Št. 314-1/2025-38 Ob-3051/25, Stran 3151
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana objavlja
STEP – Spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij za Evropo (kratica javnega razpisa: JR STEP)
1. Pravne podlage
Podlage za izvedbo javnega razpisa so:
– Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 159, s spremembami) (v nadaljevanju: Uredba 2021/1060/EU);
– Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 60, s spremembami);
– Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev) (UL L št. 2024/2509 z dne 26. 9. 2024) (v nadaljevanju: Uredba 2024/2509/EU);
– Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 11, s spremembami);
– Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 1, s spremembami);
– Uredba (EU) 2022/2039 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o spremembi Uredb (EU) 1303/2013 in (EU) 2021/1060 glede dodatne prožnosti za obravnavanje posledic vojaške agresije Ruske federacije FAST (prožna pomoč za ozemlja) – CARE (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 23, s spremembami);
– Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13, s spremembami), dopolnjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2486 z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti (UL L št. 2023/2486 z dne 21. 11. 2023, s spremembami), (v nadaljevanju: Uredba (EU) 2020/852);
– Uredba (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L št. 2024/795 z dne 29. 2. 2024) (v nadaljevanju: Uredba STEP);
– Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1) zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018) (v nadaljevanju: Splošna uredba GDPR);
– Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1, s spremembami) (v nadaljevanju: Uredba GBER);
– Uredba o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 21/23 in 13/25) (v nadaljevanju: Uredba EKP);
– Uredba o izvajanju uredbe (EU) o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) (Uradni list RS, št. 98/24);
– Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021–2027, št. CCI2021SI16FFPA001 z dne 12. 9. 2022, z vsemi spremembami;
– Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, št. CCI 2021SI16FFPR001, različica 2.0, z dne 22. 11. 2024 z vsemi spremembami, dostopen na: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/kljucni-dokumenti/programski-dokumenti-za-obdobje-2021-2027/;
– Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22, 18/23 in 83/25 – ZOUL);
– Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri);
– Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O, 76/23, 24/25 – ZFisP-1 in 39/25);
– Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11);
– Proračun Republike Slovenije za leto 2026 (Uradni list RS, št. 104/24 in 95/25);
– Proračun Republike Slovenije za leto 2027 (Uradni list RS, št. 95/25);
– Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027 (Uradni list RS, št. 95/25);
– Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23, 88/24, 79/25 in 95/25);
– Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavno investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16);
– Uredba o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22, 144/22 in 79/23) (v nadaljevanju: Uredba o financiranju ZRD);
– Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23, 102/24 in 77/25) (v nadaljevanju: ZGD-1);
– Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19);
– Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZinfV-1);
– Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) (Uradni list RS, št. 48/22, 145/22, 17/25 in 56/25);
– Zakon o zavodih (ZZ) (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP);
– Zakon o visokem šolstvu (ZViS-1) (Uradni list RS, št. 56/25);
– Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23, 88/23 – ZOPNN-F in 83/25 – ZOUL);
– Smernice organa upravljanja za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« pri izvajanju Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, junij 2024, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe, https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;
– Smernice organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027, september 2023, z vsemi spremembami, ki bodo objavljene v času izvajanja pogodbe, https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;
– Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 389–405, s spremembami);
– Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov (Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 37/08);
– Postopkovnik za izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v skladu s Sklepom Sveta 2010/48/ES, objavljenem na spletni strani: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/05/Postopkovnik_podpisana-verzija.pdf;
– Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije, verzija 1.1, oktober 2023, https://evropskasredstva.si/app/uploads/2024/02/Strategija-S5_verzija_1_1.pdf (v nadaljevanju: S5);
– Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (v nadaljevanju: NEPN);
– Shema državne pomoči RRI »Program ukrepov MGTŠ za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti v obdobju 2024–2030 – RRI«, (št. sheme: BE06-2632616-2024) z dne 29. 5. 2024, z vsemi spremembami (v nadaljevanju: shema državne pomoči RRI);
– Shema državne pomoči »Regionalna shema državnih pomoči – program ukrepov MGTŠ« (št. sheme: BE02-2632616-2024) z dne 9. 4. 2024, z vsemi spremembami (v nadaljevanju: regionalna shema državne pomoči),
– Uredba o karti regionalne pomoči za obdobje 2022–2027 (Uradni list RS, št. 15/22, 44/23 in 95/24), (v nadaljevanju: Uredba o karti regionalne pomoči);
– Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17, 13/18 – ZSInv in 40/23 – ZZrID-A, v nadaljevanju: ZPOP-1);
– Program ukrepov Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti v obdobju 2024–2030 – RRI, z dne 15. 10. 2025 oziroma vsakokratno veljavni program;
– Pravila o protokolu izvedbe postopkov za (so)financiranje inovacijske dejavnosti ARIS, št. 007-21/2024-1 z dne 12. 7. 2024 in št. 007-21/2024-2 z dne 19. 5. 2025 (v nadaljevanju: Pravila o protokolu);
– Sklep o ustanovitvi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 48/23 in 70/25);
– Program dela in finančni načrt Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije za leto 2025, ki ga je sprejel Upravni odbor agencije na 19. seji dne 22. 1. 2025, z dopolnitvami z dne 26. 2. 2025, 27. 3. 2025 in 17. 9. 2025;
– Sklep o ceni ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2025 (št. 410-40/2025-2 z dne 14. 8. 2025), dostopen na https://www.arrs.si/sl/progproj/cena/cena-25-1.asp;
– Sporazum o prenosu in načinu izvajanja nalog izvajalskega telesa v okviru evropske kohezijske politike 2021–2027 med Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport in Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije; št. 314-8/2024-7 in št. 303-22/2023/49 z dne 19. 11. 2024, Dodatek št. 1 k Sporazumu o prenosu in načinu izvajanja nalog izvajalskega telesa v okviru evropske kohezijske politike 2021–2027, št. 314-8/2024-16 in št. 303-22/2023-2180-71 z dne 9. 4. 2025 in Dodatek št. 2 k Sporazumu o prenosu in načinu izvajanja nalog izvajalskega telesa v okviru evropske kohezijske politike 2021–2027 št. 314-8/2024-25 in št. 303-22/2023-2080-74 z dne 28. 10. 2025;
– Pogodba o izvajanju javnega razpisa med MGTŠ in ARIS, št. 314-1/2025-4 in 4300-11/2025-2180-1 z dne 16. 10. 2025;
– Odločitev o podpori Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj v vlogi organa upravljanja za evropsko kohezijsko politiko, št. 3032-166/2025-1630-29 z dne 15. 12. 2025.
2. Naziv in sedež posredniškega telesa in izvajalca javnega razpisa, ki izvede vse postopke, potrebne za dodelitev sredstev
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo) nastopa na področju izvajanja ukrepov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pri javnem razpisu STEP – Spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij za Evropo (v nadaljevanju: javni razpis) v vlogi posredniškega telesa in zagotavlja finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa.
V vlogi izvajalskega telesa za javni razpis je Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ARIS).
3. Uvrstitev javnega razpisa v Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021– 2027 v Sloveniji: javni razpis financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju: ESRR). Javni razpis se izvaja v okviru »Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji«, (v nadaljevanju: Program EKP), št. CCI 2021SI16FFPR001 z dne 2. 9. 2025, različica 3.1, v okviru cilja politike 1: »Konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT« v okviru prednostne naloge 11: »Razvoj strateških tehnologij za Evropo – STEP«, specifičnega cilja RSO1.6.: »Podpora naložb, ki prispevajo k ciljem platforme za strateške tehnologije za Evropo iz člena 2 Uredbe (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta«.
4. Namen, cilj in predmet javnega razpisa ter območje izvajanja
4.1 Namen in cilj javnega razpisa
Namen javnega razpisa je v skladu s cilji platforme za strateške tehnologije za Evropo (v nadaljevanju: platforma STEP) prispevati k:
– suverenosti in varnosti Evropske unije,
– zmanjšanju strateške odvisnosti Evropske unije v strateških sektorjih,
– okrepitvi konkurenčnosti Evropske unije s povečanjem njene odpornosti in produktivnosti ter k mobilizaciji financiranja, tako da se gospodarsko, industrijsko in tehnološko bazo pripravi na zeleni in digitalni prehod.
Cilj javnega razpisa je podpora podjetjem in javnim raziskovalnim organizacijam (v nadaljevanju: JRO1) za izvedbo projektov na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig, in sicer v sektorjih:
1 Podrobno je JRO opredeljena v točki 5 javnega razpisa.
– digitalnih tehnologij ter globokotehnoloških inovacij in/ali
– čistih in z viri gospodarnih tehnologij in/ali
– biotehnologij.
V sektorju čistih tehnologij so lahko upravičeni tudi inovativni projekti razogljičenja, povečanja energetske učinkovitosti in energetske varnosti, avtonomije, razvoja notranjega trga energije, predvsem v smeri razvoja inovativnih tehnologij in inovativnih tehnoloških procesov, ki zagotavljajo sinergijske učinke povečanja rabe OVE, energetske učinkovitosti, hrambe energije, brezemisijske mobilnosti, v okviru pametnih energetskih sistemov za povečanje avtonomije oskrbe z energijo ter s tem zmanjšanjem odvisnosti na področju oskrbe z energijo.
Do sofinanciranja so upravičeni le tisti projekti, ki se lahko uvrstijo v fokusna področja in/ali produktne smeri v vsaj eno od prednostnih področij S52. Seznam prednostnih področij, fokusnih področij in produktnih smeri se nahaja v Prilogi 1 k razpisni dokumentaciji.
2 Dostopna na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2024/02/Strategija-S5_verzija_1_1.pdf. Od 31. 3. 2025 se uporablja nova tabela Prednostnih področij pametne specializacije ter fokusna področja (FP) in produktne smeri (PS).
Veljavna S5 opredeljuje sledeča prednostna področja:
1 – Pametna mesta in skupnosti,
2 – Horizontalna mreža informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
3 – Pametne stavbe in dom z lesno verigo,
4 – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo,
5 – Trajnostna pridelava hrane,
6 – Trajnostni turizem,
7 – Tovarne prihodnosti,
8 – Zdravje – medicina,
9 – Mobilnost,
10 – Materiali kot končni produkti.
Javni razpis bo prispeval k naslednjim kazalnikom učinka Programa EKP:
– RCO01 – Podjetja, ki so prejela podporo (od tega: mikro, mala, srednja, velika),
– RCO02 – Podjetja, ki so prejela podporo v obliki nepovratnih sredstev,
– RCO07 – Raziskovalne organizacije, ki sodelujejo v skupnih raziskovalnih projektih,
– RCO10 – Podjetja, ki sodelujejo z raziskovalnimi organizacijami,
– RCO125 – Podjetja, povezana predvsem z digitalnimi tehnologijami in globokotehnološkimi inovacijami,
– RCO126 – Podjetja, povezana predvsem s produktivnimi naložbami v s čistimi in z viri gospodarnimi tehnologijami,
– RCO127 – Podjetja, povezana predvsem s produktivnimi naložbami v biotehnologijo.
Javni razpis bo prispeval tudi h kazalniku rezultata RCR03 – Mala in srednja podjetja (MSP), ki uvajajo inovacije pri proizvodih ali procesih.
4.2 Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja projektov na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig (v nadaljevanju: projektov), v treh (3), v nadaljevanju navedenih Modulih.
Projekti prijaviteljev so lahko sestavljeni iz enega ali več Modulov, navedenih v nadaljevanju te točke:
– Modul A: raziskave in razvoj na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig.
– Modul B: vzpostavitev preskusnih in eksperimentalnih infrastruktur na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig.
– Modul C: vzpostavitev ali razširitev proizvodnje kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig. JRO niso upravičene do financiranja pri Modulu C.
Prijavljeni projekt se lahko izvaja zgolj v enem Sklopu, ki je sestavljen iz enega ali več predhodno opredeljenih Modulov:
– Sklop 1: Modul A.
– Sklop 2: Moduli A, B in C.
– Sklop 3: Modula A in B.
– Sklop 4: Modula A in C.
