Na podlagi 124. člena v povezavi s prvim odstavkom 129. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US in 75/25), Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE) ter na podlagi 6. in 15. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 36/16, 28/25) je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na 20. redni seji dne 18. 12. 2025 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za kmetijo Hriberšek
(1) V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 23/16, 67/16, 81/16, 72/19, 7/25; v nadaljevanju: OPN) Občinski svet Občine Rečica ob Savinji sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za kmetijo Hriberšek (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 286-2024, ki ga je izdelal Gorazd Furman Oman s.p., Celje.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN sta Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ-E Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE) in Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US in 75/25, ZUreP-3) s podzakonskimi predpisi.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN,
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
1: »Izsek iz OPN, M 1:5000«,
2: »Prikaz obstoječega stanja, M 1:1000«,
3: »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000«,
4: »Ureditvena situacija, M 1:1000«,
5: »Načrt poteka omrežij in načina priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, M 1:2000«,
6: »Načrt predvidenih gradbenih parcel, M 1:1000«,
7: »Ureditve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, M 1:1000«.
(4) Sestavni del OPPN je tudi naslednje spremljajoče gradivo:
– poročilo o sodelovanju z javnostjo,
– podatki iz prikaza stanja prostora,
– strokovne podlage,
– usmeritve,
– mnenja,
– elaborat ekonomike,
– okoljsko poročilo,
– obrazložitev in utemeljitev OPPN,
– povzetek za javnost.
(1) Območje OPPN se nahaja v Občini Rečica ob Savinji in obsega ureditveno območje OPPN v Šentjanžu.
(2) Ureditveno območje OPPN se nahaja vzhodno od strnjenega dela naselja Šentjanž in zajema zemljiške parcele št. 68/3 (del), 76/1 (del), 76/2 (del), 76/3, 76/4 (del), 84/1 (del), 84/2 (del), k.o. Šentjanž (932). Ureditveno območje OPPN je omejeno s kmetijskimi površinami in se nahaja na zemljiščih z namensko rabo K1 – Najboljša kmetijska zemljišča in v manjšem delu na K2 – Druga kmetijska zemljišča, znotraj enot urejanja prostora (EUP) SE09 in SE12. Ureditveno območje OPPN je veliko 15.086 m².
(3) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v tem členu ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Izdelava OPPN na kmetijskih zemljiščih je dopustna v skladu s 3.ea členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE).
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN so dovoljene gradnje kmetijskih stavb oziroma objektov in stanovanjske stavbe za potrebe kmetijskega gospodarstva, vendar brez spremembe namenske rabe zemljišča. Z OPPN se omogočijo prostorski pogoji za razvoj kmetije Hriberšek z bivanjem in celotno kmetijsko proizvodnjo.
(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev kmetijskih objektov in stanovanjske stavbe ter za umestitev potrebne infrastrukture. Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja stanovanjske stavbe za potrebe kmetijskega gospodarstva ter gradnja strojne lope, hleva, kozolca in dveh koritastih silosov.
(3) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Z OPPN se na ureditvenem območju načrtuje novo območje celovitega kmetijskega gospodarstva vključno z bivanjem in vso potrebno infrastrukturo za opravljanje kmetijske dejavnosti. Ureditveno območje OPPN se nahaja na širšem območju naselja Šentjanž v Občini Rečica ob Savinji, in sicer 2 km zahodno od občinskega središča naselja Rečica ob Savinji in 200 m vzhodno od jedra naselja Šentjanž. Leži na prodni ravnini severno od glavne ceste (regionalna cesta I. reda, Radmirje–Mozirje) med Rečiškim in Grušoveljskim poljem, na nekoliko dvignjeni polici ob vznožju Lipe.
(2) Ureditveno območje OPPN je nepozidano, nahaja se na kmetijskih zemljiščih, ki so na širšem območju v lasti kmetije, za katero se z OPPN načrtuje razvoj. Na ureditvenem območju OPPN bo kmetija nadaljevala z obstoječo dejavnostjo kmetijstva in gozdarstva.
(3) Ureditveno območje OPPN ima zagotovljene dostope in priključek na vodovodno in električno omrežje.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih objektov:
– S1: hiša kot stanovanjska stavba za potrebe kmetijskega gospodarstva (11100 – enostanovanjske stavbe),
– S2: strojna lopa kot stavba za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (12714 – druge nestanovanjske kmetijske stavbe),
– S3: hlev kot stavba za rejo živali vključno z objekti za skladiščenje gnoja (12712 – stavbe za rejo živali), od tega S3H: hlev, S3I: izpust in S3G: gnojišče,
– S4: kozolec kot stavba za spravilo pridelka (12713 – stavbe za skladiščenje pridelka),
– S5 in S6: dva koritasta silosa kot gradbeno inženirska objekta (24202 – drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti).
(2) Znotraj ureditvenega območja OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov, ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim, ter drugih kmetijskih gradbenih inženirskih objektov, in sicer le zbiralnikov gnojnice in gnojevke, gnojišč, napajalnih korit, krmišč in hlevskih izpustov.
(3) Skladiščenje, mletje, predelava sekancev ter podobna dejavnost, povezana s sekanci, na območju OPPN ni dopustna.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na ureditvenem območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– prizidave in nadzidave v dopustnih gabaritih,
– rekonstrukcija,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
(2) Stavbe in objekti
Oblikovani sta dve gradbeni parceli (GP). Na gradbeno parcelo GP1 se umestijo stavbe S1, S2, S3 in S4. Na gradbeno parcelo GP2 se umestita koritasta silosa kot gradbena inženirska objekta S5 in S6; S6 se postavi na lokaciji obstoječega asfaltiranega parkirišča.
