Št. 5450-1/2024-2570-39 Ob-1900/25, Stran 1421
za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2023–2029 (oznaka: JR EKP UTM 2025) v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, prednostne naloge 5 »Trajnostna (čez)regionalna mobilnost in povezljivost«, specifičnega cilja RSO 3.2 »Razvoj in krepitev trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne proti podnebnim spremembam, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo«
1 Naziv in sedež posredniškega telesa, ki dodeljuje sredstva
Neposredni proračunski uporabnik, ki dodeljuje sredstva, je Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Na podlagi sedmega odstavka 37. člena Zakona o celostnem prometnem načrtovanju (Uradni list RS, št. 130/22 in 22/25), 18. člena Uredbe o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 21/23 in 13/25) in 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24) ministrstvo objavlja Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v obdobju 2024–2028 (oznaka: JR UTM 2025) (v nadaljnjem besedilu: javni razpis), in sicer v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, prednostne naloge 5 »Trajnostna (čez)regionalna mobilnost in povezljivost«, specifičnega cilja RSO 3.2 »Razvoj in krepitev trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne proti podnebnim spremembam, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo«.
Ministrstvo pri izvedbi predmetnega javnega razpisa nastopa v vlogi posredniškega telesa in izvajalca javnega razpisa.
2 Pravne in druge podlage za izvedbo javnega razpisa
Pravne in druge podlage za izvedbo javnega razpisa so navedene v nadaljevanju:
– Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 11), zadnjič spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2024/765 z dne 29. februarja 2024 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L, 2024/765 z dne 29. 2. 2024);
– Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L, 2023/90149 z dne 5. 12. 2023);
– Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 159), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L, 2024/795 z dne 29. 2. 2024) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2021/1060);
– Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 60), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/795 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241 (UL L, 2024/795 z dne 29. 2. 2024);
– Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509 z dne 26. 9. 2024);
– Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13), zadnjič popravljena s Popravkom Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L, 2024/90104 z dne 15. 2. 2024) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2020/852);
– Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L št. 442 z dne 9. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/2485 z dne 27. junija 2023 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 z določitvijo dodatnih tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določene gospodarske dejavnosti bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, in za ugotavljanje, ali te gospodarske dejavnosti ne škodujejo bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L, 2023/2485 z dne 21. 11. 2023);
– Sklep Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju in Priloga k Sklepu Komisije z dne 14. maja 2019 o opredelitvi smernic za določanje finančnih popravkov, ki jih je treba uporabiti za odhodke, ki jih financira Unija, zaradi neupoštevanja veljavnih pravil o javnem naročanju, objavljena na spletni strani https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/guidance/GL_corrections_pp_irregularities_SL.pdf in https://ec.europa.eu/regional_policy/sources/guidance/GL_corrections_pp_irregularities_annex_SL.pdf;
– Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 str. 4. 5. 2016, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2016/679);
– Uredba (EU) 2022/2039 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) 2021/1060 glede dodatne prožnosti za obravnavanje posledic vojaške agresije Ruske federacije FAST (prožna pomoč za ozemlja) – CARE (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 23);
– drugi delegirani in izvedbeni akti, ki jih Komisija sprejme v skladu s 113. in 114. členom Uredbe (EU) 2021/1060 z vsemi spremembami;
– Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne 5. 6. 2015, str. 73) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/849/EU);
– Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL L št. 326 z dne 26. 10. 2012, str. 391);
– Smernice o načelih, merilih in okvirnih lestvicah, ki se morajo uporabljati v zvezi s finančnimi popravki, ki jih Komisija izvede v skladu s členoma 99 in 100 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, z dne 11. julija 2006, objavljene na https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/navodila/skmbt_c654e16032914450.pdf;
– Obvestilo Komisije Smernice o izogibanju in obvladovanju nasprotja interesov v skladu s finančno uredbo (2021/C 121/01), objavljeno na https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52021XC0409(01)&from=SL;
– Sporazum o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021–2027, št. CCI 2021SI16FFPA001, z dne 12. 9. 2022, objavljen na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/kljucni-dokumenti/programski-dokumenti-za-obdobje-2021-2027/;
– Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, št. CCI 2021SI16FFPR001, z dne 22. 11. 2024, objavljen na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/kljucni-dokumenti/programski-dokumenti-za-obdobje-2021-2027/;
– Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O, 76/23 in 24/25 – ZFisP-1);
– Proračun Republike Slovenije za leto 2025 (Uradni list RS, št. 123/23 in 104/24);
– Proračun Republike Slovenije za leto 2026 (Uradni list RS, št. 104/24);
– Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2025 in 2026 (Uradni list RS, št. 104/24 in 17/25 – ZFO-1E);
– Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE, 40/23 – ZDavPR-B, 122/23 in 104/24; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1);
– Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F);
– Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19);
– Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb);
– Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22);
– Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19);
– Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri);
– Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22 in 145/22; v nadaljnjem besedilu: ZPPDFT-2);
– Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US, 102/23 in 25/25 – odl. US);
– Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 10/08);
– Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 23/24 in 21/25 – ZOPVOOV);
– Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP, 133/23 in 85/24 – ZAID-A; v nadaljnjem besedilu: GZ-1);
– Zakon o celostnem prometnem načrtovanju (Uradni list RS, št. 130/22 in 22/25; v nadaljnjem besedilu: ZCPN);
– Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZCes-2);
– Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (Uradni list RS, št. 14/23; v nadaljnjem besedilu: ZDPSI);
– Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu (Uradni list RS, št. 62/23);
– Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: KZ-1);
– Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631; v nadaljnjem besedilu: OZ);
– Uredba o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 21/23 in 13/25);
– Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17, 64/19, 121/21 in 132/23);
– Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11);
– Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16; v nadaljnjem besedilu: UEM);
– Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22);
– Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2);
– Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22, 135/22, 77/23 in 24/24);
– Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24);
– Pravilnik o projektni in drugi dokumentaciji ter obrazcih pri graditvi objektov (Uradni list RS, št. 30/23);
– Pravilnik o avtobusnih postajališčih (Uradni list RS, št. 106/11, 36/18 in 132/22 – ZCes-2);
– Pravilnik o opremljenosti avtobusnih postaj, pomembnejših avtobusnih postajališč in avtobusnih postajališč ter načinu opravljanja storitev avtobusnih postaj (Uradni list RS, št. 86/04 in 131/06 – ZPCP-2);
– Pravilnik o kolesarskih površinah (Uradni list RS, št. 36/18 in 132/22 – ZCes-2; v nadaljnjem besedilu:);
– Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1, 36/18 in 132/22 – ZCes-2; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o projektiranju cest);
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 26/24, 30/24 – popr. in 22/25; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o prometni signalizaciji);
– Odredba o obvezni uporabi tehnične specifikacije za javne ceste, ki določa naprave in ukrepe za umirjanje prometa na cestah (Uradni list RS, št. 118/00, 109/10 – ZCes-1, 99/15 in 132/22 – ZCes-2);
– Tehnična specifikacija TSC 03.800: 2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa (Uradni list RS, št. 55/09, dne 17. 7. 2009);
– Tehnična specifikacija TSC 02.203: 2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa v nivojskih nesemaforiziranih križiščih (Uradni list RS, št. 53/09, dne 10. 7. 2009);
– Navodila organa upravljanja o izpolnjevanju pogojev za opravljanje nalog posredniškega telesa v programskem obdobju 2021–2027, oktober 2024, objavljena na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;
– Navodila organa upravljanja za finančno upravljanje s sredstvi evropske kohezijske politike cilja Naložbe za rast in delovna mesta v programskem obdobju 2021–2027, september 2024, objavljena na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;
– Navodila organa upravljanja za načrtovanje, odločanje o podpori, spremljanje in poročanje o izvajanju evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027, avgust 2024, objavljena na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;
– Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027, avgust 2024, objavljena na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;
– Navodila organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj in preverjanj opravljanja prenesenih nalog, februar 2025, objavljena na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;
– Navodila organa upravljanja na področju zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, marec 2023, objavljena na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;
– Analiza tveganja organa upravljanja na ravni programa in izhodišča za pripravo metodologije za administrativno preverjanje v programskem obdobju 2021–2027, oktober 2023, objavljena na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;
– Strategija organa upravljanja za boj proti goljufijam cilja »naložbe za rast in delovna mesta za programsko obdobje 2021–2027«, april 2024, objavljena na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;
– Navodila organa upravljanja za poročanje in spremljanje nepravilnosti pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v okviru Programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027, februar 2024, objavljena na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;
– Smernice organa upravljanja za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno pri izvajanju Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, julij 2024, objavljene na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;
– Smernice organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027, september 2023, objavljene na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;
– Postopkovnik za izvajanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v skladu s Sklepom Sveta 2010/48/ES, september 2023, objavljen na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice;
– Smernice za uporabo načel Listine EU o temeljnih pravicah in Konvencije ZN o pravicah invalidov v okviru kohezijske politike, september 2023, objavljene na spletni strani https://evropskasredstva.si/evropska-kohezijska-politika/navodila-in-smernice/;
– Novi Evropski Bauhaus – Priročnik za podporo načrtovanju trajnostnih, vključujočih in ekonomsko upravičenih projektov, oktober 2024;
– Hoja – temelj trajnostne mobilnosti, Nacionalne smernice za infrastrukturo za hojo, oktober 2022;
– Sive prostore spreminjamo v zelene priložnosti, nacionalne smernice za izboljšanje parkirne politike, avgust 2022;
– Kolesarjem prijazna infrastruktura, smernice za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih, avgust 2017;
– Z belo palico po mestu, Priročnik za načrtovanje talnega taktilnega vodilnega sistema, 2016;
– Odločitev o podpori št. V00230-1/MOPE/0 Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj v vlogi organa upravljanja, št. dokumenta 3032-68/2025-1630-3, z dne 6. 5. 2025;
– vse objavljene spremembe in dopolnitve navedenih podlag ter vsa ostala relevantna veljavna zakonodaja.