– Sklop 5: Modul C.
V okviru Modula B bo podprta samo preskusna in eksperimentalna infrastruktura, ki je ključnega pomena in specifična za razvoj kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij in/ali njihovih vrednostnih verig.
V primeru, da projekt zajema več Modulov, se morajo ti medsebojno povezovati in nadgrajevati ter prispevati k ciljem projekta.
4.3 Območje izvajanja
Operacije, ki predstavljajo potrjene projekte, se bodo izvajale zgolj v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija.
Prijavitelji (v primeru konzorcijev tudi posamezni konzorcijski partnerji) bodo upravičeni do sredstev le v primeru, če bodo aktivnosti operacije izvajali v programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija in imeli na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija registriran sedež, poslovno enoto ali podružnico. Sedež, poslovna enota ali podružnica morajo biti na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija registrirani najkasneje na dan začetka izvajanja projektnih aktivnosti3. Za vsakega od prijaviteljev (v primeru konzorcija tudi za vsakega od konzorcijskih partnerjev) mora biti v vlogi na javni razpis nedvoumno opredeljeno, v kateri od občin v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija bo izvajal projektne aktivnosti.
3 To pomeni, da se projektne aktivnosti ne smejo začeti izvajati, preden ima upravičenec v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija registriran sedež, poslovno enoto ali podružnico. Pred tem ne sme biti sklenjena nobena pravno zavezujoča zaveza za izvajanje projektnih aktivnosti.
Prijavitelji/konzorcijski partnerji, ki ob objavi javnega razpisa nimajo sedeža v Republiki Sloveniji in nimajo v Republiki Sloveniji ustanovljene podružnice, morajo v vlogi na javni razpis opredeliti, v kateri občini Kohezijske regije Vzhodna Slovenija bodo izvajali projektne aktivnosti in ustanovili podružnico.
Če bi se ugotovilo, da se operacija ni izvedla v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, ARIS odstopi od pogodbe o sofinanciranju in zahteva vrnitev že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije in/ali pa ARIS unovči bančno garancijo4. Če bi se ugotovilo, da najkasneje na dan začetka izvajanja aktivnosti sedež/poslovna enota/podružnica upravičenca v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija ni vpisan/a v Poslovni register Slovenije/sodni register, ARIS odstopi od pogodbe o sofinanciranju in zahteva vrnitev že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije in/ali pa ARIS unovči bančno garancijo.
4 Določila glede pridobivanja bančne garancije so zapisana v točki 5.6 Pojasnil javnega razpisa.
Seznam slovenskih občin v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija je podan v Prilogi 3 k razpisni dokumentaciji.
5. Ciljne skupine/upravičenci
Upravičeni prejemniki sredstev (v nadaljevanju: upravičenci) javnega razpisa so podjetja, kot so opredeljena v skladu z ZPOP-15, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ne glede na velikost podjetja (ki se ugotavlja v skladu z merili iz priloge I Uredbe GBER).
5 »Podjetje« je vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno obliko.
Upravičeno je tudi podjetje s sedežem v katerikoli drugi državi članici Evropske unije, ki ima najkasneje do začetka izvajanja projektnih aktivnosti in izplačila prvega zahtevka registriran poslovni naslov podružnice v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, kar bo dokazovalo z vpisom v sodni register skladno z Zakonom o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17, 16/19 – ZNP-1, 75/23 in 102/23 – ZViS-M). Tak prijavitelj oziroma konzorcijski partner se mora z izjavo ob oddaji vloge obvezati, da bo do začetka izvajanja projektnih aktivnosti izvedel zahtevan vpis v sodni register. V primeru, da prijavitelj oziroma konzorcijski partner do začetka izvajanja projektnih aktivnosti vpisa ne izvede, ARIS odstopi od pogodbe o sofinanciranju.
Upravičenci so tudi JRO. To so organizacije za raziskave in širjenje znanja in so javni zavodi ali visokošolski zavodi, vpisani v Evidenco RO, katerih glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja. Članice univerze, ki so v evidencah ARIS vodene kot neodvisne raziskovalne organizacije, se za namen javnega razpisa štejejo kot posamezne JRO, ki lahko nastopajo kot posamezni konzorcijski partnerji.
V primeru izbora vloge konzorcija bodo upravičenci kot končni prejemniki sredstev državnih pomoči za izvajanje operacije vsi konzorcijski partnerji, ki so sklenili in vlogi priložili konzorcijsko pogodbo.
6. Pogoji za kandidiranje
Vloga mora izpolnjevati vse zahteve in pogoje javnega razpisa.
Kadar se na javni razpis prijavlja konzorcij, vlogo pripravi vodilni konzorcijski partner (prijavitelj) v sodelovanju z ostalimi konzorcijskimi partnerji in na podlagi pooblastila konzorcijskih partnerjev.
Izpolnjevanje pogojev za kandidiranje mora izhajati iz vsebine celotne vloge. Če vloga ne bo izpolnjevala katerega koli od pogojev za kandidiranje, se z obvestilom zavrne.
Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za kandidiranje vsak prijavitelj/konzorcijski partner podpiše Obrazec 4, v obliki izjave, s katero pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje pogojev za kandidiranje na javnem razpisu. Obrazec 4 je del razpisne dokumentacije.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja posameznega pogoja za kandidiranje lahko ARIS od prijavitelja oziroma kateregakoli konzorcijskega partnerja zahteva dodatna pojasnila ali dokazila. Če dokazila oziroma pojasnila niso predložena v roku, ki ga določi ARIS, se lahko šteje, da pogoj za kandidiranje ni izpolnjen.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev za kandidiranje ugotovi po izdaji sklepa o izboru, se pogodba o sofinanciranju operacije ne bo podpisala, sklep o izboru pa se odpravi.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev za kandidiranje ugotovi po podpisu pogodbe o sofinanciranju operacije, bo ARIS odstopila od pogodbe o sofinanciranju operacije, pri čemer je upravičenec dolžan vrniti vsa že prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije, skladno s pozivom ARIS in/ali pa ARIS unovči bančno garancijo.
Če pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za kandidiranje za prijavljeno podjetje s sedežem v katerikoli drugi državi članici Evropske unije ARIS ugotovi, da ne more preveriti izpolnjevanja pogojev za kandidiranje iz dostopnih slovenskih evidenc, ARIS pozove prijavitelja, da zagotovi zahtevana dokazila, izpise iz evidenc in drugo dokumentacijo. Vsa dokazila morajo biti na zahtevo ARIS prevedena v slovenski jezik in overjena. Če prijavitelj ne predloži zahtevanih dokazil in s tem ARIS ne more ugotoviti izpolnjevanja posameznega pogoja za kandidiranje, se vloga zaradi neizpolnjevanja pogojev za kandidiranje zavrne.
Navodila za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za kandidiranje so natančneje opredeljena v 3. točki Pojasnil javnega razpisa.
6.1 Splošni pogoji za kandidiranje
Vsak prijavitelj/konzorcijski partner mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje za kandidiranje:
1. Je podjetje, opredeljeno v skladu z ZPOP-1, ki ima sedež v Republiki Sloveniji. Lahko je tudi JRO, kot je opredeljena v 5. točki javnega razpisa, ki ima na dan oddaje vloge sedež v Republiki Sloveniji.
2. Za podjetje s sedežem v katerikoli drugi državi članici Evropske unije, ki na dan oddaje vloge še nima ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji, pa z odstopanjem od prejšnjega pogoja velja, da se mora podjetje ob oddaji vloge z izjavo obvezati, da bo najkasneje do začetka izvajanja projektnih aktivnosti in izplačila prvega zahtevka izvedlo vpis podružnice v Republiki Sloveniji v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija v sodni register skladno z Zakonom o sodnem registru.
3. Se z izjavo zaveže, da bo izvajal projekt na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija in da bo imel ustanovljen sedež, poslovno enoto ali podružnico na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija najkasneje na dan začetka izvajanja projektnih aktivnosti.
4. Na dan oddaje vloge nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti v višini 50 eurov ali več do ministrstva oziroma njegovih izvajalskih institucij: Slovenskega podjetniškega sklada, Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije ter Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, pri čemer neporavnane obveznosti izhajajo iz naslova pogodb o sofinanciranju oziroma o dodelitvi javnih sredstev in so bile kot neporavnane in zapadle pred tem spoznane v pravnomočni odločitvi pristojnega sodišča.
5. Na dan oddaje vloge nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 eurov ali več); šteje se, da prijavitelj ali konzorcijski partner, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.
6. Ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje vloge ni bil v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US, 102/23, 25/25 – odl. US in 40/25) in ni v postopku likvidacije po ZGD-1.
7. Ne prejema in ni v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17).
8. Ni podjetje v težavah skladno z 18. točko člena 2 Uredbe GBER.
9. Zanj ni podana prepoved poslovanja v razmerju do ministrstva in ARIS v obsegu, kot izhaja iz 35. in 36. člena ZIntPK.
10. Ni v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na osnovi odločbe Evropske komisije (v nadaljevanju: EK), ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti. Šteje se, da prijavitelj/konzorcijski partner navedeni pogoj izpolnjuje, če odločba EK še ni dokončna, prijavitelj/konzorcijski partner pa je domnevno nezakonito pridobljena sredstva v ustrezni višini položil na posebni skrbniški račun pri banki in z njimi ne razpolaga.
11. Ni in ne bo za iste upravičene stroške in aktivnosti, ki so predmet sofinanciranja v javnem razpisu, pridobil sredstev iz drugih javnih virov (sredstev evropskega, državnega ali lokalnega proračuna), vključno s pomočjo de minimis (prepoved dvojnega sofinanciranja).
12. Nima neporavnanega vračila preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance.
13. Mora biti ustanovljen vsaj dve (2) leti pred dnem oddaje vloge (upošteva se datum vpisa v sodni oziroma drug ustrezen register)6. Pogoj ne velja v primeru podružnice tujega podjetja. V primeru prijave konzorcija z odstopanjem od prvega stavka tega pogoja velja za največ enega konzorcijskega partnerja, ki ni prijavitelj, da je lahko ustanovljen vsaj eno (1) leto pred datumom oddaje vloge (upošteva se datum vpisa v sodni oziroma drug ustrezen register).
6 Pogoj velja za matično podjetje. Če se projekt izvaja v podružnici ali poslovni enoti podjetja, je lahko le-ta ustanovljena kasneje, skladno z določili v točki 4.3 javnega razpisa.
14. Mora na dan 31. 12. 2024 zaposlovati najmanj tri (3) osebe, pri čemer se upoštevajo podatki o številu zaposlenih v podjetju na navedeni dan, ki izhajajo iz potrdila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ali za podjetje, ki za navedeno obdobje še ni bilo registrirano v Republiki Sloveniji, drugega ustreznega potrdila.
15. Višina čistih prihodkov od prodaje prijavitelja oziroma v primeru konzorcija posameznega konzorcijskega partnerja v letu 2024 mora biti vsaj enaka vrednosti tretjine načrtovanih upravičenih stroškov prijavitelja/dotičnega konzorcijskega partnerja v prijavljenem projektu. Z odstopanjem od predhodnega stavka za največ enega konzorcijskega partnerja, ki ni vodilni konzorcijski partner in ki je bil ustanovljen vsaj eno (1) leto pred dnem oddaje vloge in manj kot dve (2) leti pred dnem oddaje vloge, velja, da ni potrebno, da bi bila višina čistih prihodkov od prodaje za dotičnega konzorcijskega partnerja v letu 2024 vsaj enaka vrednosti tretjine načrtovanih upravičenih stroškov dotičnega konzorcijskega partnerja v prijavljenem projektu. Z odstopanjem od prvega stavka tega pogoja tudi velja, da za konzorcijskega partnerja, ki je JRO, ni potrebno, da bi bila višina čistih prihodkov od prodaje za dotičnega konzorcijskega partnerja v letu 2024 vsaj enaka vrednosti tretjine načrtovanih upravičenih stroškov dotičnega konzorcijskega partnerja v prijavljenem projektu.