2.1. Stavba S1 (hiša kot stanovanjska stavba):
Stavba je lahko pravokotno podolgovatega razmerja z min. razmerjem stranic 1:1,5 in max. razmerjem do 1:2 in dimenzij max. 10,0 x 15,0 m. Stavba naj ima tradicionalne višinske gabarite (K)+P+M. Max. dopustna višina stavbe je 9 m. Kota pritličja je določena v 25. členu.
Okna in okenske odprtine naj bodo osno simetrično razporejene in v največji možni meri poenotenih velikosti in oblik.
Streha mora biti klasično oblikovana z napušči, simetrična, dvokapna, z naklonom 40–45 stopinj. Streho je dopustno zaključiti s čopi. Streha naj bo prekrita z opečno rdečo kritino – klasični bobrovec, svetleči in odbojni odtenki ter materiali niso dopustni. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico.
Osvetljevanje mansardnih prostorov je možno na način, ki bo sledil tradiciji stavbarstva širšega prostora in zakonitosti arhitekturne tipologije. Na severni strešini stavbe se lahko oblikuje ali ena večja klasična izzidana strešna frčada ali več manjših historičnih frčad z dvokapnimi strešinami. Klasična izzidana frčada naj ima svojo fasado v ravnini glavne fasade, s prekinitvijo pasu strešine. Streha frčade naj bo simetrična dvokapnica, z enakim naklonom, kot ga bo imela glavna streha objekta. Na objekt se umesti v sredinski osi fasade. Okna v frčadi naj bodo pravokotna, pokončna, eno ali dvokrilna (lahko tudi s križi) in malo manjša, kot bodo okna na glavni fasadi. Materialno in barvno naj bodo poenotena z ostalim stavbnim pohištvom. Dodatno osvetljevanje mansardnih prostorov (z npr. strešnimi okni) ni sprejemljivo. Manjše historične frčade z dvokapnimi strešinami naj bodo na streho umeščene skladno z rastrom fasadnih osnih linij. Frčade naj potekajo v eni liniji in se krijejo z enako opečno rdečo kritino kot osnovna streha. Okna na frčadi naj bodo v enakem materialu in barvi kot ostalo stavbno pohištvo na objektu. Vidne bočne stene frčad se obdelajo na enak način kot osnovna fasada objekta.
2.2. Stavbe S2 (strojna lopa kot stavba za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in S3 (hlev kot stavba za rejo živali vključno z objekti za skladiščenje gnoja, kot sta izpust in gnojišče), objekta S5 in S6 (koritasta silosa kot gradbena inženirska objekta):
Stavbe oziroma objekti so lahko naslednjih dimenzij:
– S2: do max. 14,0 x 29,0 m, višina do 11 m,
– S3: osnovna stavba (hlev) S3H do max. 18,0 x 56,0 m, višine do 12 m, ter dodatno izpusti S3I in gnojišča S3G na severni strani S3H in znotraj GP1, pri čemer dimenzije S3I in S3G niso določene,
– S5 in S6: do max. 25,0 x 40,0 m.
Dopustno razmerje stranic stavb S2 in S3 je min. 1:1,4.
Ustvarjanje pastorkih dominant ni dopustno. Kota pritličja je določena v 25. členu.
Stavbe naj bodo oblikovno neizstopajoče.
Okna in okenske odprtine naj bodo osno simetrično razporejene in na istem objektu v največji možni meri poenotenih velikosti in oblik.
Zunanje stranice gradbeno inženirskih objektov S5 in S6, ki ne bodo (delno) vkopane, se naj ozeleni s plezalkami in/ali zastre z grmovnicami ali živimi mejami.
Strehi stavb S3 in S2 morata biti klasično oblikovani z napušči, simetrični, dvokapni, z naklonom 30–35 stopinj, strehi je dopustno zaključiti s čopi, kritina naj bo opečnata rdeča, lahko je tudi pločevina, v opečno rdeči barvi, svetleči in odbojni odtenki ter materiali niso dopustni, smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico. Frčade niso dopustne.
2.3. Stavba S4 (kozolec kot stavba za spravilo pridelka):
Stavba naj se načrtuje v tradicionalnih gabaritih in materialih kot toplar. Imeti mora leseno konstrukcijo, opažen je lahko le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti podolžne late. Naklon dvokapnice mora biti od 40–45 stopinj, streha pa krita z rdečo opečno kritino. Tloris toplarja mora biti podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:2 (npr. kozolec na tri okna).
Stavba je lahko naslednjih dimenzij:
– do max. 8,0 x 16,0 m,
– višina slemena stavbe je min. 10 m.
2.4. Vse stavbe oziroma objekti S1–S6:
Arhitekturna zasnova ureditvenega območja OPPN se naj na nevpadljiv način vklaplja v krajino. Stavbe morajo biti medsebojno oblikovno skladne in zasnovane v skladu z lokalno arhitekturno tipiko, po kateri naj tudi povzemajo kakovostne oblikovne elemente. Dimenzije stavb in objektov naj bodo prilagojene dejanskim tehnološkim potrebam kmetijskega gospodarstva, merilu prostora in merilu kakovostnih objektov v bližini.
Postavljanje reklamnih panojev na fasade in strehe objektov ni dopustno.
Stavbe oziroma objekti morajo biti umeščeni tako, da omogočajo normalno funkcioniranje objektov in celotnega kmetijskega gospodarstva ter da so zagotovljene zadostne površine za manipulacije s kmetijsko mehanizacijo.