3 Namen, cilj in predmet javnega razpisa
3.1 Namen javnega razpisa
Namen javnega razpisa je izboljšati pogoje za trajnostne prometne načine v dnevnih migracijah prebivalstva znotraj in med občinami ter posledično povečati delež poti, opravljenih na trajnosten način v strukturi prometnih načinov (angl. »modal split«) v občinah. Večji delež uporabe trajnostnih načinov prevoza v strukturi dnevno opravljenih poti prebivalstva bo pripomogel k znižanju emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zraka zaradi prometa ter s tem k izboljšanju kakovosti življenja prebivalstva.
3.2 Cilj javnega razpisa
Cilj javnega razpisa je podpora občinam pri razvoju trajnostnih, dostopnih, varnih, zveznih in udobnih prometnih ureditev za dnevno mobilnost prebivalstva in sistematičnega izvajanja ukrepov za spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti na lokalni ravni, načrtovanih na podlagi potrjenih lokalnih ali regionalnih celostnih prometnih strategij.
3.3 Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike občinam za sofinanciranje naložb, ki spodbujajo trajnostno mobilnost v občinah tako, da omejujejo osebni motorni promet in pomembno izboljšujejo infrastrukturo za javni potniški promet (v nadaljnjem besedilu: JPP), pešce in kolesarje.
V okviru javnega razpisa bodo podprte naložbe občin, ki so načrtovane v potrjenih lokalnih in/ali regionalnih celostnih prometnih strategijah, ki zajemajo enega ali več spodaj navedenih ukrepov:
– ukrep 1: celovita preureditev ulic in cest skladno z načeli trajnostne mobilnosti;
– ukrep 2: ureditev namenskih površin za JPP;
– ukrep 3: infrastruktura za pešce;
– ukrep 4: infrastruktura za kolesarje.
3.4 Upravičeni nameni
V okviru javnega razpisa so predmet sofinanciranja lahko naložbe v okviru naslednjih upravičenih namenov:
Ukrep 1: Celovita preureditev ulic in cest skladno z načeli trajnostne mobilnosti
V okviru naložb v celovito preureditev ulic in cest skladno z načeli trajnostne mobilnosti (ukrep 1) predstavlja upravičen namen celovita (prometna in urbanistično-oblikovalska) rekonstrukcija ulic in cest z vzpostavitvijo novih površin oziroma bistvenim izboljšanjem obstoječih površin za pešce in/ali kolesarje, vključno z izvedbo ukrepov za varnost, udobnost in privlačnost infrastrukture za pešce (kot npr. ozelenitev/zasaditev površin, vodni elementi), brez zožitev profila za pešce (ali kolesarje, če so vodeni po ločeni površini) ter sočasna izvedba ukrepov za bistveno zmanjšanje količine motoriziranega prometa in njegovo umiritev.
V okviru upravičenega namena za ukrep 1 so možne vrste naložb naslednje:
– rekonstrukcija večpasovne ceste (zmanjšanje števila voznih pasov za motoriziran promet in zoženje širine vozišča na minimum, obvezna uvedba rumenih pasov za JPP in največ enega pasu v vsako smer za ostala motorna vozila, brez ločenih razvrstilnih pasov v križiščih);
– rekonstrukcija dvopasovne dvosmerne ceste z zoženjem širine vozišča na minimum;
– rekonstrukcija dvosmerne ceste v enosmerno, enopasovno;
– rekonstrukcija ulic/cest v okolici šol in vrtcev z ureditvijo varnih površin za pešce in/ali kolesarje;
– vzpostavitev območja umirjenega prometa;
– vzpostavitev kolesarske ulice/ceste;
– uvedba skupnega prometnega prostora.
Ukrep 2: Ureditev namenskih površin za JPP
V okviru naložb v ureditev namenskih površin za JPP (ukrep 2) predstavljajo upravičen namen naslednje aktivnosti:
– gradnja in/ali rekonstrukcija avtobusnih postajališč JPP po drugem odstavku 45. člena ZCes-2;
– gradnja in/ali rekonstrukcija avtobusnih postaj JPP.
Ukrep 3: Infrastruktura za pešce
V okviru naložb v infrastrukturo za pešce (ukrep 3) predstavljajo upravičen namen naslednje aktivnosti:
– gradnja in/ali rekonstrukcija pločnikov in ostalih peš povezav.
Ukrep 4: Infrastruktura za kolesarje
V okviru naložb v infrastrukturo za kolesarje (ukrep 4) predstavljajo upravičen namen naslednje aktivnosti:
– gradnja/rekonstrukcija kolesarskih povezav;
– postavitev varnih kolesarnic, nadstrešnic in stojal za parkiranje koles;
– postavitev/nadgradnja postaj sistema izposoje javnih koles.
V okviru zgoraj navedenih ukrepov (ukrepi od 1 do 4) lahko vlagatelj kot podporni ukrep vključi tudi naložbo v digitalizacijo na področju prometa, s katero spodbuja oziroma podpira namen naložbe v okviru ukrepa ali ukrepov, pri čemer priznani upravičeni stroški za digitalizacijo ne smejo preseči 20 % priznanih upravičenih stroškov operacije in ne smejo znašati več kot 50.000,00 EUR. Podporni ukrep digitalizacije se lahko izvaja tudi na drugem območju/območjih v občini izven lokacije naložbe, vendar mora biti vsebinsko povezan z osnovno naložbo. V okviru podpornega ukrepa digitalizacije so možne vrste naložb naslednje:
– digitalizacija prometne infrastrukture, ki je potrebna za učinkovito upravljanje prometa (izdelava evidence parkirnih mest na ozemlju občine in vpis v nacionalno parkirno platformo SiPark, popis in vpis kolesarske in peš infrastrukture v Banko cestnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: BCP));
– digitalizacija upravljanja, optimizacije in vodenja prometa ali statističnega spremljanja prometa na lokalni ravni (npr. odštevalniki časa čakanja na zeleno luč za trajnostne oblike mobilnosti, semaforizacija prehodov in krmiljenje semaforjev, ki daje prednost JPP, kolesarjem in/ali pešcem, (npr. na podlagi senzorjev, GPS sledenja), števci prometa, ki razločujejo posamezne trajnostne oblike mobilnosti za spremljanje strukture prometnih načinov, števci kolesarjev ipd.);
– uvedba aplikacij za prometne storitve za končne uporabnike.
Posamezna vloga lahko vključuje enega ali več istih ali različnih zgoraj navedenih ukrepov (ukrepi od 1 do 4). V okviru javnega razpisa se spodbujajo čim bolj celovite operacije, ki vključujejo več kot eno vrsto ukrepov.
4 Vlagatelji in upravičenci
Vlagatelj po tem javnem razpisu je lahko in mora spadati v eno izmed naslednjih treh kategorij vlagateljev:
a) občina, ki ima izdelano celostno prometno strategijo (v nadaljnjem besedilu: CPS) z datumom sprejetja pred veljavnostjo ZCPN1 ali
1 Vlagatelj spada v to kategorijo vlagateljev in kandidira za sofinanciranje ukrepa na podlagi izdelane in sprejete CPS pred veljavnostjo ZCPN pod pogojem, da še nima izdelane in sprejete OCPS v skladu z ZCPN.
b) konzorcij občin, ki imajo izdelano regionalno celostno prometno strategijo (v nadaljnjem besedilu: RCPS) z datumom sprejetja pred veljavnostjo ZCPN2 ali
2 Pri izpolnjevanju pogoja za ugotavljanje upravičenosti glede skladnosti operacije s celostno prometno strategijo lahko RCPS predstavlja podlago za načrtovanje le za ukrepe/operacije, ki imajo regionalni ali medregionalni značaj. Za ukrep, ki ima podlago v sprejetem RCPS, ni obvezno, da je načrtovan tudi v CPS ali OCPS sodelujoče občine.
c) občina, ki ima izdelano in sprejeto občinsko celostno prometno strategijo (v nadaljnjem besedilu: OCPS) v skladu z ZCPN.
V okviru kategorije vlagateljev pod točko a) in c) je lahko vlagatelj tudi konzorcij občin, znotraj katerega ima vsaka sodelujoča občina izdelano CPS, sprejeto pred veljavnostjo ZCPN, oziroma OCPS, sprejeto v skladu z ZCPN.
V primeru konzorcija občin, znotraj katerega vsaka sodelujoča občina izvaja bodisi ukrep, ki je načrtovan v CPS ali OCPS, bodisi del ali fazo ukrepa, ki je načrtovan v veljavni RCPS, je treba določiti nosilno občino, ki bo nastopala kot vlagatelj in upravičenec pri izvajanju operacije. Z nosilno občino bo podpisana pogodba o sofinanciranju operacije in bo zadolžena za vlaganje in oddajanje zahtevkov za izplačilo za vse občine v konzorciju.