16. Bonitetna ocena prijavitelja/konzorcijskega partnerja, ustanovljenega po ZGD-1, mora po metodologiji AJPES znašati najmanj SB6 na podlagi priloženega dokazila, ki ne sme biti starejše od 30 dni od roka za oddajo vlog na javni razpis in ne sme biti pridobljeno po izteku roka za oddajo vlog na javni razpis. Z odstopanjem od predhodnega stavka za največ enega konzorcijskega partnerja, ustanovljenega po ZGD-1, ki ni vodilni konzorcijski partner in ki je bil ustanovljen vsaj eno (1) leto pred dnem oddaje vloge in manj kot dve (2) leti pred dnem oddaje vloge, velja, da mora po metodologiji AJPES bonitetna ocena znašati najmanj SB7 na podlagi priloženega dokazila, ki ne sme biti starejše od 30 dni od roka za oddajo vlog na javni razpis in ne sme biti pridobljeno po izteku roka za oddajo vlog na javni razpis.
17. Posamezen subjekt lahko kot kateri koli konzorcijski partner nastopa največ v treh vlogah na javni razpis. Posamezen subjekt lahko kot prijavitelj/vodilni konzorcijski partner nastopa samo v eni vlogi na javni razpis.
18. JRO v okviru javnega razpisa ne sme nastopati kot samostojni prijavitelj.
6.2 Posebni pogoji za kandidiranje za konzorcije/konzorcijske partnerje
V primeru prijave konzorcija, mora konzorcij oziroma vsi konzorcijski partnerji izpolnjevati naslednje posebne pogoje za kandidiranje:
1. Če na javnem razpisu sodeluje konzorcij partnerjev, mora vsak izmed teh partnerjev izpolnjevati vse pogoje za kandidiranje, pri čemer morajo za ureditev medsebojnih obveznosti in razmerij konzorcijski partnerji skleniti konzorcijsko pogodbo za izvedbo projekta. Konzorcijska pogodba7 mora določati pravice in obveznosti posameznih konzorcijskih partnerjev, nujno pa mora vsebovati tudi:
7 Vzorec konzorcijske pogodbe se nahaja v Obrazcu 10.
– določitev aktivnosti projekta s terminskim in finančnim načrtom po posameznih konzorcijskih partnerjih,
– določitev vodilnega konzorcijskega partnerja, ki bo v imenu in za račun vseh konzorcijskih partnerjev v primeru izbora vloge pogodbena stranka oziroma podpisnik pogodbe o sofinanciranju,
– pooblastila vodilnemu konzorcijskemu partnerju s strani vseh ostalih konzorcijskih partnerjev (za pripravo, podpis in oddajo vloge, dopolnitev vloge ter vseh prilog v imenu in za račun vseh konzorcijskih partnerjev, za vročanje vseh pisanj in listin, npr. pozivov, dopisov, odločb, pogodbe v zvezi z javnim razpisom, za podpis pogodbe o sofinanciranju v imenu in za račun vseh konzorcijskih partnerjev ter za izvajanje celotne komunikacije z ARIS ali nadzornimi organi),
– določilo, da vodilni konzorcijski partner za celoten konzorcij prejema vsa izplačila oziroma sredstva po javnem razpisu, ki jih nato nakaže posameznim konzorcijskim partnerjem, glede na delež opravljenih storitev oziroma aktivnosti,
– določilo o neomejeni solidarni odgovornosti vseh konzorcijskih partnerjev za pravilno izvedbo potrjenega projekta oziroma operacije skladno s pogodbo o sofinanciranju,
– določilo o ravnanju v primeru sprememb operacije.
2. Prijavitelj, kot je določen s konzorcijsko pogodbo, nastopa kot vodilni partner v konzorciju. Vodilni konzorcijski partner ne sme biti JRO.
3. Konzorcijski partnerji v posameznem konzorciju v obdobju od 31. 12. 2024 do dneva oddaje vloge medsebojno ne smejo biti več kot 25 % neposredno lastniško povezani.
4. V obdobju od 31. 12. 2024 do dneva oddaje vloge ista oseba ne sme nastopati kot zakoniti zastopnik pri več kot enem konzorcijskem partnerju v posameznem konzorciju.
5. V konzorciju lahko nastopa največ pet (5) konzorcijskih partnerjev.
6.3 Pogoji za projekt
Prijavljeni projekt mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. Projekt mora biti skladen z namenom, ciljem in s predmetom javnega razpisa.
2. Projekt mora biti uvrščen v enega izmed Sklopov, kot so opredeljeni v točki 4.2 javnega razpisa.
3. Za prijavitelja/vsakega konzorcijskega partnerja mora biti v vlogi na javni razpis opredeljeno, v okviru katerih Modulov, kot so opredeljeni v točki 4.2 javnega razpisa, bo opravljal aktivnosti. Konzorcijski partner, ki je JRO, ne sme imeti predvidenih aktivnosti v Modulu C.
4. V vlogi na javni razpis morajo biti opredeljeni cilji projekta skladno z zahtevami 20. točke javnega razpisa.
5. Projekt sme zajemati izključno razvoj in/ali proizvodnjo kritičnih tehnologij, vključno z zaščito in okrepitvijo njihovih vrednostnih verig v vsaj enem od naslednjih sektorjev: digitalne tehnologije in globokotehnološke inovacije, čiste in z viri gospodarne tehnologije, biotehnologije v skladu z Uredbo STEP.8
8 Pogoj je podrobneje pojasnjen v točki 3.2. Pojasnil javnega razpisa.
6. Tehnologije, ki jih obravnava projekt, morajo izpolnjevati vsaj eno od naslednjih zahtev, in s tem veljajo za kritične9:
9 Pogoj je podrobneje pojasnjen v točki 3.2. Pojasnil javnega razpisa.
a) na notranji trg Evropske unije prinašajo inovativen, nastajajoč in najsodobnejši element z velikim gospodarskim potencialom;
b) prispevajo k zmanjšanju ali preprečevanju strateških odvisnosti Evropske unije.
7. Projekt mora izvajati samostojni prijavitelj ali konzorcij partnerjev.
8. Projekt se ne sme pričeti izvajati pred oddajo vloge na javni razpis, s čimer je izkazan tudi spodbujevalni učinek in nujnost pomoči v skladu s 6. členom Uredbe GBER.
9. Predvideni čas trajanja projekta ne sme biti daljši od 36 mesecev in ne sme trajati dlje kot do 31. 5. 2029.
10. Načrtovana višina sofinanciranja upravičenih stroškov projekta mora znašati najmanj 1.000.000,00 EUR in največ 10.000.000,00 EUR.
11. Načrtovana višina sofinanciranja upravičenih stroškov osebja za samostojnega prijavitelja ali za posameznega konzorcijskega partnerja ne sme presegati 1.000.000,00 EUR.
12. Načrtovana višina sofinanciranja upravičenih stroškov za vse konzorcijske partnerje v posameznem konzorciju, ki so JRO, sme skupaj znašati največ 30 % celotne načrtovane višine sofinanciranja upravičenih stroškov za projekt.
13. V vlogi morajo biti za prijavitelja oziroma vsakega konzorcijskega partnerja navedeni finančni viri, iz katerih prijavitelj/konzorcijski partner (poleg zaprošene pomoči oziroma zaprošenih sredstev sofinanciranja) načrtuje izplačevati stroške projekta ter navedeni tudi finančni viri za financiranje projekta do prejema zaprošenih sredstev. Financiranje oziroma zapiranje finančne konstrukcije z lizingom ni dovoljeno.
14. Pri projektu mora biti upoštevano pravilo kumulacije državnih pomoči – skupna višina državne pomoči za projekt v zvezi z istimi upravičenimi stroški, vključno s pomočjo de minimis, ne bo presegla največje intenzivnosti pomoči ali zneska državne pomoči, kot to določata shemi državne pomoči, veljavni za javni razpis.
15. Prijavitelj/konzorcijski partner mora podati izjavo, da bo vodil posebno, ločeno knjigovodsko evidenco za stroške storitev zunanjih izvajalcev, stroške neopredmetenih osnovnih sredstev, stroške opredmetenih osnovnih sredstev, stroške amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev ter za prejeta sredstva, ki se nanašajo na projekt.
16. V projektu morajo biti upoštevane vse zahteve obeh shem državnih pomoči, ki sta navedeni v točki 11 javnega razpisa.
17. V primeru projekta, ki zajema naložbo v osnovna sredstva, je prijavitelj/konzorcijski partner podal izjavo, da bo najkasneje pred oddajo zadnjega zahtevka za izplačilo pridobil vsa dovoljenja, pravice in soglasja za izvedeno naložbo, skladno z relevantnimi pravnimi podlagami.
18. V primeru projekta, ki vključuje gradnjo stavbe, mora biti gradnja načrtovana na lokaciji, ki je skladna s prostorskim aktom, kar mora biti razvidno iz priloženega mnenja samoupravne lokalne skupnosti, ki ga priloži prijavitelj (v primeru, da je za prijavljeno investicijo pridobljeno gradbeno dovoljenje, se z njegovo predložitvijo zadosti zadevnemu pogoju).
19. Projekt mora biti v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno okoljskim ciljem Evropske unije (načelo DNSH), skladno s Smernicami organa upravljanja za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno pri izvajanju Programa EKP10.
10 Dokument je dostopen na spletni strani: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2024/07/Smernice_DNSH_junij2024_verzija2_0.pdf
20. V primeru projekta, ki zajema nakup opredmetenih osnovnih sredstev z amortizacijsko dobo, daljšo od 5 let, mora biti z oceno izkazana podnebna odpornost operacije skladno s Smernicami Organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–202711.
11 Dokument je dostopen na spletni strani: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/10/Smernice-za-krepitev-podnebne-odpornosti_verzija1_7-9-2023_1.pdf
21. Prijavitelj/konzorcijski partner mora med celotno pripravo, izvajanjem, spremljanjem, poročanjem in vrednotenjem projekta zagotavljati skladnost z načeli spoštovanja temeljnih pravic, upoštevati in spodbujati enake možnosti moških in žensk ter preprečevati vsake diskriminacije, zlasti v povezavi z dostopnostjo za invalide med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti na projektu.
22. Vsebina projekta se ne sme nanašati na:
a) razgradnjo ali gradnjo jedrskih elektrarn,
b) naložbe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES12,
12 Dokument je dostopen na spletni strani: CL2003L0087SL0160010.0001_cp 1..2.
c) proizvodnjo, predelavo ter trženje tobaka in tobačnih izdelkov,
d) naložbe v letališko infrastrukturo,
e) naložbe v odstranjevanje odpadkov na odlagališča odpadkov,
f) naložbe, s katerimi se povečujejo zmogljivosti v objektih za obdelavo ostankov odpadkov, razen za naložbe v tehnologije za predelavo materialov iz ostankov odpadkov za namene krožnega gospodarstva,
g) naložbe, povezane s proizvodnjo, predelavo, prevozom, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv.
7. Postopek obravnave vlog
Postopek obravnave vlog, oddanih na javni razpis, poteka skladno s Pravili o protokolu.
Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev (od priprave predloga javnega razpisa do podpisa pogodbe o sofinanciranju) vodi komisija za dodelitev sredstev (v nadaljevanju: komisija), ki jo za javni razpis s pisno odločbo imenuje direktor ARIS ali od njega pooblaščena oseba. Člani komisije so organizirani kot administrativni panel in ekspertni panel, ki svoje naloge opravljata avtonomno v skladu s svojimi pristojnostmi.
Administrativni panel vodi postopek odpiranja vlog, preverjanja pogojev za kandidiranje ter dopolnjevanja vlog in opravlja druge naloge v skladu z javnim razpisom.
Ekspertni panel vodi postopek ocenjevanja, izvršuje funkcijo poročevalca ter imenuje recenzente in opravlja druge naloge v skladu z javnim razpisom.
7.1 Postopek odpiranja vlog
Odpiranje prejetih vlog vodi komisija in se izvede v roku osem (8) dni od izteka roka za oddajo vlog.