Odmiki stavb oziroma objektov (najbolj izpostavljen del strehe – napušč) od sosednjih parcel so min. 4,0 m, lahko tudi manj ob pisnem soglasju lastnika sosednjih parcel. Odmiki ne veljajo za komunalno opremo in kmetijske gradbene inženirske objekte S5 in S6. Pri odmikih stavb je potrebno upoštevati tudi pogoje iz (1) odstavka 8. člena tega odloka.
Kritine streh stavb S1, S2, S3 v GP1 se poenotijo v barvi, če je možno pa tudi v materialu.
Gradbena inženirska objekta S5 in S6 znotraj GP2 se oblikovno medsebojno poenotita (barve in materiali in podobno).
Zaradi tehnoloških zahtev so možna tudi manjša odstopanja od navedenih dimenzij stavb oziroma objektov S2, S3, S5 in S6, in sicer do 5 %, pri čemer je potrebno upoštevati min. odmike od mej sosednjih parcel.
Fasade se lahko med posameznimi objekti razlikujejo, vendar morajo biti barvno usklajene, enobarvne, izvedene pretežno v zaglajenem zidarskem ometu, tonirano bele barve ali v nevpadljivih in umirjenih pastelnih barvah blagih zemeljskih tonov. Pastelne barve so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije manj kot 20 % v beli osnovi. Pastelna barva ne izstopa iz okolice, ni agresivna, fluorescentna ali intenzivna. Barvni poudarki v obliki grafičnih ornamentov (npr. črte), poslikav ipd. niso dopustni. Dopustna je kombinacija fasade z lokalno značilnimi naravnimi materiali, uporaba kamna in steklenih zidakov ni dopustna. V primeru uporabe lesa na fasadah naj bo ta v naravni barvi. Bleščeči fasadni materiali niso dopustni. Fasade večjih objektov naj bodo členjene z različnimi arhitekturnimi elementi (odprtine na fasadi, poudarjen vhod, kombiniranje dopustnih fasadnih materialov ipd.), lahko tudi v kombinaciji z grmovnimi in drevesnim zasaditvami pred objekti, elementi značilnimi za kmetije (npr. vodnjaki ipd.), ki fasade dodatno vizualno členijo na več delov.
Na vedutno manj izpostavljene strešine je možna namestitev fotonapetostnega sistema; priporoča se namestitev matiranega, opečno rdečega fotonapetostnega sistema, ki bo barvno poenoten s klasično opečno rdečo barvo kritine, pri čemer naj imajo moduli okvirje v barvi opečno rdeče kritine. Paneli se na posamezno strešino umestijo likovno, simetrično, v ravnih linijah, z enakimi odmiki od strešnih robov, brez stopničastih zaključkov, kot enovite površine, ki bodo v celoti prekrivale posamezen segment strehe. Robovi nove naprave naj ne segajo čez linije slemen, napuščev, stranskih robov. Izjemoma so lahko paneli črni, pri čemer je potrebno upoštevati vsa določila glede likovne nameščenosti iz tega odstavka.
2.5. Pomožni objekti:
Znotraj območja OPPN je dopustna gradnja pomožnih objektov, ki služijo dejavnosti območja, kot so npr. ute, lope in nadstrešnice kot 12745 – Stavbe za funkcionalno dopolnitev ali 12714 – Druge nestanovanjske kmetijske stavbe (če so namenjene skladiščenju kmetijskih pridelkov), garaže kot 12420 – Garažne stavbe in podobno, vendar le, če se postavljajo kot enostavni ali nezahtevni objekti in služijo dejavnosti območja. Pomožne objekte se naj oblikuje tako, da bodo skladni z osnovnimi objekti in da ne bodo kvarili splošnega videza prostora. Umešča se jih naj na vidno manj izpostavljene dele ureditvenega območja. Velikosti pomožnih objektov ne smejo presegati velikosti, kot so predpisane za istovrstne nezahtevne objekte skladno z uredbo, ki določa podrobnejša merila za razvrščanje objektov.
(3) Ograje
Dovoljena je postavitev ograje višine do 1,50 m okoli objekta, in sicer do roba gradbene parcele s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča (oziroma 0,5 m brez soglasja), od roba cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1,00 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograje ne smejo presegati višine 0,75 m. Načrtujejo naj se na podlagi soglasja upravljavca prometne infrastrukture.
Ograja naj bo klasičen, lesen plot ali transparentna žičnata ograja, v kombinaciji z avtohtono živo mejo. Ograja ne sme biti polno zaprta.
(4) Zunanja ureditev
Okolica stavb znotraj GP1 naj bo ozelenjena z urejenim dvoriščem. Delež zelenih površin znotraj GP1 je min. 0,2.
Robovi obeh GP se morajo obvezno zasaditi z višjo vegetacijo (avtohtone vrste (listopadnih) dreves in grmovnic) z namenom vizualne bariere.
Vegetacija na robnih delih ureditvenega območja OPPN se naj sadi v gručah ali potezah, ne posamezno. Zasaditve morajo prednostno imeti neformalno zasnovo. Na zahodnem in južnem robu ureditvenega območja OPPN je zlasti zaželeno sajenje vrst, ki so znane iz uporabe v tradicionalnih kmečkih vrtovih in sadovnjakih.