V tem primeru je treba k vlogi priložiti podpisano konzorcijsko pogodbo, iz katere bo razvidno dogovorjeno sodelovanje občin, vključno z morebitno izvedbo skupnega javnega naročila, ter bo v primeru potrditve vloge za operacijo vsebovala pooblastilo nosilni občini za oddajo zahtevkov za izplačilo in poročanje v skladu s pogodbo o sofinanciranju operacije.
Vlagatelj postane upravičenec iz devete točke 2. člena Uredbe (EU) 2021/1060 z dnem podpisa pogodbe o sofinanciranju operacije.
5 Podatki o sofinanciranju
5.1 Programsko območje izvajanja
Programsko območje izvajanja operacij, ki bodo podprte v okviru predmetnega javnega razpisa, je Celotna Slovenija.
5.2 Višina razpoložljivih sredstev
Sofinanciranje operacij se zagotavlja s sredstvi evropske kohezijske politike iz Kohezijskega sklada, načrtovanih v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, prednostne naloge 5 »Trajnostna (čez)regionalna mobilnost in povezljivost«, specifičnega cilja RSO 3.2 »Razvoj in krepitev trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne proti podnebnim spremembam, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo«.
Okvirna višina sredstev evropske kohezijske politike, ki so na razpolago za sofinanciranje operacij po tem javnem razpisu, znaša 49.527.698,93 EUR in zajema:
– namenska sredstva Kohezijskega sklada (KS) – EU del: 42.098.544,09 EUR (85 %)
– namenska sredstva Kohezijskega sklada (KS) – slovenska udeležba: 7.429.154,84 EUR (15 %).
Namenska sredstva EU na področju kohezijske politike se skupaj s sredstvi slovenske udeležbe zagotavljajo v državnem proračunu Republike Slovenije. Pravice porabe so načrtovane skladno z odločitvijo o podpori, ki jo izda organ upravljanja, in zadnjim veljavnim Izvedbenim načrtom Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji., in sicer na naslednjih proračunskih postavkah ministrstva:
– PP 230472 RSO3.2.-Razvoj mobilnosti odporne na podnebne spremembe KS 21-27-EU in
– PP 230473 RSO3.2.-Razvoj mobilnosti odporne na podnebne spremembe KS 21-27-SLO.
Koriščenje sredstev po tem javnem razpisu bo mogoče v proračunskih letih 2025, 2026, 2027, 2028 in 2029 oziroma do porabe sredstev.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da javni razpis kadarkoli do zaključka izvedbe javnega razpisa predčasno zapre, spremeni ali prekliče, kar stori z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
5.3 Oblika podpore in višina sofinanciranja
Sredstva evropske kohezijske politike se po tem javnem razpisu dodeljujejo kot nepovratna sredstva, pri čemer se uveljavljanje upravičenih stroškov izvaja po dejanskih stroških.
Predmet sofinanciranja so operacije, katerih skupni priznani upravičeni stroški znašajo najmanj 125.000 EUR in največ 2.500.000 EUR.
S sredstvi Kohezijskega sklada se priznani upravičeni stroški operacije sofinancirajo v višini največ do 80 % priznanih upravičenih stroškov operacije glede na omejitve tega javnega razpisa (od tega 85 % iz EU dela in 15 % slovenske udeležbe).
Oblika podpore, ki bo upravičencem dodeljena na podlagi predmetnega javnega razpisa, nima elementov dodeljevanja državnih pomoči.
V primeru, da se na ravni operacije po njenem zaključku pričakuje ustvarjanje prihodkov in jih je mogoče objektivno oceniti, je potrebno izračunati stopnjo finančne vrzeli operacije3. Operacija, ki ustvarja prihodek, je vsaka operacija, ki ustvarja »neto prihodek«4 po njenem zaključku. Za izračun finančne vrzeli in določitev najvišjega zneska sofinanciranja so relevantni neto prihodki, ki se določijo kot razlika med prihodki in stroški, pri čemer se upošteva referenčno obdobje, ustrezno za sektor ali podsektor, ki se nanaša na operacijo. V primeru, da finančna vrzel izkazuje upravičenost do nižje ravni pomoči EU, kot to določa javni razpis, se za določitev zneska sofinanciranja upošteva stopnja sofinanciranja iz izračuna finančne vrzeli.
3 Pri tem se smiselno uporabljajo smernice Evropske komisije »Economic Appraisal Vademecum 2021-2027 - General Principles and Sector Applications«
4 »Neto prihodek« pomeni prilive denarnih sredstev, ki jih neposredno plačajo uporabniki za blago ali storitve, ki jih zagotavlja operacija, kot so pristojbine, ki jih neposredno krijejo uporabniki za uporabo infrastrukture, prodajo ali najem zemljišč ali stavb, ali izplačila za storitve, brez obratovalnih stroškov in stroškov nadomestila za kratkotrajne naprave, nastalih v referenčnem obdobju operacije.
S sklepom o dodelitvi sredstev se dodeli maksimalna višina sredstev sofinanciranja na podlagi dokumentacije, predložene v vlogi in preliminarnega pregleda upravičenosti stroškov. Dokončna višina dodeljenih sredstev sofinanciranja se določi v okviru administrativnega preverjanja upravičenosti stroškov glede na izkazane in dokazane upravičene stroške v zahtevkih za izplačilo.
Sredstva za vse neupravičene stroške in upravičene stroške, ki niso sofinancirani s sredstvi evropske kohezijske politike, mora v celoti zagotoviti upravičenec z lastnimi in/ali drugimi viri.
Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega javnega vira, ni dovoljeno. V tem primeru bo zahtevano vračilo že izplačanega zneska sofinanciranja.
5.4 Upravičeni stroški
Upravičeni stroški so v skladu z Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027 stroški različnih kategorij in vrst, določenih v tej razpisni dokumentaciji, ki so neposredno povezani z izvedbo operacije in so skladni z namenom in cilji operacije.
V okviru upravičenih namenov iz poglavja 3.4 besedila javnega razpisa so upravičeni stroški lahko naslednji:
– gradnja;
– oprema in druga opredmetena osnovna sredstva;
– investicije v neopredmetena sredstva (do 20 % priznanih upravičenih stroškov operacije in ne več kot 50.000,00 EUR);
– stroški informiranja in komuniciranja za potrebe obveščanja in komuniciranja z javnostmi v zvezi z operacijo (do 10 % priznanih upravičenih stroškov operacije);
– stroški storitev zunanjih izvajalcev, ki predstavljajo:
– stroške izdelave projektne dokumentacije, ki je neposredno povezana z operacijo in je izdelana skladno z določbami besedila javnega razpisa;
– stroške izdelave investicijske dokumentacije v skladu z UEM, ki nastanejo po uvrstitvi projekta v Načrt/-e razvojnih programov občin/-e;
– stroške nadzora in investicijskega inženiringa;
– davek na dodano vrednost (v višini neodbitnega deleža).
Stroški so upravičeni, če:
– so z operacijo neposredno povezani, so potrebni za njeno izvajanje in so v skladu s cilji operacije;
– so dejansko nastali: za dela, ki so bila opravljena; za blago, ki je bilo dobavljeno; oziroma za storitve, ki so bile izvedene;
– so pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja;
– nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti;
– temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah in
– so v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi predpisi.
Neupravičeni stroški so:
– nakup nepremičnin in/ali nadomestilo za stvarno služnost;
– davek na dodano vrednost (v višini, do katere ima upravičenec pravico do odbitka);
– davek na promet z nepremičninami;
– nakup rabljene opreme, pilotnih in prototipnih naprav;
– stroški vzdrževanja;
– stroški geometra v povezavi z odmero in začrtanjem meja zemljišč ter stroški vpisa v zemljiško knjigo in kataster stavb in zemljišč;
– stroški posredovanja, tj. nepremičninskega agenta, stroški notarja in odvetnika;
– drugi stroški pravnih storitev;
– stroški uporabe osnovnih sredstev;
– stroški plač in povračil stroškov v zvezi z delom;
– posredni (operativni) stroški;
– dodatna dela;
– stroški financiranja in drugih finančnih storitev;
– upravni stroški;
– svetovalne storitve;
– drugi stroški, ki so neupravičeni v skladu z Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027.
Gradnja komunalne infrastrukture (npr. javna razsvetljava, odvodnjavanje, potrebne prestavitve vodov …) se šteje kot upravičen namen, če je njena izgradnja oziroma prenova nujna zaradi izvedbe ukrepa, vendar priznani upravičeni stroški komunalne infrastrukture ne smejo presegati 50 % priznanih upravičenih stroškov znotraj ukrepa brez upoštevanja stroškov komunalne infrastrukture. V primeru izvedbe več različnih ukrepov se priznani upravičeni stroški upoštevajo kumulativno.
