJ CILJNA VREDNOST |
A | B | C | D | E | |
Kazalnik rezultata | Število usposobljenih uporabnikov v zdravstvu (najmanj) | 60 | 100 | 100 | 100 | 1000 | 1360 |
Projektno specifični kazalnik | Število vključenih uporabnikov (najmanj) | 100 | 300 | 200 | 150 | / | 750 |
Tabela 6: Kazalniki učinka in rezultata v okviru programsko specifičnega kazalnika
PREDNOSTNA NALOGA | ŠIFRA/ IDENTIFIKATOR | NAVEDBA KAZALNIKA | VRSTA KAZALNIKA | MERSKA ENOTA | KATEGORIJA REGIJE | IZHODIŠČNA VREDNOST | CILJNA VREDNOST | CILJNO LETO |
7 | EECO18 | Število javnih uprav ali javnih služb, ki so prejele podporo | Kazalnik učinka | Subjekti | Manj razvite regije (KRVS) | 0 | 5 | 2029 |
7 | EECO18 | Število javnih uprav ali javnih služb, ki so prejele podporo | Kazalnik učinka | Subjekti | Bolj razvite regije (KRZS) | 0 | 5 | 2029 |
7 | 12 | Število usposobljenih uporabnikov v zdravstvu | Kazalnik rezultata | Število | Manj razvite regije (KRVS) | 0 | 682 | 2029 |
7 | 12 | Število usposobljenih uporabnikov v zdravstvu | Kazalnik rezultata | Število | Bolj razvite regije (KRZS) | 0 | 718 | 2029 |
Tabela 7: Kazalniki v okviru projektno specifičnega kazalnika
PREDNOSTNA NALOGA | ŠIFRA/ IDENTIFIKATOR | NAVEDBA KAZALNIKA | VRSTA KAZALNIKA | MERSKA ENOTA | KATEGORIJA REGIJE | IZHODIŠČNA VREDNOST | CILJNA VREDNOST | CILJNO LETO |
7 | | Število vključenih uporabnikov | Kazalnik rezultata | Število | Manj razvite regije (KRVS) | 0 | 365 | 2029 |
7 | | Število vključenih uporabnikov | Kazalnik rezultata | Število | Bolj razvite regije (KRZS) | 0 | 385 | 2029 |
11. Zahteve glede upoštevanja zakona o javnem naročanju: izvajalec bo moral pri porabi sredstev predmetnega javnega razpisa upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v tem zakonu ali pogoje iz Priročnika o načinu izvajanja Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, dostopen na: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/kljucni-dokumenti/zakonodaja/ oziroma https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/.
12. Zahteve glede informiranja, komuniciranja in obveščanja javnosti
Izbrana prijavitelja morata pri izvajanju projektov spoštovati zahteve EU glede zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti izvajanja in komuniciranja o projektu. Obveznosti izhajajo iz Uredbe 2021/1060/EU (47. in 50. člen ter Priloga IX), podrobneje pa so razložene v Navodilih organa upravljanja na področju zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, dostopnih na: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/.
Pri izvajanju projektov, ki jih sofinancira ministrstvo s sredstvi ESS+, je treba dosledno uporabljati emblem EU ter logotip »I feel Slovenia« in navesti, da projekte delno sofinancirata ministrstvo ter EU, in sicer iz ESS+. Hkrati je treba navesti, da se projekti sofinancirajo iz PEKP 2021–2027, cilja politike 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost« in specifičnega cilja ESO4.11 »Krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno ugodnih storitev, vključno s storitvami, ki spodbujajo dostop do stanovanj, in storitvami oskrbe, usmerjene v posameznika, vključno z zdravstveno oskrbo; posodobitev sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite, s posebnim poudarkom na otrocih in prikrajšanih skupinah; izboljšanje dostopnosti, tudi za invalide, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe«.
Izbrani prijavitelji in vsi projektni partnerji morajo zagotoviti, da bodo vsi subjekti, vključeni v projekt, obveščeni o sofinanciranju iz ESS+. Na zahtevo ministrstva mora izbrani prijavitelj sodelovati pri informiranju in obveščanju javnosti, ki ga organizira ministrstvo ali organ upravljanja.