Pri zunanji ureditvi se upoštevajo pogoji izvedbe manipulativnih površin skladno z Geotehničnim elaboratom o možnostih in pogojih temeljenja objektov, izkopov in odvajanja meteornih/očiščenih vod (BS Geostat d.o.o., Vojnik, št. proj. BS-2024-061/7, dat. junij 2024; v nadaljevanju: geološko mnenje), mdr.:
– Predlaga se predhodna odstranitev delno vezanih plasti v predvideni debelini okoli 70,0 cm in vgradnja ločilnega geosintetika natezne trdnosti min. 5 kN/m'. Sledi vgradnja nevezanih materialov, kjer bo glede na dosedanjo prakso skupna potrebna debelina nevezanih plasti voziščne konstrukcije za predvideno lahko obremenitev minimalno 80 cm (30 cm nasip, ki je lahko iz reciklata frakcije 0–300 mm, 30 cm posteljice (PO) iz zmrzlinsko odpornega drobljenca frakcije 0–63 mm ter 20 cm nevezanih nosilnih plasti (NNP) iz zmrzlinsko odpornega drobljenca frakcije 0–32 mm. Na območju gradbenih inženirskih objektov S5 in S6 se vsled nizko nosilnih zemljin predvidi debelina nasutja v minimalni debelini 1,0 m.
– Kakovost kamnitega materiala posteljice mora ustrezati vsem kriterijem po TSC 06.100:2003.
– Na planumu posteljice je potrebno zagotoviti Evd = 40,0 MPa, na planumu NNP pa Evd = 45,0 MPa.
– Izkopi se izvajajo po navodilih geotehničnega nadzora.
– Izkopi se bodo izvajali v 2. do 3. zemeljski kategoriji (kategorizacija po publikaciji Skupnosti za ceste Slovenije, 1989; knjiga 3), in sicer:
– 50 % v 2. zemeljski kategoriji,
– 50 % v 3. zemeljski kategoriji.
– Potrebne poglobitve (izkop mastnih l.g. vezanih materialov) se določi na licu mesta.
– Vsa zemeljska dela je potrebno obvezno izvajati v suhem obdobju, v primeru napovedi večjih padavin pa vsakič dela zaključiti v smislu preprečitve negativnih posledic.
Obrežne vegetacije ob vodotoku zahodno od ureditvenega območja OPPN se pri izvedbi posegov v prostor na ureditvenem območju naj ne odstranjuje.
Globoki vkopi niso dopustni.
(5) Geomehanski pogoji in usmeritve
Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
Pri nadaljnjem projektiranju se upoštevajo ugotovitve Geotehničnega elaborata o možnostih in pogojih temeljenja objektov, izkopov in odvajanja meteornih/očiščenih vod (BS geostat d.o.o, št. el. BS-2024-061/7, junij 2024), in sicer:
5.1. Vse stavbe oziroma objekti:
– Na območju gradbenih inženirskih objektov S5 in S6 so vseskozi prisotni eksogeni preoblikovalni procesi. Nekontrolirani posegi v zemeljski polprostor, kakršnakoli dodatna nasipavanja, neprimerna odvodnjavanja, lahko spremenijo trenutno stanje v smislu posedanja objektov, lezenja proti vznožju pobočja ali povzročijo diferenčne posedke objekta, kar je potrebno upoštevati pri izvedbi objektov in njihove okolice.
– Območje gradbenega inženirskega objekta S5 je prepovedano izkopavati nekontrolirano in globoko (> 2,00 m), zaradi nevarnosti plazenja zaledja.
– Glede na rezultate in neugodne geološke razmere je potrebno na območju gradbenih inženirskih objektov S5 in S6 pred izvedbo nasutja za izvedbo manipulativnih površin izvesti poglobitve do nosilnejših tal v skladu z navodili geologa. V fazi projektiranja se upošteva, da debelina nasutja za potrebe izvedbe manipulativnih površin znaša min. 1,00 m.
5.2. Stavbe S1 do S4:
– Glede na ocenjene predvidene napetosti pod temelji (do 100 kPa), se bodo izvršili posedki v rangu do okoli 20 mm, zaradi relativno enakomernih debelin stisljivih plasti ne bodo presegli dopustne relativne rotacije L/500 (po EC7). Stavbe je potrebno temeljiti na utrjenem gramoznem nasutju v debelini 0,50 do 0,80 m – kar se uskladi tekom izvedbe, pri čemer se naj zgornjih 50 cm uporabi kvaliteten in zmrzlinsko odporen gramozni material, za spodnje nasipne plasti v debelini 30 cm (in eventualne poglobitve) pa lahko reciklat, drobljenec višje granulacije (0–300 mm) ali prodna zemljina lokalnega izvora. Vsi nasipi pod temelji naj se izvajajo v max. 20 cm plasteh, zbitost na neposredno pod temelji mora dosegati min. Ev2 = 80 MPa – izvajanje kontrole zbitosti.
– Čas konsolidacije lahko minimalno varira in bo krajši na območju, kjer so odloženi peščeni ali prodni sloji v večjih debelinah in daljši, kjer se nahajajo debelejše plasti kohezivnih nasičenih materialov in je tako pot dreniranja daljša. Ocenjeno je, da se bodo posedki (primarni/sekundarni) izvršili hipno.
– Predhodno se na planum temeljnih tal položi ločilni geosintetik natezne trdnosti min. 3 kN/m' (v praksi je to 250–300 g/m2). Pred temeljenjem vsakega posameznega objekta potreben geotehnični nadzor s prevzemom temeljnih tal. V kolikor se med izkopom ugotovi prisotnost organskih primesi in/ali očitno stisljivih plasti glin že v »zgornjih« plasteh, je ta material potrebno nujno zamenjati.
– Okoli vseh objektov naj se na koti temeljenja, za preprečitev dotoka podzemnih vod, položi horizontalna drenaža s kontroliranim odvodom vode ter se zunanja ureditev izvede tako, da ne zamaka temeljnih tal pod njimi. Drenažna cev naj se položi na podložni beton, zasipa s prodnatim filtrskim materialom in zaščiti z uporabo ločilnega geosintetika 150 g/m2.