Stroški ureditve/gradnje parkirnih površin za motorna vozila niso upravičeni, razen izjem, ki so določene s posebnimi pogoji v poglavju 7 besedila javnega razpisa. Prav tako po tem javnem razpisu niso upravičeni stroški nakupa in postavitve parkomatov ter zapornic za parkirišča. Rešitev za upravljanje parkiranja motornih vozil je lahko upravičen strošek le kot del rešitve za celovito upravljanje trajnostne mobilnosti v mestu in pod pogojem, da je izveden vpis parkirnih mest na ozemlju občine v nacionalno parkirno platformo SIPARK. Priznani upravičeni stroški rešitve za upravljanje parkiranja motornih vozil ne presegajo omejitve priznanih upravičenih stroškov, ki veljajo za podporni ukrep digitalizacije na področju prometa (največ 20 % priznanih upravičenih stroškov operacije in ne več kot 50.000,00 EUR).
Predmet operacije mora biti nabavljen od tretjih oseb pod tržnimi pogoji in v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. Stroški blaga, storitev ali gradenj zunanjega izvajalca so neupravičeni, če je:
a) zunanji izvajalec povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe ali
b) zakoniti zastopnik upravičenca, član organa upravljanja ali nadzora ali njegov družinski član:
– udeležen kot zakoniti zastopnik, član organa upravljanja ali nadzora zunanjega izvajalca ali
– neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5-odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca.
V skladu s 74. členom Uredbe (EU) 2021/1060 morajo upravičenci in drugi organi, ki so udeleženi pri izvajanju operacij, za katere se povračajo upravičeni in dejansko nastali izdatki, voditi ločeno računovodsko evidenco ali ustrezno računovodsko kodo (t. i. stroškovno mesto) za vse transakcije v zvezi z operacijo, ne glede na nacionalna računovodska pravila.
Ločenost računovodskega evidentiranja poslovnih dogodkov (prihodkov oziroma prilivov in odhodkov oziroma odlivov), ki se nanašajo na operacijo konzorcija, velja za vse partnerje v konzorciju. Pri poslovodečem konzorcijskem partnerju (nosilna občina) mora biti na ločenem stroškovnem mestu knjiženo tudi prenakazilo ostalim konzorcijskim partnerjem (v skladu s konzorcijsko pogodbo).
5.5 Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov
Upravičenec je do izplačila sredstev sofinanciranja upravičen, če so upravičeni stroški oziroma izdatki v okviru operacije nastali v obdobju upravičenosti stroškov in izdatkov.
Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov je od 1. 1. 2023 do 31. 3. 2029.
Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov lahko prične teči od datuma potrditve dokumenta identifikacije investicijskega projekta dalje. Če se je operacija začela izvajati pred predložitvijo vloge na javni razpis, bo ministrstvo najkasneje pred potrditvijo zahtevka za izplačilo preverilo, ali je pri tem upoštevana veljavna zakonodaja.
Skrajni datum zaključka operacije, ko morajo biti izvedena tudi izplačila dodeljenih sredstev, je 30. 9. 2029.
Operacije, pri katerih so bile vse aktivnosti v celoti izvedene, pred vložitvijo vloge na javni razpis, niso upravičene do sofinanciranja.
5.6 Obdobje za porabo sredstev
Sredstva iz državnega proračuna so za upravičene izdatke operacij na razpolago v obdobju od 2025 do 2029.
Za izdatke, nastale v okviru obdobja upravičenosti izdatkov, za katere bodo pravilni in popolni zahtevki za izplačilo izstavljeni najkasneje do 15. oktobra tekočega koledarskega leta, bodo sredstva sofinanciranja upravičencu praviloma izplačana v istem koledarskem letu, skladno s proračunskimi zmožnostmi.
Zadnji zahtevek za izplačilo mora biti izstavljen najkasneje do 30. 6. 2029.
6 Pogoji za ugotavljanje upravičenosti
S predmetnim javnim razpisom se glede na relevantnost zasledujejo horizontalna načela za izbor operacij, pogoji za ugotavljanje upravičenosti ter merila za ocenjevanje, kot so podani v Merilih za izbor operacij v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, ki jih je potrdil Odbor za spremljanje PEKP 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: Merila OzS za izbor operacij).
Upravičenost operacij do podpore se dodatno ugotavlja na podlagi pogojev, opredeljenih v besedilu javnega razpisa, in skladnosti oziroma zastopanosti ukrepa v Programu evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. V okviru specifičnega cilja RSO 3.2 »Razvoj in krepitev trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne proti podnebnim spremembam, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo« je načrtovan tudi ukrep »infrastruktura za trajnostno mobilnost na lokalni ravni«, ki predvideva podporo za ureditev postaj in postajališč JPP, infrastrukture za pešce in kolesarje ter infrastrukture prestopnih točk med različnimi oblikami mobilnosti.
S predmetom javnega razpisa so ob upoštevanju veljavne področne zakonodaje glede na relevantnost smiselno zastopana tudi naslednja merila za ocenjevanje v okviru specifičnega cilja RSO 3.2, kot izhajajo iz Meril OzS za izbor operacij:
– projekt izkazuje ekonomsko upravičenost skladno s kazalniki ekonomske analize stroškov in koristi skladno s smernicami DG REGIO za analizo stroškov in koristi naložbenih projektov in DG REGIO CBA Economic Appraisal Vademecum,
– projekt prispeva k podpori javnemu potniškemu prometu in uporabi novih tehnologij,
– prispevek k spremembi potovalnih navad na lokalni ravni (npr. z znižanjem deleža potovanj in/ali opravljenih potniških kilometrov z osebnimi motornimi vozili),
– podpiranje uvedbe in uporabe novih tehnologij v lokalnih prometnih sistemih (zlasti za spodbujanje brezemisijske mobilnosti za okolju prijazen lokalni promet ter za vzpostavitev sistemov optimizacije prometa in podporo večmodalnim potem s trajnostnimi oblikami mobilnosti na lokalni ravni),
– prispevek k družbeni spremembi ter k dvigu družbene ozaveščenosti (npr. s povečanjem števila uporabnikov javnega potniškega prometa oziroma uporabnikov namenske kolesarske infrastrukture),
– prispevek k izboljšani regionalni dostopnosti, ki se prednostno zagotavlja s trajnostnimi oblikami mobilnosti.
Na podlagi navedenega so v predmetnem javnem razpisu oblikovani pogoji za ugotavljanje upravičenosti in merila za ocenjevanje prispelih vlog, ki zagotavljajo skladnost z Merili OzS za izbor operacij.
Vloge, ki ne bodo izpolnjevale v nadaljevanju navedenih pogojev za ugotavljanje upravičenosti, bodo zavrnjene.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev, zahtev ali navedb v vlogi, lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila. Izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje upravičenosti se bo preverjalo ob vložitvi vloge na javni razpis in pred izdajo sklepa o izboru. V kolikor se bo ugotovilo, da niso izpolnjeni vsi pogoji, sklep o izboru ne bo izdan. V primeru, da se bo neizpolnjevanje pogojev ugotovilo med izvedbo operacije po podpisu pogodbe o sofinanciranju operacije, bo ministrstvo odstopilo od pogodbe in zahtevalo vračilo vseh izplačanih sredstev skupaj z zakonitimi obrestmi.