Odpirajo se samo v roku oddane, pravilno izpolnjene in označene kuverte (v primeru oddaje vloge v tiskani obliki), in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile prejete. Pri elektronsko oddanih vlogah odpiranje vlog pomeni evidentiranje seznama prispelih vlog v okviru portala ARIS (tj. spletna aplikacija ARIS Digital Forms; v nadaljevanju: portal ARIS)13.
13 Dostopno na: https://digitalforms.arrs.si/Identity/Account/Login?returnUrl=~/
V okviru javnega razpisa je predvideno le eno odpiranje vlog. Odpiranje prejetih vlog ni javno. Na odpiranju bo komisija preverila pravočasnost, pravilno označenost in formalno popolnost prispelih vlog.
Nepravilno označena vloga ali prepozna vloga (v primeru oddaje vloge v tiskani obliki) se neodprta vrne pošiljatelju ali pošiljateljici (v nadaljevanju: pošiljatelju) skupaj z obvestilom o razlogu za vračilo. Če na vlogi ni pošiljateljevega naslova, se vloga odpre in se mu po ugotovitvi naslova vrne skupaj z obvestilom o razlogu za vračilo.
Oddaja nepravilno označene vloge ali prepozne vloge v primeru elektronske oddaje vloge bo onemogočena z zaporo informacijskega sistema.
O odpiranju vlog komisija vodi zapisnik, ki vsebuje obvezne sestavine, navedene v 29. členu Pravil o protokolu in ki ga podpišejo predsednik in člani komisije, ki so člani administrativnega panela.
Dokazila, da so bile vloge nepravočasne oziroma nepravilno označene, so sestavni del dokumentarnega gradiva postopka dodelitve sredstev.
7.2 Postopek po odprtju vlog
Komisija v roku osem (8) dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste prijavitelje, katerih vloge niso bile formalno popolne, da jih dopolnijo. Dopolnitve ne smejo posegati v tiste dele vloge, ki se nanašajo na:
– sestavo konzorcija,
– višino zaprošenih sredstev14,
14 To določilo velja za formalno dopolnjevanje vloge. V kasnejšem postopku pregleda vloge se v nekaterih drugih primerih, kot so navedeni v razpisni dokumentaciji, lahko višina zaprošenih sredstev zniža skladno s pozivom ARIS.
– tehnične specifikacije predmeta vloge ali
– tiste elemente vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev vloge glede na preostale vloge, ki jih je ARIS prejela v postopku dodelitve sredstev.
Prijavitelj sme ob pisnem soglasju ARIS popraviti očitne računske napake, ki jih ARIS odkrije pri pregledu in ocenjevanju vlog. Pri tem se višina zaprošenih sredstev ne sme vsebinsko spreminjati.
Rok za dopolnitev vlog določi komisija v pozivu prijavitelju, pri čemer ne sme biti daljši od 15 dni.
Vloge prijaviteljev, ki so bili pozvani k dopolnitvi in se na poziv niso pravočasno odzvali ali vloge niso ustrezno dopolnili, se zavržejo s sklepom, ki ga izda direktor ARIS ali oseba, ki jo direktor ARIS pooblasti.
Za vse pravočasne in pravilno označene ter popolne vloge komisija najprej ugotavlja izpolnjevanje pogojev za kandidiranje na javnem razpisu. Ob ugotovljenih vsebinskih nejasnostih ARIS pozove prijavitelje k dodatnim pojasnilom.
V kolikor komisija ugotovi, da vloga izpolnjuje vse pogoje za kandidiranje, se vloga uvrsti v postopek ocenjevanja. V primeru, da vloga ne izpolnjuje katerega koli od pogojev za kandidiranje, se nadaljnjega ocenjevanja po merilih ne izvede, vloga pa se zavrne.
Če v času med oddajo vloge in izdajo sklepov o izboru pri prijavitelju oziroma katerem koli konzorcijskem partnerju pride do kakršnih koli sprememb, ki bi vplivale na formalne podatke v vlogi (npr. sprememba sedeža podjetja, sprememba zakonitega zastopnika, velikost konzorcijskega partnerja …), mora prijavitelj to nemudoma sporočiti ARIS.
Če v postopku pregleda vloge ARIS odkrije neskladja med finančnimi podatki v Obrazcu 3 (Finančni načrt) oziroma med finančnimi podatki v različnih obrazcih vloge15, lahko ARIS pozove prijavitelja k odpravi neskladij. Pri tem se lahko višina zaprošenih sredstev zmanjša, če je podjetje pri finančnih podatkih v obrazcu napravilo takšne napake, da se je z odpravo le-teh zmanjšala intenzivnost pomoči oziroma višina zaprošenih sredstev. V tem primeru mora prijavitelj potrditi, da lahko prijavitelj/konzorcijski partner za izvedbo projekta zagotovi dodatna lastna sredstva ter ARIS posredovati izjavo o zaprtju finančne konstrukcije in o možni izvedbi projekta kljub zmanjšanemu obsegu sofinanciranja. V nobenem primeru pa se zaradi izvedenih popravkov ne sme povečati višina zaprošenih sredstev.
15 Na primer v primeru, da so v finančnem obrazcu navedeni napačni deleži sofinanciranja glede na velikost podjetja in Modul izvajanja projekta.
8. Merila za ocenjevanje vlog in postopek izbora
8.1 Merila za ocenjevanje vlog
Vloge, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo vse pogoje javnega razpisa, bodo recenzenti ocenili na podlagi naslednjih meril:
MERILO | OPIS | Št. možnih točk |
MERILO 1 | ODLIČNOST PROJEKTA Podmerilo 1.1: Jasnost, kakovost in verodostojnost zastavljenega koncepta, vključno z načrtom za dosego tehnološkega preboja ali izboljšanje proizvodnih zmogljivosti Podmerilo 1.2: Omogočanje povezovanja znanja, kompetenc in tehnologije med raziskovalnimi organizacijami, industrijo in drugimi deležniki | 0–25 |
MERILO 2 | DRUŽBENI IN GOSPODARSKI VPLIV PROJEKTA Podmerilo 2.1: Ustreznost in kakovost zastavljenih ciljev projekta Podmerilo 2.2: Tržni potencial projekta Podmerilo 2.3: Potencial za vključevanje v mednarodne verige vrednosti Podmerilo 2.4: Dolgoročni družbeni vplivi projekta: sposobnost projekta za zagotavljanje širšega ekonomskega in družbenega učinka Podmerilo 2.5: Dolgoročni okoljski vplivi projekta, vključno s prispevkom k strateškim ciljem NEPN, okoljski trajnosti in prehodu v krožno gospodarstvo | 0–50 |
MERILO 3 | USPOSOBLJENOST IN OPREMLJENOST PRIJAVITELJA/KONZORCIJSKIH PARTNERJEV Podmerilo 3.1: Usposobljenost in opremljenost prijavitelja/konzorcijskih partnerjev | 0–10 |
MERILO 4 | NAČRTOVANJE PROJEKTA Podmerilo 4.1: Ustreznost in izvedljivost terminskega načrta projekta Podmerilo 4.2: Učinkovitost in izvedljivost finančnega načrta projekta Podmerilo 4.3: Identifikacija ključnih tveganj projekta in načrt za njihovo obvladovanje | 0–15 |
SKUPAJ: | | 100 |
DODATNO MERILO 5 | LOKACIJA PROJEKTA | 5 |
SKUPNA MOŽNA KONČNA OCENA: | | 105 |
Navedena merila izhajajo iz Meril za izbor operacij v okviru Programa EKP16.
16 Dokument je dosegljiv na spletni strani: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2025/03/Merila_03_03_.2025_popravek-Meril-po-seji-18.3.2025_cistopis-1.pdf.
Najvišja možna skupna končna ocena, skupaj z dodatnim merilom 5, je 105 točk.
Način ocenjevanja vlog, način uporabe, vsebina in pomen posameznih meril za ocenjevanje vlog so natančno opredeljeni v 4. točki Pojasnil javnega razpisa.
8.2 Postopek izbora vlog
Pri izboru vlog se upošteva naslednja določila:
– Prag števila doseženih točk za odobritev sofinanciranja (mejni prag), je 50 točk (točke z utežjo17), v kar pa ni vključena ocena dodatnega merila 5. Če posamezna vloga ne doseže mejnega praga, se ne more uvrstiti v postopek izbora za sofinanciranje in se z obvestilom zavrne.
17 Merila za ocenjevanje vlog in način dodeljevanja točk (brez uteži ali z utežjo) so podrobneje opredeljena v točki 4.1 Pojasnil javnega razpisa.
– Vloga, ki pri katerem koli merilu ali podmerilu, razen pri podmerilu 1.2 in dodatnem merilu 5 (Lokacija projekta), prejme 0 točk, se ne more uvrstiti v postopek izbora za sofinanciranje in se z obvestilom zavrne.
– Dodatno merilo 5 se pri skupnem številu točk upošteva samo v primeru, če vloga prijavitelja že pred oceno tega merila dosega ali presega prag števila točk, nad katerim se uvrsti v postopek izbora za sofinanciranje, tj. 50 točk ali več, in se ocena tega merila prišteje prej pridobljenim točkam.
– Od vlog, ki dosežejo najmanj 50 točk, komisija najprej izbere za sofinanciranje po eno vlogo iz vsakega od treh (3) sektorjev, določenih v točki 4.1. javnega razpisa, in sicer vlogo, ki je za posamezen sektor dosegla najvišjo končno oceno18.
18 Za posamezno vlogo se upošteva tisti sektor, ki je za to vlogo v obrazcu 2 označen kot primaren.
– Po izvedenem postopku iz predhodne alineje bo komisija do višine preostanka razpoložljivih sredstev izmed preostalih vlog, ki so dosegle najmanj 50 točk, predlagala za sofinanciranje vloge, ki so dosegle najvišje število točk ne glede na sektor.
– Vloge, za katere po izvedenem opisanem postopku ne bo na voljo razpoložljivih sredstev za sofinanciranje, se z obvestilom zavrnejo.
V primeru, da več vlog doseže enako skupno končno število točk in skupna višina zaprošenih sredstev presega razpoložljiva sredstva javnega razpisa, bodo imele prednost tiste vloge, ki bodo bolje ocenjene pri merilu 2 »Družbeni in gospodarski vpliv projekta«. Če tudi na tej podlagi vlog ne bo mogoče razvrstiti, se bo prednost določila glede na oceno pri merilu 1 »Odličnost projekta«. V kolikor tudi to ne bo zadostovalo za razlikovanje med vlogami, se bo upoštevala ocena pri merilu 3 »Usposobljenost in opremljenost prijavitelja/konzorcijskih partnerjev« in nazadnje še pri merilu 4 »Načrtovanje projekta«.
Če tudi po tej prednostni opredelitvi ne bi bilo mogoče določiti prednostnega vrstnega reda, se za sofinanciranje izbere vloga po vrstnem redu prispetja na ARIS. V primeru oddaje vloge v tiskani obliki priporočeno po pošti se bosta upoštevala datum in ura, razvidna iz poštnega žiga, odtisnjenega na ovojnici, v primeru neposredne predložitve vloge na sedežu ARIS, pa se bosta upoštevala datum in ura, vpisana na potrdilu ARIS o prejemu pošiljke. V primeru vloge v elektronski obliki se bosta upoštevala datum in ura oddaje vloge, ki ju bo zabeležil portal ARIS.
Del razpoložljivih sredstev javnega razpisa lahko ostane neporabljen zaradi premajhnega števila vlog, ki dosežejo oceno, kot je opredeljena v prvih dveh alinejah prvega odstavka te točke.
Del razpoložljivih sredstev javnega razpisa lahko ostane neporabljen tudi v primeru, v kolikor preostanek sredstev ne zadošča za pokritje celotnega planiranega sofinanciranja, opredeljenega v finančnem načrtu vloge, ki bi bila naslednja upravičena do sofinanciranja.