5.3. Gradbena inženirska objekta S5 in S6:
– Glede na ocenjene predvidene napetosti pod temelji (do 100 kPa), se bodo izvršili posedki v rangu do okoli 50 mm, zaradi preprečitve preseganja dopustne relativne rotacije L/500 (po EC7) in preprečitve plazenja, bodo vsled geomorfologije in umestitve objekta nujno potrebne poglobitve. Širina objektov S6 in S5 znaša max. 25,0 m, prečna višinska razlika terena pa ca. 1,30 m (S6) in ca. 4,0 m (S5), kar pomeni, da je potrebno objekte umestiti na mešanem profilu; po sistemu usek/nasip. Poglobitve se morajo izvajati pod nosilnimi stenami silosov kot stabilizacija nasipa, ki se izvedejo kot skalne samice na območju objekta S6 in kot skalne samice v betonu s širino stabilizacije 2,0 m. Poglobitve do nosilnih tal se izvajajo v skladu z zahtevami geologa.
– Objekta je potrebno temeljiti na utrjenem gramoznem nasutju v debelini 0,50 do 2,0 m, pri čemer se naj zgornjih 50 cm uporabi kvaliteten in zmrzlinsko odporen gramozni material, za spodnje nasipne plasti v debelini 30 cm (in eventualne poglobitve) pa lahko reciklat, drobljenec višje granulacije (0–300 mm) ali prodna zemljina lokalnega izvora. Vsi nasipi pod temelji naj se izvajajo v max. 20 cm plasteh, zbitost na neposredno pod temelji mora dosegati min. Ev2 = 80 MPa – izvajanje kontrole zbitosti. Izkope se izvaja kaskadno.
– Izkopi se izvajajo do maksimalne globine 2,0 in pod maksimalnim naklonom 1:2, pri čemer je potrebno odvodne jarke v času izkopa preusmeriti tako, da ne zamakajo izkopa. Preračun stabilnosti izkaže, da gradbena jama ob povišanem vodostaju in globljem izkopu sicer ni stabilna in vpliva na sosednjo parcelo na oddaljenosti > 6,0 m od, kar je nedopustno. Izkopi se izvajajo sekcijsko v 5,0 do 10,0 m odsekih in to nujno v sušnem obdobju. V primeru evidentiranega nestabilnega zaledja (razpoke, pomiki) bo potrebna posebna obravnava – zaščita gradbene jame, kar se uskladi z geologom naknadno.
– Predhodno se na planum temeljnih tal položi ločilni geosintetik natezne trdnosti min. 3 kN/m' (v praksi je to 250–300 g/m2). Pred temeljenjem vsakega posameznega objekta je potreben geotehnični nadzor s prevzemom temeljnih tal. V kolikor se med izkopom ugotovi prisotnost organskih primesi in/ali očitno stisljivih plasti glin že v »zgornjih« plasteh, je ta material potrebno nujno zamenjati. Objekta S5 in S6 se izvajata od vznožja proti pobočju, torej najprej S6, nato S5.
– Okoli objektov naj se na koti temeljenja, za preprečitev dotoka podzemnih vod, položi horizontalna drenaža s kontroliranim odvodom vode ter se zunanja ureditev izvede tako, da ne zamaka temeljnih tal pod njimi. Drenažna cev naj se položi na podložni beton, zasipa s prodnatim filtrskim materialom in zaščiti z uporabo ločilnega geosintetika 150 g/m2.
– Pri sami gradnji je ob izkopu potrebna zaščita gradbene jame, ki bo zagotavljala globalno stabilnost pobočja in preprečila vplive na zaledno parcelo. Nujna je izvedba izkopov v sušnem obdobju, ter izvedba kvalitetnega dreniranja zaledne stene objekta S5, s čimer se prepreči hidrostatske pritiske in zagotovi trajno stabilnost. Dodatno se na »spodnji« (južni) strani objekta S5 predvidi stabilizacija do nosilnih tal pred izvedbo nasipov.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Ceste
Dostop na javno cestno omrežje je predviden preko priključka na javno pot (odsek 767421) v centru vasi Šentjanž zahodno od ureditvenega območja OPPN, od tam pa na regionalno cesto I. reda (ID UPR: 67332, šifra odseka: 1248) oziroma alternativno na drug način priključitve skladno s pogoji upravljalca infrastrukture.
Pri ureditvi cestnega omrežja se upošteva določila Odloka o občinskih cestah v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 110/09) in določila Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 38/12).
V območju križišča občinskih cest ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali cestnega priključka. Posegi in priključki se načrtujejo v skladu s pogoji upravljavca prometne infrastrukture.
(2) Mirujoči promet
Znotraj ureditvenega območja OPPN je potrebno zagotoviti vse potrebne površine za mirujoči promet, tako za osebna vozila kot za kmetijsko mehanizacijo.
(energetska infrastruktura)
(1) Energija za napajanje predvidenih objektov v območju predvidene kmetije je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP Šentjanž: 2449 s tem, da je pred priključitvijo predvidenega priključnega voda predmetne kmetije potrebno razširiti nizkonapetostne zbiralnice. Za izvedbo razširitve NN zbiralnic se predvidi nova prostostoječa razdelilna omara PSRO, ki se postavi zunaj ob obstoječi TP Šentjanž: 2449.