6.1 Splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti
V nadaljevanju so predstavljeni splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti prispelih vlog na javni razpis:
Tabela 1: Splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti in zahtevana dokazila
Splošni pogoji za ugotavljanje upravičenosti | Opis splošnega pogoja za ugotavljanje upravičenosti | Zahtevana dokazila |
Skladnost operacije z namenom in predmetom javnega razpisa | Operacija mora biti skladna z namenom in predmetom javnega razpisa, določili besedila javnega razpisa, razpisno dokumentacijo ter evropsko in slovensko zakonodajo. | Elektronska vloga v aplikaciji e-JR in Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa Obrazec 1: Opis operacije in podatki o ukrepih |
Popolnost vloge z zahtevami javnega razpisa | Vloga za dodelitev sredstev sofinanciranja mora biti predložena v skladu z določili javnega razpisa in razpisno dokumentacijo, ki natančno določa vsebino vloge in izhodišča za pripravo vloge. | Elektronska vloga v aplikaciji e-JR in Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa Vsi obrazci iz razpisne dokumentacije in druga zahtevana dokumentacija v skladu z zahtevami javnega razpisa |
Začetek in zaključek izvedbe operacije | Aktivnosti na operaciji se lahko začnejo pred izdajo sklepa o izboru, vendar ne pred 1. 1. 2023. Iz vloge mora izhajati, da se izvedba vseh aktivnosti na operaciji, ki je predmet vloge za dodelitev sredstev sofinanciranja, ne zaključi pred oddajo vloge na javni razpis. | Elektronska vloga v aplikaciji e-JR in Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa Obrazec 1: Opis operacije in podatki o ukrepih |
Skladnost ukrepa/ukrepov s celostno prometno strategijo | Ukrep oziroma ukrepi, ki so predmet operacije, s katero občina ali konzorcij občin kandidira na javni razpis, morajo biti načrtovani v potrjeni/sprejeti lokalni ali regionalni celostni prometni strategiji, in sicer: a) v CPS z datumom sprejetja pred veljavnostjo ZCPN ali b) v primeru konzorcija občin – v RCPS z datumom sprejetja pred veljavnostjo ZCPN ali c) v OCPS, izdelani in sprejeti v skladu z ZCPN. | Elektronska vloga v aplikaciji e-JR Izsek iz potrjene/sprejete lokalne ali regionalne celostne prometne strategije, na katerem je/so označen/-i ukrep/-i, ki je/so predmet operacije |
Zaprta finančna konstrukcija | Operacija, ki je predmet vloge, mora imeti zaprto finančno konstrukcijo (po tekočih cenah) oziroma ob upoštevanju virov po tem javnem razpisu zagotovljene ostale vire za izvedbo vseh aktivnosti operacije. Vlagatelj mora priložiti izjavo zakonitega zastopnika vlagatelja, da bo najkasneje do prvega zahtevka za izplačilo uskladil naziv in vire financiranja projekta v Načrtu razvojnih programov z nazivom in viri financiranja v obrazcih vloge. Vlagatelj mora z izsekom iz Načrta razvojnih programov veljavnega akta o proračunu občine (odlok) dokazati in označiti (podčrtano ali obarvano besedilo), na katerih proračunskih postavkah in v kakšni višini so zagotovljeni finančni viri za izvedbo operacije. V primeru konzorcija občin se zgornja dokazila priložijo za vsako sodelujočo občino. | Elektronska vloga v aplikaciji e-JR in Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa Obrazec 3: Izjava o uskladitvi Načrta razvojnih programov Ustrezno označen izsek iz Načrta razvojnih programov veljavnega akta o proračunu občine (odlok) Prikaz zaprte finančne konstrukcije v investicijski dokumentaciji (po tekočih cenah z DDV) |
Izkazovanje lastništva zadevnih nepremičnin oziroma pravice graditi | Vlagatelj mora za operacijo ne glede na zahtevnost posega izkazovati pravico graditi na vseh zadevnih nepremičninah z lastninsko ali drugo stvarno pravico na teh nepremičninah, za kar priloži seznam vseh zadevnih nepremičnin s parcelnimi številkami in katastrskimi občinami ter pri tem navede njihovo pravno-premoženjsko stanje na dan oddaje vloge. Seznamu priloži ustrezna dokazila (npr. izpis iz zemljiške knjige, najemna ali služnostna pogodba, sklenjena za obdobje najmanj 5 let po zaključku operacije ipd.). V kolikor vlagatelj ni edini lastnik nepremičnine, na kateri se bo izvedla operacija, ki je predmet vloge, mora priložiti tudi soglasja solastnikov, | Obrazec 5: Seznam zadevnih nepremičnin z dokazili o lastništvu oziroma pravici graditi Ustrezna dokazila, ki izkazujejo lastništvo oziroma pravico graditi na vseh zadevnih nepremičninah (npr. izpis iz zemljiške knjige, najemna ali služnostna pogodba, sklenjena za obdobje najmanj 5 let po zaključku operacije, ustrezno soglasje solastnikov ipd.). |
| veljavna še najmanj 5 let po zaključku operacije, ali z drugim ustreznim dokumentom/dokazilom izkazati pravico graditi na nepremičnini v solastnini. V primeru konzorcija mora vsaka sodelujoča občina za svoj del operacije izkazovati pravico graditi na vseh zadevnih nepremičninah z lastninsko ali drugo stvarno pravico na teh nepremičninah, za kar priloži dokazila v skladu s predmetnim pogojem. | |
Projektna dokumentacija | Vlagatelj mora izkazati, da je za ukrepe, ki so predmet operacije, ki je predmet vloge za dodelitev sredstev, izdelana projektna dokumentacija na ravni projekta za izvedbo (v nadaljnjem besedilu: PZI) v skladu z gradbeno zakonodajo. V projektantskem popisu del s predračunsko oceno stroškov mora biti izvedena delitev stroškov na upravičene in neupravičene skladno z določili besedila tega javnega razpisa. V primeru, ko predmet operacije predstavlja več ukrepov, mora biti delitev stroškov na upravičene in neupravičene izvedena za vsak posamezen ukrep in kumulativno za vse ukrepe, ki so predmet operacije, skupaj. | Izdelana ter potrjena (s podpisom in žigom vodje projektiranja (IZS ali ZAPS žig)) projektna dokumentacija na ravni PZI v skladu z gradbeno zakonodajo |
Gradbeno dovoljenje | V kolikor je za izvedbo ukrepa, ki je predmet operacije, potrebno gradbeno dovoljenje, se k vlogi priloži pravnomočno gradbeno dovoljenje, opremljeno z žigom pravnomočnosti. V primeru, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, se priloži izjava s strani vodje projektiranja po GZ-1 in zakonitega zastopnika vlagatelja, da za ukrep, ki je predmet operacije, gradbeno dovoljenje ni potrebno. | Pravnomočno gradbeno dovoljenje ali izjava, podpisana s strani vodje projektiranja po GZ-1 in zakonitega zastopnika vlagatelja, da za ukrep, ki je predmet operacije, gradbeno dovoljenje ni potrebno |
Pridobljena dovoljenja in soglasja/mnenja nosilcev urejanja prostora | Za ukrep/-e, ki je/so predmet operacije, morajo biti skladno z relevantno zakonodajo pridobljena vsa soglasja in dovoljenja nosilcev urejanja prostora. | Izjava vodje projektiranja po GZ-1 s seznamom dovoljenj in soglasij/mnenj nosilcev urejanja prostora, ki so v skladu z relevantno zakonodajo obvezna in pridobljena Vsa pridobljena dovoljenja in soglasja/mnenja nosilcev urejanja prostora |
Investicijska dokumentacija | Vlagatelj mora izkazati, da je za operacijo, ki je predmet vloge, izdelana in s strani zakonitega zastopnika vlagatelja potrjena ustrezna, z UEM predpisana investicijska dokumentacija. Iz investicijske dokumentacije mora biti nedvoumno razvidna razčlenitev stroškov operacije na upravičene in neupravičene stroške, finančni in terminski načrt z razdelanimi aktivnostmi za izvedbo operacije, finančna in ekonomska analiza stroškov in koristi5 ter zaprta finančna konstrukcija. | Predpisana investicijska dokumentacija za operacijo (DIIP, PIZ, IP) v skladu z UEM Sklep/sklepi o potrditvi investicijske dokumentacije |
Urejeno razmerje med sodelujočimi občinami v konzorciju (v kolikor relevantno) | V primeru skupne izvedbe operacije s strani konzorcija občin mora biti k vlogi priložena s strani vseh konzorcijskih partnerjev podpisana in žigosana konzorcijska pogodba ali drug pravni akt o skupni izvedbi operacije. Pravni akt o skupni izvedbi operacije mora vsebovati najmanj naslednje določbe: pooblastilo nosilni občini – nosilki operacije za podpis pogodbe o sofinanciranju operacije z ministrstvom in oddajanje vlog za izplačilo na ravni konzorcija, opis dela operacije oziroma aktivnosti, ki jih bo posamezna občina izvedla, okvirni terminski in finančni načrt operacije ter veljavnost pravnega akta. Iz pravnega akta o skupni izvedbi operacije morajo biti razvidni tudi deleži in zneski sofinanciranja, po posameznem konzorcijskem partnerju, celotna načrtovana vrednost operacije, neomejena solidarna odgovornost vseh občin v konzorciju ter navedba odgovornih oseb vseh občin v konzorciju, ki so solidarno odgovorne za izvedbo predmetne operacije. Spremembe konzorcijskih partnerjev, navedenih v izjavi (Obrazec 7: Izjava o sodelovanju v konzorciju občin pri skupni izvedbi operacije) in pravnem aktu o skupni izvedbi operacije, po oddaji vloge ni dopustno oziroma se v tem primeru upošteva, kot da je vlagatelj vlogo za pridobitev sredstev sofinanciranja za predmetno operacijo umaknil. | Obrazec 8: Izjava o sodelovanju v konzorciju občin pri skupni izvedbi operacije Pravni akt o skupni izvedbi operacije (podpisana konzorcijska pogodba oziroma podpisan sporazum), iz katerega bo razvidno dogovorjeno sodelovanje občin |
5 Skladno z navodili organa upravljanja se ne glede na vir sofinanciranja v obdobju 2021–2027 kot splošna diskontna stopnja uporablja 4 % (tako pri finančni kot pri ekonomski analizi). V kolikor je v investicijski dokumentaciji uporabljena 3 ali 5-odstotna splošna diskontna stopnja, se ta dopolni s prilogo, v kateri se izdelajo primerjalni izračuni v okviru analize občutljivosti, ki prikažejo vpliv uporabe drugačne diskontne stopnje na glavne finančne in ekonomske parametre.
7 Posebni pogoji glede na vrsto ukrepa
Izpolnjevanje vsakega pogoja mora biti izkazano ob oddaji vloge iz investicijske dokumentacije in predložene projektne dokumentacije. Iz projektne dokumentacije mora biti jasno razvidna ustrezna projektna rešitev (v grafični in tekstualni obliki), v investicijski dokumentaciji pa podana utemeljitev izpolnjevanja vseh pogojev javnega razpisa (vključno z referenco na dokument, poglavje in stran, ki dokazuje izpolnjevanje posameznega pogoja).