V slednjem primeru lahko ARIS prijavitelja pozove k izjavi oziroma opredelitvi do možnosti izvedbe projekta z zmanjšanim obsegom sofinanciranja. V kolikor prijavitelj potrdi, da sprejema zmanjšan obseg sofinanciranja za izvedbo projekta in da lahko zagotovi dodatna lastna sredstva ter ARIS posreduje izjavo o zaprtju finančne konstrukcije in o izvedbi projekta kljub zmanjšanemu obsegu sofinanciranja, ARIS izda sklep o izboru vloge z zmanjšanim obsegom sofinanciranja.
V kolikor se prijavitelj ne strinja z izvedbo projekta z manjšim obsegom sofinanciranja, se nižji obseg sofinanciranja lahko ponudi naslednjemu prijavitelju v vrsti glede na višino prejetih točk v postopku ocenjevanja. V primeru, ko po tem postopku zmanjšanega obsega sofinanciranja ne sprejme noben prijavitelj, ki je po višini prejetih točk dosegel minimalni prag za sofinanciranje, sredstva ostanejo nerazporejena.
Predlog prejemnikov sredstev se predloži direktorju ARIS ali od njega pooblaščeni osebi, ki na podlagi predloga prejemnikov sredstev sprejme odločitev o dodelitvi sredstev, kot je določeno v 35. členu Pravil o protokolu.
Sklepe o izboru se pošlje izbranim prijaviteljem, rezultati postopka izbora pa se objavijo na spletni strani ARIS.
Prijavitelji, katerih vloge bodo izbrane za sofinanciranje, bodo na podlagi sklepa o izboru pozvani k podpisu pogodbe o sofinanciranju. Ne glede na to, da je v primeru konzorcijev le izbrani prijavitelj podpisnik pogodbe o sofinanciranju z ARIS, je odgovornost konzorcijskih partnerjev kot upravičencev do državne pomoči v razmerju do ARIS solidarna.
Če se prejemnik sredstev na poziv k podpisu pogodbe o sofinanciranju ne odzove v osmih (8) dneh od dneva prejema poziva k podpisu pogodbe o sofinanciranju ali če ne podpiše pogodbe o sofinanciranju, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev in ARIS v tem primeru izda sklep o ustavitvi postopka. Sproščena sredstva se v tem primeru lahko dodelijo vlogi, ki je na predlogu prejemnikov sredstev naslednja v vrstnem redu za sofinanciranje glede na višino prejetih točk.
Zoper sklep o zavrženju vloge, sklep o izboru oziroma obvestilo o neizboru ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor. Vložena tožba v upravnem sporu ne zadrži podpisa pogodb o sofinanciranju z izbranimi prijavitelji.
9. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago
Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za izvedbo javnega razpisa, znaša 60.000.000,00 EUR.
Pravice porabe so na razpolago na sledeči proračunski postavki:
– PP 251097 – RSO1.6 Razvoj ali proizvodnja kritičnih tehnologij-STEP-ESRR 21-27-V-EU
Proračunska postavka | SREDSTVA (EUR) |
251097 RSO1.6 Razvoj ali proizvodnja kritičnih tehnologij-STEP-ESRR 21-27-V-EU | 60.000.000,00 |
Vsa sredstva so namenska sredstva EU, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Obdobje razpoložljivosti sredstev za javni razpis obsega predvidoma proračunska leta 2027, 2028 in 2029 oziroma traja do porabe razpisanih sredstev.
Pogodbe o sofinanciranju na osnovi javnega razpisa ne bodo podpisane, dokler ne bodo zagotovljena sredstva na evidenčnem projektu in potrjeni projekti ne bodo uvrščeni v načrt razvojnih programov.
V primeru, da se spremeni skupna višina razpisanih sredstev javnega razpisa, se to objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do izdaje sklepov o izboru in obvestil o neizboru.
Javni razpis bo realiziran skladno s proračunskimi možnostmi.
Dinamika sofinanciranja potrjenega projekta oziroma operacije bo določena s pogodbo o sofinanciranju med ARIS in upravičencem, v odvisnosti od finančnega načrta izvajanja operacije in od razpoložljivosti proračunskih sredstev.
Izplačila ministrstva so odvisna od razpoložljivosti pravic porabe in proračunskih sredstev za ta namen. Če bi bile ukinjene ali zmanjšane pravice porabe na proračunskih postavkah, lahko ARIS razveljavi javni razpis in izdane sklepe o izboru ali skladno s pogodbo o sofinanciranju določi novo pogodbeno vrednost ali dinamiko izplačil. Če se izbrani prijavitelj ne strinja s predlogom ARIS, se šteje, da odstopa od pogodbe o sofinanciranju.
ARIS si pridružuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o izboru in obvestil o neizboru razveljavi, kar bo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije. ARIS si pridružuje tudi pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o izboru in obvestil o neizboru spremeni, v kolikor to ne vpliva na rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa, kar bo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije.
10. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva
Operacija se lahko začne izvajati z dnem oddaje vloge na javni razpis in lahko traja največ 36 mesecev, najdlje do 31. 5. 2029.
Obdobje upravičenosti stroškov na javnem razpisu se lahko prične z dnem oddaje vloge na javni razpis in traja največ 36 mesecev, najdlje do 31. 5. 2029.
Obdobje upravičenosti izdatkov na javnem razpisu se lahko prične z dnem oddaje vloge na javni razpis in traja do izstavitve zadnjega zahtevka za izplačilo, najkasneje do 30. 6. 2029.
Obdobje za upravičenost javnih izdatkov je od oddaje vloge na javni razpis do 31. 12. 2029.
Za sofinanciranje se upoštevajo upravičeni stroški in izdatki na posamezni operaciji, če so nastali in so plačani znotraj obdobja upravičenosti, določenega z javnim razpisom in s pogodbo o sofinanciranju.
Datumi izstavitve zahtevkov za izplačilo in letna dinamika bodo določeni v pogodbi o sofinanciranju.
Prijavitelj mora pri pripravi vloge na javni razpis in pri izvajanju operacije upoštevati, da morajo biti vsa plačila, da bi bila upravičena, izvršena do datuma izstavitve zadnjega zahtevka za izplačilo, ki predstavlja tudi zaključek operacije.
11. Shema in skladnost s pravili državnih pomoči
Izvajanje javnega razpisa bo potekalo skladno z veljavnima shemama državne pomoči:
– shema državne pomoči RRI,
– regionalna shema državne pomoči.
Sofinanciranje Modulov v posameznih sklopih, kot so opredeljeni v točki 4.2 javnega razpisa, bo potekalo v skladu s shemama državne pomoči, kot je opredeljeno v spodnji preglednici:
Modul | Shema državne pomoči | Kategorija državne pomoči znotraj sheme državne pomoči |
Modul A | Shema državne pomoči RRI | Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte |
Modul B | Shema državne pomoči RRI | Pomoč za naložbe za preskusne in eksperimentalne infrastrukture |
Modul C | Regionalna shema državne pomoči | Regionalna pomoč za naložbe |
Prijavitelj oziroma vsak od konzorcijskih partnerjev mora izpolnjevati splošne zahteve državnih pomoči, navedene v točki 11.1 javnega razpisa.
Prijavitelj oziroma vsak od konzorcijskih partnerjev mora izpolnjevati posebne zahteve državnih pomoči, ki veljajo za posamezno shemo državnih pomoči, po kateri zaproša za dodelitev sredstev sofinanciranja.
Če projekt vsebuje Modul A, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, mora prijavitelj oziroma vsak konzorcijski partner, ki bo izvajal ta Modul, izpolnjevati zahteve, navedene v točki 11.2 javnega razpisa.
Če projekt vsebuje Modul B, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, mora prijavitelj oziroma vsak konzorcijski partner, ki bo izvajal ta Modul, izpolnjevati zahteve, navedene v točki 11.3 javnega razpisa.
Če projekt vsebuje Modul C, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, mora prijavitelj oziroma vsak konzorcijski partner, ki bo izvajal ta Modul, izpolnjevati zahteve, navedene v točki 11.4 javnega razpisa.
JRO se v okviru javnega razpisa obravnavajo kot podjetja, zato tudi zanje veljajo navedena pravila in zahteve državnih pomoči.
11.1 Splošne zahteve državnih pomoči
Pomoč ni dovoljena v primerih, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve ali kadar je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov.
Prav tako pomoč ni dovoljena v primerih, ko bi se upravičencem omejevala možnost izkoriščanja rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah Evropske unije.
Pomoč ni dovoljena za aktivnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo.
Pomoč za kritje stroškov študij ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se ne šteje za pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom.
Pomoč ni dovoljena za sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje, ali kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
Pomoč ni dovoljena za sektor premogovništva za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 (UL L št. 336 z dne 21. 12. 2010, str. 24).
Pomoč se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške.
Pomoč se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se po Uredbi GBER uporablja za to pomoč.
Pomoč se ne sme združevati s pomočjo, dodeljeno po pravilu de minimis, glede na iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.
11.2 Posebne zahteve sheme državne pomoči RRI – za pomoč za raziskovalne in razvojne projekte
Za sofinanciranje Modula A, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, so upravičene le raziskovalno-razvojne aktivnosti predlaganega projekta, ki morajo spadati v kategorijo industrijskih raziskav in/ali eksperimentalnega razvoja.
Definicije kategorij industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja se nahajajo v točki 5.3.2 Pojasnil javnega razpisa.
11.3 Posebne zahteve sheme državne pomoči RRI – za pomoč za naložbe za preskusne in eksperimentalne infrastrukture
Pomoč ni dovoljena v sektorju ribištva in akvakulture v okviru področja uporabe Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.19
19 Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28. 12. 2013, str. 1), dosegljivo na: Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000
Pomoč ni dovoljena v sektorju primarne kmetijske proizvodnje.
Preskusne in eksperimentalne infrastrukture pomenijo objekte, opremo, zmogljivosti in vire, kot so preskuševalne naprave, pilotne linije, demonstratorji, objekti za testiranje ali živi laboratoriji, in s tem povezane podporne storitve, ki jih uporabljajo predvsem podjetja, zlasti mikro, mala in srednje velika podjetja (v skladu s Prilogo I Uredbe GBER; v nadaljevanju: MSP), ki iščejo podporo za preskušanje in eksperimentiranje, da bi razvila nove ali izboljšane proizvode, procese in storitve, ter za preskušanje in nadgradnjo tehnologij, da bi dosegla napredek s pomočjo industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja.
Dostop do javno financiranih preskusnih in eksperimentalnih infrastruktur mora biti omogočen več uporabnikom in mora biti odobren pregledno in nediskriminatorno ter po tržnih pogojih. Preskusne in eksperimentalne infrastrukture se imenujejo tudi tehnološke infrastrukture.
Upravičenec mora dostop do vzpostavljene infrastrukture pregledno in nediskriminatorno ter po tržnih pogojih odobriti več uporabnikom. Podjetjem, ki so financirala najmanj 10 % naložbenih stroškov infrastrukture, se lahko dodeli prednostni dostop pod ugodnejšimi pogoji. Da bi se izognili prekomerni kompenzaciji, mora biti takšen dostop sorazmeren s prispevkom podjetja k stroškom naložb, ti pogoji pa morajo biti javno dostopni.
Cena, ki jo upravičenec zaračuna za obratovanje ali uporabo infrastrukture, mora ustrezati tržni ceni ali odražati stroške zanjo, povečane za razumno maržo, če tržna cena ni na voljo.
11.4 Posebne zahteve regionalne sheme državne pomoči – za regionalno pomoč za naložbe
Pomoč ni dovoljena v sektorju ribištva in akvakulture v okviru področja uporabe Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.20
20 Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28. 12. 2013, str. 1), dosegljivo na: Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000
Pomoč ni dovoljena v sektorju primarne kmetijske proizvodnje.
Pomoč ni upravičena za sektorje jeklarstva21, lignita22 in premogovništva.