(2) Od TP Šentjanž do predvidene PS-PMO Kmetija Hriberšek se zgradi nova elektro kabelska kanalizacija, v katero se uvleče kabel za predviden NN priključek. Elektro kabelska kanalizacija se izdela iz zaščitne cevi 1x EPC ali GDC Ø 160 mm, v kombinaciji z elektro kabelskimi jaški.
(3) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj je potrebno upoštevati Idejni projekt ureditve električnih vodov na območju OPPN za kmetijo Hriberšek (Elektro Celje d.d., št. pr. 171/24-E, september 2024). Za predvidene objekte si mora investitor pridobiti od Elektro Celje, d.d. projektne pogoje in soglasje k projektu. Pred priključitvijo objektov na distribucijsko omrežje pa si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega elektronskega komunikacijskega omrežja Telekom Slovenije d.d.. Trase obstoječega elektronskega komunikacijskega omrežja se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.. Za priključitev novih objektov na javno elektronsko komunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije d.d., je potrebno s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. predvideti in vrisati idejne trase elektronskega komunikacijskega omrežja v idejno dokumentacijo. Vrsta prenosnega medija (baker, optika), mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike elektronskega komunikacijskega omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d.. Projekt priključka na elektronsko komunikacijsko omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(2) Na območju OPPN ni obstoječega telekomunikacijskega omrežja KKS v lasti in upravljanju United Fiber d.o.o., predhodno v lasti in upravljanju Telemach Slovenija d.o.o.. Investitor pri načrtovanju in pri gradbenih posegih ni zavezan izvajati projektnih rešitev in zaščitnih ukrepov za KSS. V primeru posegov izven območja OPPN je potrebno pridobiti nove usmeritve s strani United Fiber d.o.o..
(odvajanje padavinskih voda)
Meteorne vode (čiste padavinske vode iz streh in prečiščene padavinske vode iz utrjenih površin) se bodo preko zadrževalnikov kontrolirano odvajale v bližnji potok oziroma jarek zahodno od območja OPPN. Zadrževalniki morajo biti dimenzionirani tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo, maksimalni odtok iz območja gradnje po izgradnji ni večji kot pred gradnjo. Izpust padavinskih in očiščenih komunalnih odpadnih vod v vodotok mora biti načrtovan tako, da ne sme segati v svetli profil vodotoka oziroma jarka. Izpustna glava naj bo oblikovana pod naklonom brežine jarka. Na območju jarka mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Sestavni del projektne dokumentacije za gradnjo objektov mora biti dimenzioniranje in detajl zadrževalnika/ov (ovrednotenje količin). Navedena mora biti dimenzija dušilke.
(odvajanje odpadnih voda)
(1) Na območju predvidene gradnje ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja za odvod in čiščenje komunalne odpadne vode, zato je potrebno komunalno odpadno vodo iz stanovanjskega objekta (stavba S1) prečistiti na individualni mali komunalni čistilni napravi ustrezne kapacitete z ustreznim načinom čiščenja glede na količino odpadne vode. Tako prečiščene odpadne vode se nato odvajajo v meteorno kanalizacijo in nadalje v površinski odvodnik zahodno od območja OPPN.
(2) Ob gradnji objektov, ki imajo čiščenje odpadne vode v MKČN je potrebno pridobiti mnenje na DGD dokumentacijo od JP Komunala d.o.o. Mozirje.
(1) Predvidena je priključitev objektov na javno vodovodno omrežje.
(2) Na območju poteka javni vodovod PE DN90, ki ga je pred gradnjo potrebno prestaviti izven območja gradenj. Vsi posegi v varovalni pas vodovoda, ki znaša 3 m, so možni na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca vodovoda. Prestavitev javnega vodovoda mora biti obravnavana v DGD in PZI projektni dokumentaciji za gradnjo objektov. Ob gradnji objektov, ki posegajo v 3 m varovalni pas vodovoda ali pa se nanj priključujejo, je potrebno pridobiti mnenje na DGD dokumentacijo od JP Komunala d.o.o. Mozirje.
(3) Vse spremembe na vodovodnem omrežju je potrebno po gradnji katastrsko posneti, podatke, ki morajo ustrezati obstoječim standardom, pa posredovati v zbirni kataster komunalnih vodov JP Komunala d.o.o. Mozirje.
(obveznost priključevanja)
Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljalcev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(1) Na ureditvenem območju OPPN se ne nahaja nobeno od območij varstva kulturne dediščine.
(2) Na zahodu območje OPPN meji na enoto registrirane kulturne dediščine Šentjanž pri Mozirju – Zaselek, vplivno območje, EID 1-00723.
(3) Na celotnem območju OPPN veljajo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin, in sicer:
– Obveznost ravnanja v primeru naključne arheološke najdbe: Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
– Dostop do zemljišč: Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Ureditveno območje OPPN se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Odpadne vode iz stanovanjskega objekta (stavba S1) se bodo čistile preko nove MČN. Čiste meteorne vode se bodo preko zadrževalnikov odvajale v obstoječe vodotoke oziroma jarke.
(2) Zahodno od obravnavanega območja teče neimenovani potok, ki je vodotok 2. reda. Meja priobalnega zemljišča sega na vodotokih 2. reda 5,00 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih zakonodaja posebej navaja, ter ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(3) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje padavinskih odpadnih vod preko peskolovov in lovilcev olj.