7.1 Posebni pogoji za vse vrste podukrepov znotraj ukrepa »celovita preureditev ulic in cest«
Posebni pogoji za vse vrste podukrepov znotraj ukrepa | Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti |
Oblikovanje ulice kot javnega prostora | Pri oblikovanju morajo biti upoštevani principi in temeljne vrednote pobude Novi evropski Bauhaus, in sicer skozi elemente, kot npr. urbana oprema, ozelenitve/zasaditve, vodni elementi, urbanistično-oblikovalski elementi, vključno z razločevalnim tlakovanjem, univerzalno oblikovanje, denivelacije površin itd. Najmanj 10 % površin za motorni promet ne sme biti izvedeno v asfaltni izvedbi (npr. tlakovanje prehodov za pešce, križišč, priključkov stranskih cest, uvozov …). |
Izboljševanje pogojev za pešce in kolesarje ter JPP | Pogoji za pešce in kolesarje ter JPP morajo biti izboljšani glede na predhodno stanje s prikazom vzpostavitve oziroma povečanja površin za pešce in kolesarje ter JPP in ohranjanjem ali povečanjem števila dreves na območju ureditve. Pešcem in kolesarjem se poti ne smejo podaljšati, udobje se mora izboljšati (širine, nakloni, ovire …). |
Odmiki ovir od površin za pešce (in/ali kolesarje) | V primeru ločenih površin za pešce in/ali kolesarje morajo biti te načrtovane tako, da ni ovir v prostih profilih pešca (in/ali kolesarja) in so zagotovljeni odmiki skladno z 9. členom Pravilnika o prometni signalizaciji. Za oviro se šteje vsakršno fizično vertikalno oviro (npr. drogovi prometih znakov, semaforjev, javne razsvetljave, varnostne ograje, avtobusne nadstrešnice avtobusnih postajališč, koši za smeti, letni vrtovi lokalov, oglasni panoji ipd.). |
Omejitev hitrosti | Obvezna je uvedba omejitve hitrosti na največ 30 km/h za naslednje ukrepe: a) rekonstrukcija dvopasovne dvosmerne ceste z zoženjem širine vozišča na minimum; b) rekonstrukcija dvosmerne ceste v enosmerno, enopasovno; c) rekonstrukcija ulic/cest v okolici šol in vrtcev z ureditvijo varnih površin za pešce in/ali kolesarje. Projekt mora vključevati postavitev stacionarnega merilnika hitrosti ali prikazovalnika hitrosti. |
Umirjanje prometa | Pri projektiranju je treba vključiti ukrepe umirjanja prometa iz tehničnih smernic TSC 03.800:2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa in TSC 02.203 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa v nivojskih nesemaforiziranih križiščih, ki zagotavljajo projektno hitrost iz pogoja Omejitev hitrosti. |
Parkiranje | Obvezna je ukinitev vseh parkirišč za motorna vozila na/ob ulici, razen parkirišč za: – vozila invalidnih oseb (znak 5352); – vozila za dostavo (znak 5355); – vozila v souporabi (znak 5351-2); – vozila z malimi otroki (znak 5353); – taksi vozila (znak 5351). Izjemoma je dovoljena vzpostavitev parkirnih površin za ustavljanje, dostavo in kratkotrajno parkiranje, in sicer za naslednja ukrepa: a) uvedba skupnega prometnega prostora (angl. shared space); b) rekonstrukcija ulic/cest v okolici šol in vrtcev z ureditvijo varnih površin za pešce in/ali kolesarje. Skupna površina vseh vrst vzpostavljenih parkirnih površin ne sme presegati 5 % površin, ki so predmet urejanja. Pogoj ne velja za podukrep kolesarske ulice/ceste, kjer je vzpostavljen enosmerni promet za motorni promet in parkiranje avtomobilov le na eni strani ulice hkrati. |
7.1.1 Posebni pogoji za podukrep »vzpostavitev kolesarske ulice/ceste«
Posebni pogoji za predmetni podukrep | Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti |
Zagotovljena zveznost kolesarske ulice/ceste | Kolesarska ulica/cesta med seboj povezuje obstoječe kolesarske povezave, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep Kolesarske povezave. |
Zagotovljene ločene površine za pešce | Projekt predvideva ločene površine za pešce ob kolesarski ulici/cesti, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep Infrastruktura za pešce. |
Omejitev tranzita motornega prometa | Zagotovljena je omejitev tranzita motornega prometa s fizičnimi ovirami oziroma s spremenjenim prometnim režimom za motorni promet ipd. |
Minimalna širina povezave | Minimalna širina povezave kolesarske ulice/ceste mora biti 3,5 m. Varnostni odmik, vključno z odmiki ob parkirnih mestih za osebne avtomobile, in površine za pešce se ne vštevajo v minimalno širino. |
7.1.2 Posebni pogoji za podukrep »območje skupnega prometnega prostora«
Posebni pogoji za predmetni podukrep | Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti |
Omejitev hitrosti | Hitrost motornih vozil mora biti omejena na največ 20 km/h, v primeru ulice, po kateri poteka tudi linija JPP pa 30 km/h, pri čemer mora ureditev tudi fizično onemogočati hitrejšo vožnjo. Projekt mora vključevati postavitev stacionarnega merilnika hitrosti ali prikazovalnika hitrosti. |
Prometna signalizacija | Na začetku območja mora biti jasno označeno, da gre za skupni prometni prostor v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji (znak 2445 oziroma 2445-1). |
Lokacija | Skupni prometni prostor se uvaja na območju, kjer je prej potekal motorni promet, tako da se razmere za pešce izboljšujejo. |
Parkiranje | Površine za mirujoči promet ali ustavljanje so jasno označene in ne presegajo 5 % celotne površine, ali pa jih na javnih površinah v okviru ureditve skupnega prometnega prostora sploh ni. V okviru 5 % površin so dopustna le parkirna mesta za kratkotrajno parkiranje, vozila za invalidne osebe in vozila z malimi otroki, taksi, dostavna vozila in vozila v souporabi. |
7.2 Posebni pogoji za ukrep »ureditev namenskih površin za javni potniški promet (JPP)«
Posebni pogoji za predmetni podukrep | Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti |
Oprema avtobusne postaje | Avtobusna postaja ima poleg zahtev Pravilnika o opremljenosti avtobusnih postaj, pomembnejših avtobusnih postajališč in avtobusnih postajališč ter načinu opravljanja storitev avtobusnih postaj6 predvideno zaprto čakalnico za najmanj 15 oseb. Postaje morajo biti prilagojene invalidom skladno z Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI)7. |
Dostop do avtobusne postaje/postajališča | Do avtobusne postaje oziroma postajališča je zagotovljena varna peš in, kjer relevantno, kolesarska povezava, ki izpolnjujejo pogoje za ukrep Infrastruktura za pešce oziroma Kolesarske povezave. Cesta, ob oziroma preko katere do avtobusne postaje dostopajo potniki, mora imeti v oddaljenosti 100 m od robov območja avtobusne postaje omejitev 30 km/h. |
Avtobusno postajališče na vozišču | Predmet sofinanciranja so le avtobusna postajališča na vozišču, kot izhaja iz drugega odstavka 45. člena ZCes-28. |
Oprema avtobusnega postajališča | Avtobusno postajališče mora imeti predvideno: – nadstrešnico s sedišči za vsaj 3 osebe in osvetlitvijo; – koš za smeti; – talne oznake za slepe in slabovidne v skladu z 10. členom Pravilnika o univerzalni graditvi in uporabi objektov9; – vozni red. |
Prehodnost ceste do avtobusne postaje/postajališča | Avtobusna postaja oziroma postajališče mora imeti urejen prehod za pešce (in kjer relevantno tudi za kolesarje) preko ceste v neposredni bližini postaje oziroma postajališča (oddaljenost največ 50 m). V kolikor je PLDP preko 10.000 vozil, mora biti zagotovljen semaforiziran prehod, kjer je čakalna doba na zeleno luč za pešce v primeru poziva s semaforsko tipko največ 15 sekund oziroma največ 59 sekund med avtomatskimi zelenimi intervali za pešce. Prehod mora biti ustrezno urejen tudi za osebe z omejeno mobilnostjo (znižani robniki, taktilne oznake). |
6 Pravilnik o opremljenosti avtobusnih postaj, pomembnejših avtobusnih postajališč in avtobusnih postajališč ter načinu opravljanja storitev avtobusnih postaj (Uradni list RS, št. 86/04 in 131/06 – ZPCP-2)
7 Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (Uradni list RS, št. 14/23)
8 Zakon o cestah (ZCes-2) (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE)
9 Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št. 41/18 in 199/21 – GZ-1)
7.3 Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za pešce«
Posebni pogoji za predmetni ukrep | Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti |
Kakovost in smiselnost povezave | Povezava za pešce mora biti udobna, varna in smiselna, pri čemer je oblikovana v skladu z Nacionalnimi smernicami za infrastrukturo za hojo. |
Minimalna širina | Sofinancirani bodo le pločniki in ostale peš povezave, ki bodo dosegale standard za hojo vštric skladno z nacionalnimi smernicami (minimalna širina 1,6 m*). Zoženja zaradi obstoječih objektov ali prometne signalizacije so dopustna lokalno, na manj kot 10 % dolžine pločnika, dolžina posamezne zožitve pa ne sme presegati 50 m. Lokalne zožitve so dopustne le ob hkratnem upoštevanju minimalnih standardov** tudi za širino voznih pasov za motorna vozila. Lokalne zožitve ob 4- ali večpasovni cesti niso dopustne (razen v primeru rumenih pasov). Prav tako lokalne zožitve niso dopustne, kjer so v profilu ceste površine za parkiranje. * Izjema so projekti, za katere je projektiranje zaključeno, vsa potrebna dovoljenja in soglasja pa pridobljena do 1. 1. 2023 – v teh primerih velja kot pogoj minimalna širina 1,5 m. ** Skladno z 28. ali 32. členom Pravilnika o projektiranju cest. |