Minimalne zahteve za projekt:
– ob potrditvi in zaključku projekta, objava sporočila za javnost o vsebini, časovnem načrtu, financiranju projekta in ostalih pomembnih aktivnostih, na spletni strani in družbenih omrežjih izvajalca projekta, konzorcijskih partnerjev;
– izvajalec projekta organizira dogodek za medije in splošno javnost ali novinarsko konferenco (opcijsko: ob sodelovanju koordinacijskega organa in predstavništva Evropske komisije v Sloveniji);
– označitev dokumentov in komunikacijskega gradiva;
– namestitev stalne table ali panoja, ki je jasno viden javnosti.
Sprejetje sofinanciranja pomeni tudi privolitev v vključitev na seznam operacij, ki bo javno objavljen.
13. Zahteve glede naslavljanja načel enakosti spolov in enakih možnosti za vse
Izvajalec bo pri izvajanju projekta po tem javnem razpisu zagotavljal spoštovanje načel enakosti spolov in enakih možnostih za vse v skladu z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških (Uradni list RS, št. 59/02, 61/07 – ZUNEO-A, 33/16 – ZVarD in 59/19), Zakonom o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16, 21/18 – ZNOrg), Zakonom o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/10, 50/14, 32/17 in 95/24), pravnim redom EU, zlasti s Pogodbo o delovanju EU, Listino EU o temeljnih pravicah, načeli Evropskega stebra socialnih pravic in relevantnimi mednarodnimi dokumenti za varstvo človekovih pravic, zlasti s Konvencijo ZN o pravicah invalidov in Konvencijo ZN o otrokovih pravicah.
Vsi ukrepi komponente na področju krepitve duševnega zdravja prispevajo k enakosti spolov in enakim možnostim za vse ter vključujejo te cilje v skladu z 2. in 3. načelom Evropskega stebra socialnih pravic ter Listine temeljnih pravic.
14. Zahteve glede hranjenja dokumentacije o projektu in spremljanja ter evidentiranja projekta
Izvajalci so odgovorni za zagotavljanje zadostne in ustrezne revizijske sledi. V skladu s finančno uredbo EU morajo biti vsi dokumenti v zvezi z izvajanjem načrta, potrebni za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi, ustrezno dokumentirani. Računovodsko in podporno dokumentacijo je treba hraniti v prostorih izvajalcev/konzorcijskih partnerjev. Dokumenti se lahko hranijo kot izvirniki ali kot drugi dokumenti enakovredne dokazne vrednosti. O natančnem datumu za hrambo dokumentacije bo izvajalec projekta po končanem projektu pisno obveščen s strani ministrstva.
Preverjanja izvajanja načrta morajo biti ustrezno dokumentirana. Za vsako preverjanje je treba vzdrževati evidenco, v kateri so navedeni opravljeno delo, datum, osebe, ki so izvedle preverjanje in rezultati preverjanja ter ukrepi, sprejeti v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi. V primeru odkritih nepravilnosti se je treba jasno sklicevati na nacionalna pravila in pravila EU, ki so bila kršena in določiti nadaljnje ukrepe ter spremljati njihovo izvedbo.
Izvajalec bo dolžan voditi in spremljati porabo sredstev za izbran projekt računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi s projektom, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev. Izvajalec projekta, ki ne vodi knjig za projekt na ločenem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi, iz svojih poslovnih knjig ne more ločeno izpisati evidenc samo za posamezni projekt. Zato mora zaradi zagotavljanja ločenega vodenja knjig za projekt, voditi druge pomožne knjige.
15. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o projektu nadzornim organom
Izvajalec bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem projekta, katerega sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ministrstva kot nosilnega organa, koordinacijskega organa, stroškovnega organa, revizijskega organa, Evropske komisije ter drugih nacionalnih in evropskih nadzornih in revizijskih organov (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).
Izvajalec bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinanciranega projekta. V primeru preverjanja na kraju samem bo izvajalec omogočil vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem projekta ter rezultate projekta. Izvajalec bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, ministrstvo pa lahko opravi tudi nenajavljeno preverjanje na kraju samem. Izvajalec bo dolžan ukrepati skladno s priporočili Iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih.