(4) Pri načrtovanju stavbe za rejo živali je treba upoštevati Uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali. Pri nadaljnjem projektiranju mora biti skladišče za živinska gnojila umeščeno v prostor ter grajeno in upravljano tako, da ne pride do nenadzorovanega iztekanja in onesnaženja vode ali tal. Biti mora vodotesno, stabilno in odporno proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom. Skladišče za živinska gnojila mora biti redno vzdrževano. Zmogljivost skladišča za živinska gnojila mora biti prilagojena številu in vrsti živali v celotnem kmetijskem objektu in mora zagotavljati skladiščne zmogljivosti za najmanj šestmesečno skladiščenje. Silažne vode se ne smejo odvajati neposredno v vodotok ali posredno v podzemne vode. V projektni dokumentaciji morajo biti opredeljene projektne rešitve iz katerih bo razvidno upoštevanje navedenega.
(5) Ogrevanje je dopustno na energetske vire, ki manj onesnažujejo zrak (npr. obnovljivi viri energije, zemeljski plin ipd.). V primeru rabe vode za pridobivanje toplote s toplotno črpalko voda-voda morajo investitorji, pred izdajo mnenja, pridobiti vodno pravico oziroma potrdilo o evidentirani posebne rabe vode za pridobivanje toplote.
(6) V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na območju posega, da bo preprečeno onesnaženje podzemne vode in površinskih voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v podzemno vodo in v vodotoke. Med gradnjo ni dovoljeno odlagati gradbenega in izkopanega materiala na vodna ali priobalna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov, na poplavno ogrožena območja, na nestabilna mesta ali na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
(7) Sestavni del DGD/DNZO mora biti prečni prikaz z vrisano mejo vodnega in priobalnega zemljišča neimenovanega potoka.
(8) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga izda Direkcija RS za vode.
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju sodi obravnavano območje v naslednje območje varstva pred hrupom, za katerega veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne/mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
– IV. območje varstva pred hrupom na območju kmetijskih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na prostem, (75/65 dBA).
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(3) Prezračevalne, ogrevalne in hladilne naprave, ki so lahko pomemben vir hrupa, je treba umestiti na ali v objekt tako, da pri najbližjih sosednjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo povzročale prekomernih ravni hrupa za nočni čas.
Za potrebe po toplotni energiji se naj prednostno uporabljajo obnovljivi viri energije, v kolikor je to glede na tehnologijo obratovanja kmetijskih objektov možno, ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni. Eventualne prezračevalne naprave hleva ne smejo biti nameščene na fasado objekta, ki je usmerjena proti bližnjim stanovanjskim objektom.
(1) Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(2) V DGD dokumentaciji je potrebno prikazati prevzemno mesto, ki je lahko oddaljeno največ 5 metrov od roba prometne poti smetarskega vozila. V primeru zagotavljanja poti na zasebnem zemljišču mora biti pot širine najmanj 3,5 m, ustrezni zavijalni radii in nosilnost 10 ton osne obremenitve.
Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Po izvedbi zemeljskih del naj se razgaljene površine čim prej ozeleni z avtohtonimi vrstami ter se jih nato ustrezno vzdržuje, da se prepreči naselitev oziroma širjenje invazivnih vrst.
(1) Funkcije gozdov se kot strokovne podlage upoštevajo pri prostorskih ureditvah državnega in lokalnega pomena (tretji odstavek 10. člena Zakona o gozdovih, Uradni list RS, št. 30/93 in nasl.; v nadaljevanju: ZG). Gozd leži v oddelku 09256 v gozdnogospodarski enoti (GGE) Nazarje (veljavnost načrta 2022–2031, Uradni list RS, št. 36/24). Funkcije gozda so določene s strateškim Gozdnogospodarskim načrtom za gozdnogospodarsko območje Nazarje (veljavnost načrta 2021–2030, Uradni list RS, št. 116/23). Gozd ima na 1. stopnji poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo.
(2) Zaradi gradnje se ne smejo poslabšati pogoji za gospodarjenje z okoliškimi gozdovi in omejiti dostop v te gozdove (Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Nazarje 2021–2030, Uradni list RS, št. 116/23). Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej.
(3) Morebitno drevje za posek se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Pred začetkom gradnje se obvesti pristojno območno enoto Nazarje Zavoda za gozdove Slovenija, da se drevje za krčitev označi in posek ustrezno evidentira.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na ureditvenem območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
Ureditveno območje OPPN se uvršča med potresno zmerno aktivna področja v Sloveniji, glede na stopnjo seizmične intenzitete po EMS lestvici (European Macroseismic Scale). V tem območju lahko pričakujemo seizmične pospeške 0,200 [g].
(1) Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Poskrbeti je potrebno za ustrezno razmestitev objektov in za odmike med njimi, s čimer se ustvarijo pogoji za požarno ločitev objektov, zagotoviti je potrebno omejevanje širjenja ognja ob požaru ter pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala (23. člen Zakona o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/07, 9/11, 83/12, 61/17 – GZ, 189/20 – ZFRO, 43/22).
(1) Za obravnavano območje je bil izdelan Hidrološko hidravlični elaborat – Analiza poplavnih razmer dveh neimenovanih potokov v Šentjanžu (Provog, d.o.o., št. načrta EL 24/48, julij 2024, dopolnitev februar 2025). Z izdelanim elaboratom je bilo izkazano, da je območje OPPN v obstoječem stanju poplavljene že pri pretokih Q100 neimenovanega potoka in meteornega odvodnika, območje OPPN deloma sega v mali in preostali razred poplavne nevarnosti neimenovanega potoka in melioracijskega jarka v Šentjanžu.
(2) V načrtovanem stanju je predviden dvig načrtovanih novih objektov na poplavno varno koto, katera je definirana kot kota Q 100 + 20 cm. Sicer se teren ohranja na obstoječih kotah. Dodatno je predvidena zamenjava obstoječega prepusta 1 na neimenovanem potoku s prepustom večjih dimenzij, kot je DN 1000 mm. Kote novih objektov so naslednje:
– Stanovanjska stavba S1 = 373,90 m n.v.