Univerzalno oblikovanje | Vse površine za pešce morajo biti načrtovane tako, da omogočajo varno in neovirano samostojno gibanje oseb na invalidskih vozičkih ter drugih oseb z oviranostmi. Vsi prehodi preko cestišča morajo biti nivojski (dvignjen prehod za pešce) ali imeti klančino z naklonom največ 1:12 (8,3 %), minimalne širine 1,2 m. Enako velja za druge spremembe nivoja. Kjer se zaradi klančine zožuje profil pločnika, je treba upoštevati pogoje za lokalne zožitve pri pogoju Minimalna širina. Prehodi morajo biti opremljeni s taktilnimi oznakami, skladnimi s priročnikom »Z belo palico po mestu«. |
Prehodnost cest | Razdalja med prehodi za pešce ne sme biti več kot 200 m, razen, kjer to zaradi rabe prostora ni smiselno (npr. kmetijska zemljišča, večja industrijska območja brez vhodov na eni strani ceste …). V primeru cest brez označenih prehodov in brez neprekinjene sredinske črte na ulici z omejitvijo hitrosti 30 km/h ali manj, pogoj ne velja. |
Odmiki ovir od površin za pešce (in/ali kolesarje) | Površine za pešce morajo biti načrtovane tako, da ni ovir v prostih profilih pešca (in/ali kolesarja) in so zagotovljeni odmiki skladno z 9. členom Pravilnika o prometni signalizaciji. Za oviro se šteje vsakršno fizično vertikalno oviro (npr. drogovi prometih znakov, semaforjev, javne razsvetljave, varnostne ograje, nadstrešnice avtobusnih postajališč, koši za smeti, letni vrtovi lokalov, oglasni panoji ipd.). |
Obojestranska povezava in dostop do infrastrukture | Pločnika morata biti urejena na obeh straneh ceste, razen, kjer na eni strani ceste ni ne izhodišč ne ciljev poti, ali v primeru cest brez označenih prehodov in brez neprekinjene sredinske črte na ulici oziroma cesti. Do površin za pešce mora imeti dostop vsak vhod v objekt. V primeru gradnje oziroma rekonstrukcije premostitvenega objekta, mora biti z obeh/vseh dostopov do premostitvenega objekta zagotovljena varna infrastruktura za pešce. |
7.4 Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje«
7.4.1 Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje – kolesarske povezave«
Posebni pogoji za predmetni ukrep | Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti |
Izdelan koncept kolesarske povezave in dostop do infrastrukture | Operacija predstavlja celovito kolesarsko povezavo. Celovita povezava je lahko izvedena v več etapah, pri čemer lahko ukrep, ki je predmet vloge, predstavlja eno ali več etap. Vlagatelj mora izkazati, da celovita povezava povezuje izhodišče in cilj poti vsakodnevnih kolesarjev znotraj mesta skladno s smernicami za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih. K vlogi mora vlagatelj priložiti kartografski prikaz celovite kolesarske povezave s predvidenimi vrstami kolesarske infrastrukture ter roki realizacije. V primeru gradnje oziroma rekonstrukcije premostitvenega objekta, mora biti z obeh/vseh dostopov do premostitvenega objekta zagotovljena varna infrastruktura za kolesarje. |
Neposrednost kolesarske povezave | Dolžina povezave predstavlja kolesarsko traso, ki ni 20 % daljša od optimalne dolžine in daljša trasa nima večjega števila križanj od trase z optimalno dolžino. |
Udobnost kolesarske povezave (križanja) | Na križanjih povezave z neprednostnimi cestami je predvideno nivojsko vodenje kolesarja (dvignjeni plato) oziroma so klančine z vzdolžnimi nakloni pod 1:20 (5 %) ali v primeru kolesarskega pasu neposredno vodenje preko križišča. Pot kolesarja se pri križanju z neprednostnimi cestami ne sme lomiti ali podaljševati. |
Udobnost kolesarske povezave (uvozi) | Kolesarska povezava se ne dviga in spušča na posameznih uvozih (»rodeo efekt«). Uvozi morajo biti tehnično rešeni v okviru varovalnega pasu – brez poseganja v uporabno širino kolesarske povezave. |
Odmiki ovir od površin za kolesarje (ali pešce) | Površine za kolesarje morajo biti načrtovane tako, da ni ovir v prostih profilih kolesarja (ali pešca) in so zagotovljeni odmiki skladno z 9. členom Pravilnika o prometni signalizaciji. Za oviro se šteje vsakršno fizično vertikalno (npr. drogovi prometih znakov, semaforjev, javne razsvetljave, varnostne ograje, avtobusne nadstrešnice avtobusnih postajališč, koši za smeti, letni vrtovi lokalov, oglasni panoji ipd.). |
Najmanjši dopustni polmeri krožnih lokov v križiščih | Kolesarske površine morajo biti načrtovane tako, da je na prednostnih smereh v križiščih in krožiščih polmer krožnega loka kolesarske površine Rmin najmanj 10,00 m. |
Števec kolesarjev | Vzpostavljena kolesarska povezava, ki bo po konceptu kolesarske povezave daljša od 1 km, mora predvidevati štetje števila kolesarjev pred pričetkom izvedbe operacije (najmanj 7 zaporednih dni – 1 teden, v spomladanskem ali jesenskem času) in po zaključku operacije. |
Širina kolesarskih površin | Kolesarske površine morajo biti projektirane na normalne širine za posamezno vrsto kolesarske površine po Pravilniku o kolesarskih površinah ali širše. Kolesarske površine, ožje od normalnih širin, kot so navedene v Pravilniku o kolesarskih površinah, niso predmet sofinanciranja*. V kolikor se ob kolesarskih površinah gradi infrastruktura za pešce, mora le-ta izpolnjevati standard za hojo vštric v skladu z Nacionalnimi smernicami za infrastrukturo za hojo (minimalna širina 1,6 m). Zaradi gradnje kolesarske infrastrukture ni dopustno ožiti obstoječe infrastrukture za hojo na širino, ki je manjša od 1,6 m. Odstopanje od normalnih širin za površine za kolesarje ter gradnja skupne površine za mešan promet pešcev in kolesarjev je izjemoma upravičena, če zaradi prostorskih omejitev** ali vzpostavitve drevoreda ob povezavi ni mogoče zagotoviti ločenih površin po zgoraj navedenih pogojih, vendar le ob upoštevanju normalnih širin voznih pasov*** za motorni promet (vključno z nižanjem dovoljene hitrosti, če je to relevantno) in da v profilu ceste ni površin za parkiranje. *Izjema so projekti, kjer povezave ne potekajo ob obstoječi oziroma novi cesti za motorni promet ter za katere je projektiranje zaključeno in vsa potrebna dovoljenja in soglasja pridobljena do 1. 1. 2023. **Za prostorsko omejitev se štejejo grajene in naravne ovire iz 7. odstavka 11. člena Pravilnika o kolesarskih površinah in starejša drevesa večjega pomena ter projektni pogoji mnenjedajalcev, zaradi katerih se s tehničnimi rešitvami ne da zagotoviti primernih širin za ločevanje površin za vse prometne načine. *** Normalne širine voznih pasov skladno z 28. ali 32. členom Pravilnika o projektiranju cest. |
7.4.2 Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje – parkirišča za kolesa«
Posebni pogoji za predmetni ukrep | Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti |
Skladnost s smernicami | Parkirišče je tehnično načrtovano skladno s Smernicami za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih. Mikrolokacija in normativi števila parkirnih mest za kolesa morajo upoštevati usmeritve predmetnih smernic. |
Zagotavljanje polnjenja e-koles in parkiranja tovornih koles | Parkirišča za kolesa, ki predvidevajo vzpostavitev več kot 10 parkirnih mest, morajo za vsaj 30 % parkirnih mest omogočati brezplačno polnjenje električnih koles. Parkirišča za kolesa, ki predvidevajo vzpostavitev 20 ali več parkirnih mest, morajo zagotoviti najmanj 10 % parkirnih mest za parkiranje večjih koles (tovorna kolesa, kolesa za invalide, tricikel, kolesa s kolesarsko prikolico ipd.). |
Zagotovljen dostop do parkirišča za kolesarje | Novo parkirišče ima/bo imelo zagotovljen varen dostop s kolesom. Varen dostop predstavlja zagotovljena varna infrastruktura za kolesarja do mikrolokacije parkirišča. |
Oddaljenost parkirišča za kolesarje od cilja poti | Oddaljenost parkirišča od najpogostejšega cilja poti v bližini parkirišča ne presega 80 m in hkrati ni večja od razdalje do najbližjega parkirišča za osebna vozila, razen za vozila invalidnih oseb (znak 5352). Vlagatelj v vlogi definira cilj poti, za katerega gradi javna parkirna mesta za kolesa. |
Dostopnost | Parkirišče za kolesa bo javno in pod enakimi pogoji dostopno vsem uporabnikom. |
7.4.3 Posebni pogoji za ukrep »infrastruktura za kolesarje – sistem izposoje javnih koles«
Posebni pogoji za predmetni ukrep | Opis pogoja za ugotavljanje upravičenosti |
Lokacija | Vsak novo postavljen terminal mora biti umeščen ob že obstoječi kakovostni kolesarski povezavi ali povezavi, načrtovani v sklopu operacije. |
Minimalno število koles na postajo | Vsaka postaja mora imeti vsaj 6 priklopnih mest. |
Delovanje sistema celo leto | Vsaj 70 % koles bo v sistemu na voljo na izposojo celo leto, tudi preko zime. V primeru, da sistem vključuje tudi električna kolesa, mora biti vsaj 50 % električnih koles v sistemu na voljo na izposojo celo leto. |
Ažurne informacije o številu razpoložljivih koles na posamezni postaji | Sistem bo omogočal spremljanje aktualnih (v realnem času) informacij o številu razpoložljivih koles na posamezni postaji na spletnem portalu ali aplikaciji za mobilne telefone. |
8 Ostale zahteve javnega razpisa
8.1 Vsebinske zahteve
Vzdrževanje infrastrukture za pešce in kolesarje
Za investicije v infrastrukturo, ki bodo podprte v okviru tega javnega razpisa, mora biti ob zaključku operacije izkazano, da bo infrastruktura redno in kakovostno vzdrževana.