Če se bo v okviru kateregakoli preverjanja s strani nadzornih organov ugotovila kršitev pogodbenih obveznosti ali nepravilnost pri izvajanju projekta, bodo nadzorni organi skladno z veljavnimi Priročniki, smernicami, strategijami in navodila Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, dostopni na: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/ določili ustrezne finančne popravke.
16. Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti
Oddaja vloge pomeni, da se je prijavitelj seznanil z vsebino javnega razpisa in da se z njo strinja. Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih, ki jih prijavitelji posebej označijo, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18, 141/22 in 40/25 – ZInfV-1), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj poslovnih skrivnosti oziroma drugih izjem ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo ministrstvo lahko domnevalo, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje takšnih podatkov, ki ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti.
Uredba 2021/1060/EU v 69. členu določa, da je treba zagotoviti zakonitost in pravilnost izdatkov in sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravo nepravilnosti, vključno z goljufijami, ter poročanje o njih, kar vključuje zbiranje podatkov o dejanskih lastnikih prejemnikov sredstev Unije v skladu s Prilogo XVII Uredbe 2021/1060/EU. V ta namen bo moral upravičenec pri izvajanju operacije zagotoviti podatke o dejanskih lastnikih upravičenca ali izvajalca, kot so opredeljeni v točki 6 člena 3 Direktive 2015/849/EU, in sicer imena in priimke, datume rojstva in identifikacijske številke za DDV ali davčne identifikacijske številke.
Ministrstvo in prijavitelj sta dolžna zagotoviti varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1), Zakonom o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19), Uredbo (EU) 2021/241 in programom evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji.
Podpisana Izjava o seznanitvi in pridobitvi privolitev za obdelavo osebnih podatkov (Obrazec 6) je del prijavnega obrazca na javni razpis.
17. Posledice v primeru resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti
Če se ugotovi, da izvajalec ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani, oziroma, da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o dodelitvi sredstev, ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo izvajalec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila v Proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
V primeru odkritja nepravilnosti pri izvajanju projekta oziroma pogodbe ali v primeru nenamenske porabe sredstev po pogodbi o sofinanciranju bo ministrstvo:
– začasno zadržalo izplačila sredstev po pogodbi, dokler se sum goljufije ali drugih nepravilnosti ne ovrže in/ali
– zahtevalo vračilo neupravičeno izplačanih sredstev, izbrani prijavitelj pa bo moral vrniti vsa prejeta sredstva ali sorazmerni del prejetih sredstev, v roku 30 dni od prejema pisnega poziva ministrstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki so obračunane od dneva nakazila na podračun/TRR izbranega prijavitelja do dneva nakazila v dobro proračuna RS in/ali
– izreklo finančne popravke oziroma znižalo višino sredstev glede na resnost kršitve in/ali
– odstopilo od pogodbe.
18. Posledice v primeru dvojnega financiranja projekta: dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili oziroma bi lahko bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira oziroma so bili odobreni, ni dovoljeno. Če se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, bo zahtevano vračilo že izplačanega zneska sofinanciranja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
19. Predložitev vlog
Rok za oddajo vlog je 13. 2. 2026 do 12. ure.
Vloga z vso potrebno dokumentacijo se dostavi v zapečatenem ovitku, na naslov: Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, ki je označena z »Ne odpiraj – vloga Javni razpis »Razvoj in vzpostavitev novih virov pomoči in programov ter krepitev kompetenc na področju duševnega zdravja« za področje_____« (potrebno navesti področje A, B, C, D ali E).
Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba prijavitelja z nazivom in polnim naslovom.
Vsak posamezni projekt (operacijo) je treba, skupaj z zahtevano dokumentacijo, predložiti v zapečatenem ovitku, označenem na način, ki je določen v tej točki.
Kot pravočasne bodo upoštevane vloge, ki bodo v določenem roku, ne glede na način dostave15, prispele v vložišče ministrstva, na naslov: Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana.
15 Vloga vlagatelja poslana priporočeno po pošti, ki prispe po roku, določenem v JR, je prepozna.
Odpirajo se samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte, ki vsebujejo vloge in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene.
Šteje se, da je z oddajo vloge vlagatelj seznanjen s pogoji razpisa in merili za ocenjevanje.