21 Sektor jeklarstva je podrobneje opredeljen v 5.3.3 točki Pojasnil javnega razpisa.
22 Sektor lignita je podrobneje opredeljen v 5.3.3 točki Pojasnil javnega razpisa.
Pomoč ni upravičena za prometni sektor23 in povezano infrastrukturo, pomoč za proizvodnjo, shranjevanje, prenos in distribucijo energije ter energetsko infrastrukturo ter pomoč v sektorju širokopasovnih povezav.
23 Prometni sektor je podrobneje opredeljen v 5.3.3 točki Pojasnil javnega razpisa.
Pomoč se lahko dodeli izključno za začetno naložbo.
Začetna naložba pomeni naložbo v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, ki se nanašajo na eno ali več od naslednjega:
– vzpostavitev nove poslovne enote,
– širitev zmogljivosti obstoječe poslovne enote,
– diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote s proizvodi ali storitvami, ki jih poslovna enota predhodno ni proizvajala ali zagotavljala, ali
– bistveno spremembo v celotnem procesu proizvajanja proizvodov ali zagotavljanja storitev, na katere se nanaša naložba, v poslovni enoti.
Nadomestna naložba ne pomeni začetne naložbe.
Naložba mora ostati v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija najmanj pet let ali za MSP najmanj tri leta po dokončani naložbi. To ne preprečuje nadomestitve obratov ali opreme, ki so zastareli ali se pokvarili v tem obdobju, če gospodarska dejavnost ostane na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija za navedeno najkrajše obdobje.
Kupljena sredstva morajo biti nova.
Pri pomoči, dodeljeni velikim podjetjem za bistveno spremembo v proizvodnem procesu, morajo upravičeni stroški naložbe presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih z dejavnostjo, ki naj bi se modernizirala, v zadnjih treh poslovnih letih.
Pri pomoči, dodeljeni velikim podjetjem ali MSP za diverzifikacijo obstoječe poslovne enote, morajo upravičeni stroški naložbe za vsaj 200 % presegati knjigovodsko vrednost ponovno uporabljenih sredstev, kot je bila evidentirana v poslovnem letu pred začetkom del.
Neopredmetena osnovna sredstva so upravičena do sofinanciranja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a) uporabljati jih je treba izključno pri upravičencu, ki je prejemnik pomoči;
(b) biti morajo taka, da se lahko amortizirajo;
(c) odkupiti jih je treba pod tržnimi pogoji od tretje osebe, ki ni povezana z upravičencem; in
(d) vključiti jih je treba v sredstva upravičenca in morajo ostati povezana s projektom, za katerega je dodeljena pomoč, najmanj pet let, v primeru MSP pa najmanj tri leta.
Pri prijaviteljih, ki so velika podjetja, morajo predvideni in realizirani stroški neopredmetenih osnovnih sredstev (po regionalni shemi državne pomoči – v Modulu C javnega razpisa) znašati manj kot 50 % od celotnih predvidenih in realiziranih upravičenih stroškov za začetno naložbo (torej stroškov po regionalni shemi državne pomoči).
Vsaka začetna naložba v zvezi z isto ali podobno dejavnostjo, ki jo je začel isti upravičenec (na ravni skupine) v obdobju treh let od datuma začetka del na drugi naložbi, ki prejema pomoč, v isti regiji na ravni 3 standardne klasifikacije statističnih teritorialnih enot, se šteje za del enotnega naložbenega projekta. Če gre pri takem enotnem naložbenem projektu za velik naložbeni projekt, skupni znesek pomoči za enoten naložbeni projekt ne sme presegati prilagojenega zneska pomoči za velike naložbene projekte24.
24 Velik naložbeni projekt pomeni začetno naložbo z upravičenimi stroški, ki presegajo 50 milijonov EUR, izračunano na osnovi cen in menjalnih tečajev na dan dodelitve pomoči. Prilagojeni znesek pomoči pomeni najvišji dovoljeni znesek pomoči za velik naložbeni projekt, ki se izračuna po naslednji enačbi:
prilagojeni znesek pomoči = R×(A+0,50×B+0×C)
pri čemer je R največja intenzivnost pomoči, ki velja na zadevnem območju, razen povečane intenzivnosti pomoči za MSP, A je del upravičenih stroškov v višini 55 milijonov EUR, B je del upravičenih stroškov med 55 milijonov EUR in 110 milijonov EUR, C pa je del upravičenih stroškov nad 110 milijonov EUR.
Prijavitelj mora podati izjavo, da ni izvedel premestitve25 v poslovno enoto, v kateri naj bi se izvajala začetna naložba, za katero se zaprosi pomoč, v dveh letih pred zahtevkom za pomoč26, in poda zavezo, da tega ne bo storil do dveh let po zaključku začetne naložbe, za katero se zaprosi pomoč.
25 Premestitev pomeni prenos enake ali podobne dejavnosti ali njenega dela iz poslovne enote v eni pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (začetna poslovna enota) v poslovno enoto v drugi pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v kateri se izvede naložba, ki prejme pomoč (poslovna enota, ki prejme pomoč). Do prenosa pride, če izdelek ali storitev v začetni poslovni enoti in poslovni enoti, ki prejme pomoč, vsaj delno služi istemu namenu in izpolnjuje zahteve ali potrebe iste vrste strank, pri tem pa pride tudi do izgube delovnih mest pri enaki ali podobni dejavnosti v eni od začetnih poslovnih enot upravičenca v Evropskem gospodarskem prostoru.
26 Zahtevek za pomoč pomeni vloga na javni razpis.
12. Upravičeni stroški, način financiranja in intenzivnost pomoči
Financiranje po javnem razpisu bo potekalo skladno s pravili evropske kohezijske politike, veljavnima shemama državne pomoči, veljavnimi Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–202727 in Smernicami za uporabo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov v okviru skladov, ki jih zajema Uredba (EU) 2021/1060/EU28.
27 Navodila in smernica organa upravljanja evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2021–2027 so dostopne na: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/.
28 Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:C_202407467.
12.1 Upravičeni stroški
Sofinanciranje v okviru javnega razpisa bo potekalo skladno z veljavnima shemama državne pomoči.
Izbor projekta za (so)financiranje še ne pomeni tudi odobritve sofinanciranja posameznih upravičenih stroškov, ki jih je prijavitelj navedel v svoji vlogi. Upravičenost sofinanciranja bo ARIS preverjala v okviru presoje zahtevkov za izplačilo, na način in z dinamiko, opredeljeno v javnem razpisu in sklenjeni pogodbi o sofinanciranju.
Upravičeni bodo le v nadaljevanju navedeni stroški, če bodo neposredno povezani z izvedbo potrjenega projekta in bodo nastali od dneva oddaje vloge na javni razpis dalje.
Stroški, ki bodo upravičencu nastali, preden bo imel upravičenec na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija ustanovljen sedež, poslovno enoto ali podružnico, so neupravičeni do sofinanciranja.
Upravičenci morajo izvesti operacijo v skladu s temeljnimi načeli zakona o javnem naročanju29, in sicer:
29 Upoštevanje naštetih načel pri naročanju storitev in nakupu sredstev upravičenec izkaže na način, da celoten postopek izbora izvajalcev in dobaviteljev dokumentira in obrazloži.
(i) načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti,
(ii) načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki,
(iii) načelo transparentnosti javnega naročanja,
(iv) načelo enakopravne obravnave ponudnikov in
(v) načelo sorazmernosti.
V različnih Modulih so upravičene različne vrste stroškov v skladu s shemama državne pomoči. Spodnja preglednica prikazuje upravičene aktivnosti z vrstami upravičenih stroškov glede na Modul in shemo državne pomoči.
Modul v skladu s točko 4.2 javnega razpisa | Shema državne pomoči | Upravičene aktivnosti | Vrsta stroškov |
Modul A | Shema državne pomoči RRI | Raziskovalno-razvojne aktivnosti v okviru industrijskih raziskav in/ali eksperimentalnega razvoja. | Stroški plač in povračil v zvezi z delom: neposredni stroški osebja (raziskovalci, strokovni in tehnični sodelavci) v obsegu zaposlitve na raziskovalno-razvojnih aktivnostih, ki se izvajajo neposredno v okviru operacije. Osebje mora biti razporejeno na delo na operaciji. Osebje lahko opravi na operaciji delo v obsegu največ 1700 ur na koledarsko leto/osebo, za katero se uveljavlja strošek plače in povračil z delom. Upravičenec |
| | Za sofinanciranje je izključena proizvodnja predhodno že razvitih izdelkov ter uvajanje že razvitih procesov in storitev. | lahko uveljavlja strošek plač in povračil v zvezi z delom za posameznega zaposlenega samo za tiste mesece, v katerih je ta zaposleni na raziskovalno-razvojnih aktivnostih na operaciji opravil vsaj 8 ur dela. Oseba, ki jo prijavitelj v točki 4.1.1 OBRAZCA 2 vloge na javni razpis opredeli kot referenčni kader, kot so ti opredeljeni v Pojasnilih javnega razpisa v točki 4.2, mora opraviti in uveljaviti najmanj 96 ur raziskovalno-razvojnega dela na operaciji v koledarskem letu oziroma sorazmerno glede na trajanje operacije v posameznem koledarskem letu. |
Stroški storitev zunanjih izvajalcev: stroški pogodbenih raziskav, ki so bile kupljene od zunanjih izvajalcev po običajnih tržnih pogojih ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, kamor spada tudi najem licenčnih računalniških programov/orodij, uporabljenih izključno za operacijo. Skupna vrednost upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev ne sme presegati 30 % vrednosti celotnih upravičenih stroškov za Modul A na operaciji. Če bo zunanji izvajalec (tudi) JRO, lahko skupna vrednost upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev doseže največ 50 % vrednosti celotnih upravičenih stroškov za Modul A na operaciji. V slednjem primeru je dodatnih 20 % vrednosti upravičenih le, če gre za stroške storitev zunanjega izvajalca, ki je JRO.30 |
Investicije v neopredmetena osnovna sredstva: stroški znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, uporabljenih izključno za operacijo. |
Stroški uporabe osnovnih sredstev – amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev/opreme: v obsegu in za obdobje uporabe na operaciji. |
Posredni stroški v okviru dodatnih režijskih stroškov in drugih stroškov poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, ki so nastali kot posledica izvajanja operacije. Uveljavljajo se v obliki financiranja po pavšalni stopnji v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na operaciji. |
Modul B | Shema državne pomoči RRI | Naložbe za izgradnjo ali nadgradnjo preskusne in eksperimentalne infrastrukture | Investicije v neopredmetena osnovna sredstva: stroški neopredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila kupljena od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih. Stroški lahko zajemajo stroške nakupa in/ali nadgradnje preskusne in eksperimentalne infrastrukture. |
Investicije v opredmetena osnovna sredstva – investicije v opremo in druga opredmetena osnovna sredstva: stroški opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila kupljena od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih. Stroški lahko zajemajo stroške nakupa in/ali nadgradnje preskusne in eksperimentalne infrastrukture. Stroški nakupa objektov in zemljišč ter stroški gradnje niso upravičeni do sofinanciranja. |
Modul C | Regionalna shema državne pomoči | Naložbe v vzpostavitev ali razširitev proizvodnje | Investicije v neopredmetena osnovna sredstva: stroški neopredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila kupljena od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih |
Investicije v opredmetena osnovna sredstva: stroški opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila kupljena od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih. Stroški lahko zajemajo: – Investicije v opremo in druga opredmetena osnovna sredstva (stroški nakupa strojev in opreme); – Investicije v nakup nepremičnin – nakup zemljišča z objektom ali delom objekta (stroški nakupa stavb s pripadajočim zemljiščem); – Investicije v gradnjo (stroški gradnje stavb). Upravičeni stroški investicij v opremo in druga opredmetena osnovna sredstva (stroški nakupa strojev in opreme)31 morajo znašati najmanj 50 % celotnih upravičenih stroškov, načrtovanih in realiziranih na projektu v okviru Modula C. |
30 Podrobneje pojasnjeno v točki 5.6.2 Pojasnil javnega razpisa.
31 Gre izključno za stroške nakupa strojev in opreme, ne pa tudi stroške nakupa stavb in stroške gradnje stavb.
Pri vseh vrstah stroškov velja, da davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen strošek.