– Kmetijska stavba S2 = 374,70 m n.v.
– Kmetijska stavba S3 = 375,35 m n.v.
– Kmetijska stavba S4 = 374,15 m n.v.
– Objekt S5 = 379,40 m n.v.
– Objekt S6 = 375,50 m n.v.
(3) Na skrajnem vzhodnem delu OPPN, vzhodno od objektov S5 in S6, se nahaja območje trajnega razlivanja (OTR).
(4) Površine ob objektih se ne nadvišujejo/spreminjajo.
(5) Za preprečitev večjega transporta plavin in predvsem plavja se na območju pred izhodom iz gozdne grape vgradijo po tri tirnice ali IPE 180 profili na razdalji 30 cm, ki bodo služili kot grablje. Lokaciji sta določeni v študiji iz (1) odstavka tega člena (v poglavju: 3.5.2 Dodatni ukrepi).
(6) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen ZV-1).
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na ureditveno območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):
IME_VOD_TE | Kamniško-Savinjske Alpe |
VOD_OBMOCJ | Donava |
ST_VODONOS | 2 |
VOD_SKUP1 | Kraški/razpoklinski – obširni in lokalni nizko do visoko izdatni vodonosniki |
VDOON_1 | Apnenčasti in dolomitni vodonosniki – večinoma dobro skraseli |
HIDRODIN1 | Odprt |
SRED_DEB1 | >400 |
LITO_OPIS1 | Apnenec, dolomitiziran apnenec in dolomit/Mezozoik |
VOD_SKUP2 | Medzrnski – lokalni ali nezvezni izdatni, obširni nizko do srednje izdatni |
VDOON_2 | Vodonosniki v produ, grušču in morenah |
HIDRODIN2 | Odprt |
SRED_DEB2 | 20 |
LITO_OPIS2 | Prod, pesek, melj, glina in grušč/Kvartar |
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati geološko mnenje skladno z drugimi določili odloka. Skladno z njim naj se za preprečitev erozijskih procesov za dolgoročno nosilnost brežin in okolice izvede sledeče:
– meteorne vode naj se primerno odvodnjava skladno z določili 11. člena tega odloka,
– zelene površine naj se humusira in zatravi in čimbolj prepreči naravno ponikanje v okolici objekta,
– manipulativne površine se asfaltira ali tlakuje in izvede primerno odvodnjavanje (linijske rešetke, mulde, jaški),
– ureditev brežin naj se konča v prvotnem ali manjšem naklonu; kjerkoli naklon brežin presega naravni naklon, se predlaga protierozijsko zaščito iz naravnih vlaken in intenzivno zatravitev.
(1) Zaradi gradnje se ne smejo poslabšati pogoji za gospodarjenje z okoliškimi gozdovi in omejiti dostop v te gozdove (Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Nazarje (2021–2030)). Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej.
(2) Zaradi gradnje v neposredni bližini gozda se naj sklene dogovor z lastniki gozdnih parcel glede ukrepanja v primeru ogrožanja objektov in funkcionalnih površin ter morebitnih odškodnin zaradi prezgodnjega poseka. Priporoča se oblikovanje stopničastega gozdnega roba s posekom vseh visokih dreves neposredno ob objektu in puščanjem podstojnih (nižjih) dreves ter od objekta bolj oddaljenih dreves.
(3) Morebitno drevje za posek se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Pred začetkom gradnje se obvesti Zavod za gozdove Slovenije, Območno enoto Nazarje, da se drevje za krčitev označi in posek ustrezno evidentira.
(dopolnilna in druga zaščita)
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Velikost gradbene parcele za gradnjo stavbe oziroma objekta se določi na način, da zajema vse nujno predvidene površine za njeno obratovanje. Predvideni sta dve gradbeni parceli, GP1 in GP2, ki sta prikazani v grafičnih načrtih.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Izgradnja stavb je možna tudi postopoma, pri čemer se dovoljenje za gradnjo stavbe S1 (11100 – enostanovanjske stavbe) lahko izda šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za prvi kmetijski objekt (za katerokoli stavbo oziroma objekt od S2 do S6) na ureditvenem območju OPPN.
(2) Ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti morajo biti izvedeni pred gradnjo oziroma sočasno z gradnjo načrtovanih objektov.
(3) Komunalno opremljanje območja se mora izvesti sočasno z izgradnjo stavb oziroma predhodno, če je to potrebno za realizacijo OPPN.
(4) V primeru fazne gradnje, morajo biti posamezne faze funkcionalno zaključene celote, faznost pa načrtovana na način, da ne bo povzročen škodljiv vpliv na vodni režim ali stanje voda.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
(4) Dopustne so tudi drugačne dimenzije stavb oziroma objektov, tako tlorisne kot višinske, v kolikor to zahteva sam tehnološki proces, vendar je potrebno upoštevati določila o minimalnih odmikih od sosednjih zemljišč ter pogoje iz (1) odstavka 8. člena tega odloka.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
(pogoji, ki niso predpisani)
Pogoje za gradnjo in druge posege v prostor, ki s tem odlokom niso predpisani, določajo predpisi s področja urejanja prostora, predpisi s področja graditve objektov, predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, varstva gozdov in varstva okolja, urejanja voda ter drugi predpisi.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Rečica ob Savinji in na Upravni enoti Mozirje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
(zaključevanje že začetih postopkov)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
Odlok začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0006/2024-240
Rečica ob Savinji, dne 19. decembra 2025