20. Odpiranje vlog
Zaradi pričakovanega večjega števila vlog v skladu s tretjim odstavkom 222. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije odpiranje prispelih vlog ne bo javno. Izvedeno bo v prostorih ministrstva v roku 8 dni od izteka roka za oddajo vlog, s pričetkom na dan 16. 2. 2026.
Komisija bo v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge niso popolne, da se dopolnijo. Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev, tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije, predmeta vloge ali tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene.
Postopek izbora bo temeljil na merilih za ocenjevanje, ki so opredeljena v ocenjevalnem listu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije kot Priloga 1 tega javnega razpisa.
Vse popolne vloge bo ocenila komisija. Ocenjevanje vlog bo izvedla na podlagi vseh meril in za posamezno vlogo podala skupno oceno, obrazloženo po merilih iz 5. poglavja javnega razpisa, ki so podrobneje opredeljena v ocenjevalnem listu, ki je del razpisne dokumentacije kot Priloga 1 tega javnega razpisa.
Ministrstvo ima pravico, da s sklepom o izboru prijavitelju odobri nižji obseg sredstev, kot je podan v vlogi na javni razpis, če je zaprošena višina sredstev v vlogi neskladna z določili javnega razpisa ali razpisne dokumentacije.
Z izbranim prijaviteljem bo sklenjena pogodba o sofinanciranju. Vzorec pogodbe o sofinanciranju, ki jo je izvajalec dolžan spoštovati pri izvajanju projekta, je sestavni del razpisne dokumentacije kot Obrazec 2 javnega razpisa.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru prekliče z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Izvajalec ali konzorcijski partner, ki brez objektivnih razlogov odstopi od pogodbe o sofinanciranju oziroma konzorcijske pogodbe, nadaljnja tri leta od dneva odstopa ne more kandidirati za pridobitev sredstev ministrstva iz naslova Programa evropske kohezijske politike.
21. Rezultat javnega razpisa
Ministrica izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev na podlagi predloga prejemnikov sredstev, ki ga pripravi komisija. Če se prejemnik v roku 8 dni od prejema poziva k podpisu pogodbe nanj ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev.
Ministrstvo bo v roku 30 dni od zaključka strokovnega pregleda in ocene vlog, obvestilo vse vlagatelje vlog, ki niso bili izbrani.
Zoper izdan sklep lahko vlagatelj vloži na ministrstvo pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. Pritožnik mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti merila za ocenjevanje vlog iz tega javnega razpisa. Ministrstvo mora o pritožbi odločiti s sklepom v roku 15 dni od prejema pritožbe.
22. Dvig razpisne dokumentacije
Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnem naslovu ministrstva: https://www.gov.si/drzavniorgani/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/javne-objave.
Razpisno dokumentacijo lahko dvignete tudi osebno, po predhodni najavi pri Tamari Arh na naslovu Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, vsak delovni dan v času od 9. do 12. ure.
23. Dodatne informacije
Dodatne informacije v zvezi s pripravo vloge in pojasnila k javnemu razpisu so prijaviteljem dosegljive na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na elektronski naslov: pekp.dusevnozdravje-demenca.mz@gov.si ali gp.mz@gov.si, s sklicem na »631-19/2024-2711 Javni razpis za razvoj in vzpostavitev novih virov in programov pomoči ter krepitev kompetenc na področju duševnega zdravja za področje ___« (potrebno navesti področje A, B, C, D in E) do 6. 2. 2026 do 12. ure. Ministrstvo bo objavilo odgovore na vsa pravočasno postavljena vprašanja posredovalo za vse v pisni obliki na spletnem naslovu: https://www.gov.si/drzavniorgani/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/javne-objave/. Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani, zato bodite pri postavljanju vprašanj previdni, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni.
Za predstavitev javnega razpisa bo organiziran informativni dan. Ministrstvo bo organiziralo informativni dan za potencialne prijavitelje 27. 1. 2026. Dodatne informacije v zvezi z informativnim dnevom bodo objavljene na spletni strani ministrstva, in sicer na povezavi: https://www.gov.si/drzavniorgani/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/javne-objave/.