Stroški in njihovo dokazovanje so podrobneje opredeljeni v točkah 5.5. in 5.6. Pojasnil javnega razpisa.
12.2 Način financiranja upravičenih stroškov
Za uveljavljanje upravičenih stroškov se uporabljajo poenostavljene in klasične oblike obračunavanja upravičenih stroškov.
Med poenostavljene oblike sodijo:
– strošek na enoto in
– financiranje po pavšalni stopnji.
Med klasične oblike obračunavanja sodi dejansko dokazovanje upravičenih stroškov.
12.3 Strošek na enoto
Za stroške plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na operaciji, se za uveljavljanje upravičenih stroškov uporablja strošek na enoto.
Strošek na enoto za stroške plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na operaciji, predstavlja strošek dela na ravni ure. Strošek na enoto za stroške dela je v skladu s 3(d) točko člena 53 Uredbe 2021/1060/EU določen na podlagi Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22, 144/22 in 79/23) in cen ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2025, izračunanih s strani ARIS, opredeljenih v Metodologiji za določitev višine podpore v obliki stroškov na enoto in financiranja po pavšalni stopnji, ki jo je ARIS sprejela dne 17. 10. 2025 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija). Na podlagi Metodologije strošek na enoto določa financiranje stroškov dela za osebje, ki dela na operaciji.
Metodologija je predstavljena v Prilogi 4 k razpisni dokumentaciji.
Skladno z Metodologijo je vrednost enote zaokrožena na eno decimalko navzdol:
Vrsta stroška | Vrednost na uro |
Stroški plač in povračil v zvezi z delom raziskovalcev | 31,80 EUR |
Stroški plač in povračil v zvezi z delom strokovnih in tehničnih sodelavcev | 21,20 EUR |
Opredeljene vrednosti stroška na enoto iz zgornje preglednice ostanejo v veljavi celotno obdobje trajanja operacije.
12.4 Financiranje po pavšalni stopnji za posredne stroške, vezane na operacijo
Na podlagi Metodologije je v skladu s 3(e) točko člena 53 in (b) točko člena 54 Uredbe 2021/1060/EU pavšalno financiranje določeno z uporabo odstotka neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje na operaciji in se nanaša na financiranje posrednih stroškov, povezanih z izvedbo operacije.
Posredni stroški, ki so nastali kot posledica izvajanja operacije pri upravičencu, se uveljavljajo v obliki pavšalnega financiranja s pavšalno stopnjo v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na operaciji.
12.5 Dejansko dokazovanje upravičenih stroškov
Za stroške storitev zunanjih izvajalcev, stroške investicij v neopredmetena osnovna sredstva, stroške investicij v opredmetena osnovna sredstva (investicije v opremo in druga opredmetena osnovna sredstva, investicije v nakup nepremičnin – nakup zemljišča z objektom ali delom objekta, investicije v gradnjo) in stroške uporabe osnovnih sredstev – amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev/opreme se za uveljavljanje upravičenih stroškov uporablja dokazovanje dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov, ki so nastali in bili plačani v obdobju upravičenosti, skladno z Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027.
Noben zunanji izvajalec in noben dobavitelj ne sme biti 25 % ali več neposredno lastniško povezan z upravičencem. Ravno tako partner v konzorciju ne more nastopati kot zunanji izvajalec ali dobavitelj drugim partnerjem istega konzorcija. Lastniki in zakoniti zastopniki upravičenca/konzorcijskega partnerja ne smejo biti v sorodstvenem razmerju z lastniki in zakonitimi zastopniki zunanjih izvajalcev in dobaviteljev.
12.6 Intenzivnost pomoči
V tej točki je določeno, kakšne so najvišje intenzivnosti državnih pomoči glede na uporabljeno shemo in kategorijo državnih pomoči. Intenzivnost pomoči je odvisna tudi od velikosti podjetja. Velikost podjetja (in posredno s tem intenzivnost pomoči) se določi v skladu s Prilogo I Uredbe GBER32. Pojasnila glede določanja velikosti podjetja se nahajajo v točki 5.4. Pojasnil javnega razpisa. Za potrebe javnega razpisa se JRO štejejo kot podjetja v skladu s pravili državnih pomoči in se jim tudi velikost določi v skladu z določili Priloge I Uredbe GBER.
32 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:02014R0651-20230701
Intenzivnosti pomoči po shemi državne pomoči RRI
(Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte, Modul A)
Intenzivnost pomoči ne glede na vrsto raziskav – industrijske raziskave ali eksperimentalni razvoj znaša:
– velika podjetja: do 25 % vrednosti upravičenih stroškov,
– srednje velika podjetja: do 35 % vrednosti upravičenih stroškov,
– mikro in mala podjetja: do 45 % vrednosti upravičenih stroškov.
V primeru, da operacijo izvaja konzorcij partnerjev, med katerimi vsaj dva nepovezana partnerja izvajata Modul A, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, in od katerih je vsaj en partner MSP, pri tem pa noben posamezen, nepovezan partner ne nosi več kot 70 % upravičenih stroškov za Modul A33, se intenzivnost pomoči po shemi državne pomoči RRI za Modul A za vsakega posameznega partnerja poveča za 15 odstotnih točk. V tem primeru je intenzivnost pomoči naslednja:
33 V primeru, da sta v konzorciju dve ali več povezanih podjetij v skladu z določili Priloge I Uredbe GBER, se njihovi upravičeni stroški seštevajo. Če seštevek preseže 70 % celotnih upravičenih stroškov za projekt, se konzorcijskim partnerjem intenzivnost pomoči ne poviša.
– velika podjetja: do 40 % vrednosti upravičenih stroškov,
– srednje velika podjetja: do 50 % vrednosti upravičenih stroškov,
– mikro in mala podjetja: do 60 % vrednosti upravičenih stroškov.
Intenzivnosti pomoči po shemi državne pomoči RRI
(Pomoč za naložbe za preskusne in eksperimentalne infrastrukture, Modul B)
Intenzivnost pomoči znaša:
– velika podjetja: do 25 % vrednosti upravičenih stroškov,
– srednje velika podjetja: do 35 % vrednosti upravičenih stroškov,
– mikro in mala podjetja: do 45 % vrednosti upravičenih stroškov.
Intenzivnost pomoči po regionalni shemi državne pomoči
(Regionalna pomoč za naložbe, Modul C)
Intenzivnost pomoči se določi glede na velikost podjetja in glede na območje, kjer se bo izvedel projekt/naložba. Veljajo povišane stopnje sofinanciranja, ker gre pri operacijah za naložbe, opredeljene v Uredbi STEP. Vse operacije se bodo izvajale na območju Kohezijske regije Vzhodna Slovenija, kar po regionalni shemi državne pomoči in uredbi o karti regionalne pomoči predstavlja območje »a«.
Intenzivnost pomoči (razen za upravičence na območju občin Gornji Grad, Hrastnik, Litija, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi) znaša:
– velika podjetja: do 40 % vrednosti upravičenih stroškov,
– srednje velika podjetja: do 50 % vrednosti upravičenih stroškov,
– mikro in mala podjetja: do 60 % vrednosti upravičenih stroškov.
Intenzivnost pomoči za upravičence, ki bodo izvajali projekt na območju občin Gornji Grad, Hrastnik, Litija, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi, znaša:
– velika podjetja: do 50 % vrednosti upravičenih stroškov,
– srednje velika podjetja: do 60 % vrednosti upravičenih stroškov,
– mikro in mala podjetja: do 70 % vrednosti upravičenih stroškov.
13. Roki in način oddaje vloge na javni razpis
Navodila za izdelavo popolne vloge so navedena v 10. točki Pojasnil javnega razpisa.
Vlogo je mogoče oddati v elektronski ali v tiskani obliki. Prijaviteljem s ciljem zmanjševanja administrativnih bremen svetujemo oddajo vlog v elektronski obliki preko portala ARIS (https://ppdf.aris-rs.si/ecris/si/sl/df/login). V kolikor bi prijavitelj oddal vlogo v tiskani in elektronski obliki, se bodo v primeru neskladnosti podatkov iz elektronske in tiskane vloge upoštevali podatki iz tiskane vloge in pripadajoče dokumentacije.
Vloge v tiskani obliki je potrebno dostaviti na naslov: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj, vloga na javni razpis! – JR STEP« in s polnim nazivom ter naslovom prijavitelja. Prijavitelji za namen oddaje vloge v tiskani obliki uporabijo Obrazec 12, ki ga prilepijo na ovojnico.
Vloga v elektronski obliki na javni razpis se bo štela za pravočasno, če bo oddana na portalu ARIS najkasneje na zadnji dan oddaje vlog do 14. ure.
Vloga v tiskani obliki na javni razpis se bo štela za pravočasno, če bo oddana na naslov: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana:
a. po pošti: priporočeno, razviden mora biti poštni žig oddaje na ovojnici najkasneje na zadnji dan oddaje vlog do vključno 14. ure ali
b. osebno: do roka za oddajo vlog, to je najkasneje na zadnji dan oddaje vlog do vključno 14. ure, v glavni pisarni ARIS, in sicer v času uradnih ur ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 13. do 15. ure ter ob petkih od 10. do 12.30.
Glede rokov se uporabljajo določila 68., 100. in 101. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb).
V okviru javnega razpisa je predviden en rok za oddajo vlog: 15. 4. 2026 do vključno 14. ure.
Vlogo na javni razpis mora v primeru konzorcija oddati vodilni konzorcijski partner projekta. Ta jo odda v imenu vseh konzorcijskih partnerjev.
Oddaja vloge pomeni, da se je prijavitelj, v primeru konzorcija pa vsi konzorcijski partnerji, seznanil(i) z vsebino javnega razpisa in razpisne dokumentacije, da se z njo strinja(jo) in da v celoti sprejema(jo) določila, navedena na vzorcu pogodbe o sofinanciranju operacije, ki se nahaja v obrazcu 11 v točki III. razpisne dokumentacije. ARIS si pridržuje pravico do spremembe vzorca pogodbe o sofinanciranju.
14. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa predvidoma obveščeni v roku šestih (6) mesecev od datuma začetka odpiranja vlog.
Izbrani prijavitelj lahko do izteka roka za podpis pogodbe o sofinanciranju umakne vlogo. ARIS v tem primeru izda sklep o ustavitvi postopka.
Rezultati javnega razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletni strani ARIS skladno s 40. členom Pravil o protokolu.
15. Zahteve glede zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, ki jim morajo zadostiti upravičenci v skladu s členom 50 Uredbe 2021/1060/EU in navodili organa upravljanja: upravičenec/konzorcijski partner mora zadostiti zahtevam glede informiranja in obveščanja javnosti skladno s členoma 47 in 50 Uredbe 2021/1060/EU, veljavnimi Navodili organa upravljanja na področju zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027in Priročnika celostne grafične podobe evropske kohezijske politike 2021–202734.
34 Povezava na stran z Navodili in Priročnikom: https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/.
16. Zahteve glede hranjenja dokumentacije in spremljanja ter evidentiranja
Upravičenec bo dolžan zagotavljati dostopnost in hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na operacijo, in zagotavljati ARIS ter drugim nadzornim organom vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe prihodnjih preverjanj, skladno s pravili Evropske unije in zakonodaje Republike Slovenije, še deset (10) let po njenem zaključku. V primeru neskladja rokov veljajo določila Uredbe (EU) 2021/1060/EU.
Upravičenec mora zagotoviti dostopnost do vseh dokumentov o izdatkih operacije za obdobje 5 let od 31. decembra leta, v katerem je bilo opravljeno zadnje plačilo upravičencu, če ni drugače določeno s členom 82 Uredbe 2021/1060/EU oziroma predpisom, ki bi jo nadomestil.
V skladu s členom 74 Uredbe (EU) 2021/1060 mora upravičenec voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev, ne glede na računovodska pravila Republike Slovenije. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev, za kar pa bo upravičenec dolžan na istem stroškovnem mestu voditi in spremljati prejeta sredstva za operacijo. Upravičenec, ki ne vodi knjig za operacijo po ustrezni računovodski kodi, in iz svojih knjig ne more ločeno izpisati evidenc samo za posamezno operacijo, mora za zagotavljanje ločenega vodenja knjig za operacijo voditi druge pomožne knjige.
17. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije nadzornim organom
Upravičenec mora omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katere sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ARIS, ministrstva kot posredniškega organa, organa upravljanja, organa za računovodenje, revizijskega organa ter drugih slovenskih in evropskih nadzornih in revizijskih organov (v nadaljevanju: nadzorni organi) ob smiselnem upoštevanju določbe člena 82 Uredbe 2021/1060/EU.
Upravičenec bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem bo upravičenec moral omogočiti vpogled v računalniške in računovodske programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem operacije ter v rezultate operacije (iz dokumentarnih in informacijskih sistemov). Upravičenec bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, Nadzorni organ pa lahko opravi pregled na terenu brez predhodne najave. Upravičenec bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ARIS o izvedenih ukrepih.
18. Upoštevanje horizontalnih načel
V skladu s členom 9 Uredbe 2021/1060/EU je obvezno spoštovanje naslednjih horizontalnih načel:
– spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino EU o temeljnih pravicah,
– upoštevanje in spodbujanje enakosti moških in žensk, vključevanje načela enakosti spolov ter vključevanje vidika enakosti spolov,
– preprečevanje diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Zlasti se upošteva dostopnost za invalide,
– spodbujanje trajnostnega razvoja, ob upoštevanju ciljev ZN glede trajnostnega razvoja, Pariškega sporazuma in »načela, da se ne škoduje bistveno«.
Upravičenec bo moral zagotoviti skladnost z načeli spoštovanja temeljnih pravic, spodbujanja enakih možnosti moških in žensk, preprečevanje vsake diskriminacije, zlasti v povezavi z dostopnostjo za invalide med osebami, ki so, oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru tega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in Uredbo 2021/1060/EU.
Upravičenec bo moral rezultate operacije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja ob upoštevanju načela onesnaževalec plača, v skladu z Uredbo (EU) 2021/1060 in ciljev Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma.
19. Varstvo osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in podatki o dejanskih lastnikih
Varstvo osebnih podatkov, ki jih ARIS posredujejo prijavitelji oziroma upravičenci, bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov, vključno s Splošno uredbo GDPR in ZVOP-2. V zvezi z navedenim ARIS prijavitelje napotuje na Prilogo 7 k razpisni dokumentaciji, kjer se je mogoče seznaniti z varstvom osebnih podatkov na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ter na Prilogo 8 k razpisni dokumentaciji, kjer so dostopne informacije o varstvu osebnih podatkov na ARIS.
Prijavitelj oziroma upravičenec je dolžan zagotoviti, da razpolaga z ustreznimi pravnimi podlagami za razkritje osebnih podatkov posameznikov, ki jih poda ob prijavi oziroma drugi komunikaciji z ARIS, ter za ustrezno obveščanje posameznikov o posredovanju njihovih osebnih podatkov ARIS, če o tem zadevni posamezniki še niso bili seznanjeni na način, običajen pri prijavitelju oziroma na drug ustrezen način ali so le-ti javni. Prijavitelj oziroma upravičenec prav tako zagotovi, da so osebni podatki posameznikov, ki jih navede v prijavi, točni in popolni.
Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih podatkov, ki jih prijavitelj posebej označi, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ, ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo ARIS lahko domneval, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Prijavitelj je prav tako seznanjen, da se strokovna znanja in izkušnje ter poslovne informacije (poslovne skrivnosti), vključene v prijavi, štejejo za poslovno skrivnost, če so v zvezi z njimi izpolnjeni tudi pogoji iz 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19).
Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih ARIS posredujejo prijavitelji/upravičenci, je izvedba javnega razpisa, vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za ARIS, ministrstvo in nadzorne organe, in sicer o izidu javnega razpisa in o izvajanju pogodbe o sofinanciranju. Nadalje je namen obdelave osebnih podatkov tudi izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava vlog v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi). Osebni podatki se bodo obdelovali tudi za namene učinkovitega delovanja informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžna uporabljati ARIS.
Podatki o sofinancirani operaciji, za katere je tako določeno s predpisi, ali ki so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljeni bodo podatki o upravičencu. Objava bo obsegala navedbo prijaviteljev/konzorcijskih partnerjev, naziv operacije in znesek javnih virov sofinanciranja operacije.
Skladno z odstavkom 2 člena 69 Uredbe 2021/1060/EU je potrebno v prijavi zagotoviti podatke o dejanskih lastnikih upravičenca, pa tudi podatke o dejanskih lastnikih izvajalca/cev in podizvajalca/cev, kadar je upravičenec naročnik v skladu z ZJN-3. Dejanski lastniki so opredeljeni v ZPPDFT-2. Kadar je upravičenec zavezan k vpisu podatkov v Register dejanskih lastnikov, ki ga vzdržuje in upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), se šteje, da so podatki o njihovih dejanskih lastnikih razvidni iz omenjenega registra. Za ostale primere pa bo upravičenec s podpisom pogodbe o sofinanciranju zavezan, da na poziv ARIS in v roku, postavljenem v pozivu, ARIS posreduje te podatke. Potrebno je zagotavljati naslednje podatke dejanskih lastnikov: ime, priimek, datum rojstva in ID za DDV oziroma davčno številko.
20. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov operacije
Prijavitelj mora v vlogi realno prikazati načrtovane cilje projekta. Preveč optimistična pričakovanja lahko privedejo do nedoseganja zastavljenih ciljev in so lahko podlaga za zahtevo za vračilo prejetih sredstev. Podatki iz vloge za prijavo (prejete dokumentacije) bodo osnova za spremljanje pričakovanih ciljev projekta in bodo kot takšni tudi vključeni v pogodbo o sofinanciranju.
Prijavitelj mora v Obrazcu 2 v vlogi na javni razpis opredeliti cilje projekta, in sicer glede na to, katere Module, kot so opredeljeni v točki 4.2 javnega razpisa, projekt zajema.
Če projekt zajema Modul A, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, sta cilja projekta:
– v 36 mesecih od začetka projekta do končne oblike razvit izdelek, proces ali storitev s področja kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig z vsaj tremi izboljšanimi lastnostmi tega izdelka, procesa ali storitve
in
– razvit izdelek, proces ali storitev dan na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.
Če projekt zajema Modul B, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, sta cilja projekta:
– v 36 mesecih od začetka projekta vzpostavljena preskusna in eksperimentalna infrastruktura, povezana izključno s področjem kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig
in
– razpoložljivost infrastrukture tudi za uporabo drugim zainteresiranim uporabnikom. Prijavitelj v vlogi opredeli minimalno število ur, ko bo infrastruktura na voljo za uporabo drugim zainteresiranim uporabnikom, predvsem podjetjem, v 24 mesecih po zaključku projekta.
Če projekt zajema Modul C, kot je opredeljen v točki 4.2 javnega razpisa, sta cilja projekta:
– v 36 mesecih od začetka projekta vzpostavljena ali razširjena proizvodnja izdelkov na področju kritičnih in nastajajočih strateških tehnologij ter njihovih vrednostnih verig
in
– izdelek, proizveden v novi ali razširjeni proizvodnji, dan na trg v 24 mesecih po zaključku projekta.
V primeru, da upravičenec ob zaključku operacije ter v 24 mesecih po zaključku operacije ne bo dokazal uresničitve načrtovanih ciljev v celoti, lahko ARIS zahteva vračilo že izplačanih sredstev oziroma sorazmernega dela sredstev za nerealizirane aktivnosti in nedosežene cilje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije in/ali pa ARIS unovči bančno garancijo.
21. Omejitve glede sprememb operacije v skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2021/1060 /EU
Upravičenec bo moral smiselno upoštevati omejitve glede sprememb operacije v skladu s členom 65 Uredbe (EU) 2021/1060/EU. Če v petih (5) letih od datuma končnega izplačila upravičencu/konzorcijskemu partnerju, ki je veliko podjetje, ali v treh (3) letih od datuma končnega izplačila upravičencu/konzorcijskemu partnerju, ki je MSP, nastopi karkoli od naslednjega:
(a) prenehanje ali premestitev proizvodne dejavnosti iz programskega območja;
(b) sprememba lastništva postavke infrastrukture, ki daje upravičencu/konzorcijskemu partnerju ali javnemu organu neupravičeno prednost; ali
(c) bistvena sprememba, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji, je upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije sorazmerno z obdobjem, v katerem ustrezne zahteve niso bile izpolnjene. ARIS lahko tudi unovči bančno garancijo.
22. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti
Če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvajanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, suma goljufij, nasprotja interesov, pojava korupcije ali kršitve drugih obveznosti, ali pa upravičenec ARIS ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani, oziroma je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu z javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ARIS o odobritvi sredstev, ali je neupravičeno pridobil sredstva po javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije in/ali pa ARIS unovči bančno garancijo.
Ne glede na to, ali je v konkretnem primeru že prišlo do izplačila sredstev ali ne, lahko ARIS zaradi lažnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkov, izjav ali dokumentov, ne sklene pogodbe z upravičencem in izda sklep o ustavitvi postopka ali odpove že sklenjeno pogodbo, v kolikor do takšnih kršitev pride oziroma ARIS zanje izve po podpisu pogodbe o sofinanciranju.
V primeru, da pri izvajanju operacije ministrstvo ali drug organ, pristojen za nadzor nad operacijo, ugotovi sum storitve kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, lahko zadrži izplačilo sredstev do odločitve pristojnega organa glede obstoja kaznivega dejanja na škodo gospodarstva. V času zadržanja sredstev ministrstvo ni v zamudi z izpolnitvijo obveznosti po pogodbi o sofinanciranju. Obresti v tem času ne tečejo.
23. Posledice, če se ugotovi, da aktivnosti na operaciji niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije: če se ugotovi, da aktivnosti na operaciji niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije, bo ARIS odstopila od pogodbe, upravičenec pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije in/ali pa ARIS unovči bančno garancijo.
24. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posamezne operacije, ali da je višina financiranja operacije presegla maksimalno dovoljeno stopnjo oziroma znesek pomoči: dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ARIS pogodbo lahko odpove in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v državni proračun Republike Slovenije in/ali pa ARIS unovči bančno garancijo. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
25. Razpoložljivost razpisne dokumentacije: vsi potrebni podatki in navodila, ki bodo omogočili izdelavo popolne in pravilne vloge za dodelitev sredstev, so navedeni v razpisni dokumentaciji, ki bo od dne objave javnega razpisa dalje objavljena na spletni strani ARIS: https://www.aris-rs.si/sl/razpisi/index.asp.
26. Dodatne informacije
Dodatne informacije v zvezi s pripravo vlog in pojasnila k razpisni dokumentaciji so dosegljive na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na elektronski naslov jr.step@aris-rs.si.
Vprašanja na gornji naslov morajo prispeti najkasneje deset (10) delovnih dni pred iztekom roka za oddajo vlog. ARIS bo objavila odgovore na vprašanja najkasneje pet (5) delovnih dni pred iztekom roka za oddajo vlog, pod pogojem, da je bilo vprašanje posredovano pravočasno. Vprašanja, ki ne bodo pravočasna, ne bodo obravnavana. Objavljeni odgovori na vprašanja postanejo sestavni del razpisne dokumentacije. Vprašanja in odgovori bodo javno objavljeni na spletnem naslovu www.aris-rs.si.
Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani, zato bodite pri postavljanju vprašanj previdni, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni.
ARIS bo organizirala informativni dan. Datumi in druge informacije o informativnem dnevu bodo objavljene na spletnem naslovu https://www.aris-rs.si/sl/obvestila/.
Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani https://www.aris-rs.si/sl/obvestila/.
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