Upravičenec izpolnjevanje te zahteve dokazuje ob zaključku operacije s predložitvijo internega akta občine, s katerim določa način in obseg izvajanja gospodarske javne službe.
Vpis podatkov o infrastrukturi v bazo cestnih podatkov
Občina mora podatke o prometni infrastrukturi za trajnostno mobilnost, ki je predmet operacije, vpisati v bazo cestnih podatkov BCP skladno z navodili upravljavca baze.
Upravičenec izpolnjevanje te zahteve dokazuje s predložitvijo dokazila o vpisu podatkov v BCP, ki mora biti izvedeno najkasneje v enem letu po zaključku operacije.
Odprtost in zapisi podatkov
Vsi digitalni podatki, ki bodo nastali ali se bodo zbirali v okviru projektov (digitalizacija prometne infrastrukture, kolesarski števci, meritve hitrosti, stanje zasedenosti postaj sistemov izposoje javnih koles ipd.) morajo biti (če relevantno, v anonimizirani obliki) javno dostopni, brezplačni, objavljeni na OPSI in/ali nacionalni točki dostopa, skladni z ustreznimi standardi ter v obliki, ki je primerna za ponovno uporabo.
Upravičenec izpolnjevanje te zahteve dokazuje s predložitvijo dokazila o vpisu, dostopnosti in odprtosti podatkov, ki mora biti izvedeno najkasneje v enem letu po zaključku operacije.
Merjenje in poročanje hitrosti na ulicah s celovito prenovo ulic in cest
Operacije, ki vključujejo postavitev stacionarnega merilnika hitrosti ali prikazovalnika hitrosti, morajo zagotavljati merjenje in poročanje V85 hitrosti posredniškemu organu še najmanj pet let.
Upravičenec izpolnjevanje te zahteve dokazuje s predložitvijo dokazila (poročila) o izmerjenih hitrostih v okviru letnega poročanja še najmanj pet let po zaključku operacije.
Štetje kolesarjev
Po zaključku operacije se štetje uporabnikov kolesarske povezave izvaja s postavitvijo števca kolesarjev, ki šteje kolesarje v obe smeri, podatki se zajemajo v realnem času. Na poziv ministrstva je upravičenec dolžan podatke o številu uporabnikov kolesarske povezave brezplačno posredovati v bazo podatkov na Nacionalni točki dostopa – NAP, v skladu z zahtevami upravljavca baze podatkov (Nacionalni center za upravljanje prometa).
Upravičenec izpolnjevanje te zahteve dokazuje tako, da o številu uporabnikov kolesarske povezave poroča posredniškemu telesu na letni ravni (vsota vseh mimovozečih kolesarjev od 1. 1. do 31. 12. po dnevih) še najmanj 5 koledarskih let po zaključku operacije.
Delovanje sistema za izposojo javnih koles celo leto
Sistemi izposoje javnih koles, ki so predmet operacije, morajo ponujati vsaj 70 % koles v sistemu, ki bodo na voljo na izposojo celo leto, tudi v hladnem delu leta na vseh postajah v sistemu. V primeru, da sistem vključuje tudi električna kolesa, mora biti vsaj 50 % električnih koles v sistemu na voljo na izposojo celo leto.
Upravičenec izpolnjevanje te zahteve dokazuje s predložitvijo dokazila (poročila) s statističnimi podatki o številu izposoj koles po dnevih (ločeno za navadna in električna kolesa).
Maksimalen znesek peronizacije na avtobusnih postajah
V primerih, ko je predmet operacije ureditev ali izgradnja avtobusne postaje, se podpora z javnimi sredstvi upošteva pri izračunu peronizacije skladno s predpisi na tem področju, veljavnimi v času oddaje avtobusne postaje v upravljanje.
Upravičenec izpolnjevanje te zahteve dokazuje s predložitvijo dokazila, ki izkazuje izpolnjevanje te zahteve (npr. pogodba o upravljanju ali drug pravni akt).
Evropski teden mobilnosti
Med izvajanjem operacije v času Evropskega tedna mobilnosti (v nadaljnjem besedilu: ETM) se mora občina, ki prejme sofinanciranje, s pristopno izjavo vključiti v sodelovanje v ETM in na krajevno običajen način seznaniti občane z izvajanjem operacije ter načrti občine na področju trajnostne mobilnosti na način, da prispeva k ozaveščenosti in pomenu trajnostne mobilnosti med občani. Vsebina mora biti prilagojena fazi izvedbe operacije, v kateri se bo v času ETM občina nahajala.
Upravičenec izpolnjevanje te zahteve dokazuje s predložitvijo poročila o izvajanju ETM aktivnosti ob zaključku operacije.
8.2 Zagotavljanje skladnosti s horizontalnimi načeli
Skladno s 6. členom Uredbe (EU) 2021/1060 je potrebno na ravni posamezne operacije zagotoviti:
– Skladnost z načeli spoštovanja temeljnih pravic
V vseh fazah podprte operacije (načrtovanje, projektiranje, izvajanje, obratovanje) morajo biti, kjer je to relevantno, upoštevani vidiki in oblikovani oziroma sprejeti ukrepi, ki smiselno zagotavljajo spoštovanje temeljnih pravic ter skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov.
– Spodbujanje enakosti moških in žensk
V vseh fazah podprte operacije (načrtovanje, projektiranje, izvajanje, obratovanje) morajo biti, kjer je to relevantno, upoštevani vidiki in oblikovani oziroma sprejeti ukrepi, ki smiselno upoštevajo in spodbujajo enakost moških in žensk, vključevanje načela enakosti spolov ter vključevanje vidika enakosti spolov.
– Preprečevanje diskriminacije
V vseh fazah podprte operacije (načrtovanje, projektiranje, izvajanje, obratovanje) morajo biti, kjer je to relevantno, upoštevani vidiki in oblikovani oziroma sprejeti ukrepi, ki smiselno preprečujejo diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Pri tem se zlasti upošteva dostopnost za invalide.
– Spodbujanje trajnostnega razvoja
V vseh fazah podprte operacije (načrtovanje, projektiranje, izvajanje, obratovanje) mora biti, kjer je to relevantno, zagotovljeno spodbujanje trajnostnega razvoja ob upoštevanju ciljev ZN, Pariškega sporazuma in »načela, da se ne škoduje bistveno«.
Vlagatelj skladnost s horizontalnimi načeli iz 6. člena Uredbe (EU) 2021/1060 zagotovi v vseh fazah podprte operacije (načrtovanje, projektiranje, izvajanje, obratovanje), pri čemer upošteva Smernice za uporabo načel Listine EU o temeljnih pravicah in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov v okviru kohezijske politike10.
10 Dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2024/08/Smernice-za-uporabo-nacel-Listine-EU-o-temeljnih-pravicah-in-Konvencije-ZN-o-pravicah-invalidov.docx
Dokazilo o izpolnjevanju te zahteve je podpisana Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa, ki jo vlagatelj poda v elektronski vlogi.
8.3 Skladnost z »načelom, da se ne škoduje bistveno«
Pri načrtovanju operacije je potrebno zagotoviti skladnost z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev.
Tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852 (v nadaljnjem besedilu: tehnična merila DNSH), so navedena v prilogi k Programu evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji11. Za zagotavljanje skladnosti z »načelom, da se ne škoduje bistveno« se pri načrtovanju operacije upoštevajo omilitveni ukrepi in priporočila, ki so navedeni v prilogi k Programu evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji12.
11 Priloga: DNSH – Tehnična merila za izbor projektov za izpolnjevanje načela, da se ne škoduje bistveno, dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/03/Priloga-Programa_DNSH_Tehnicna-merila-za-izbor-projektov.pdf
12 Priloga: Omilitveni ukrepi in priporočila, dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/03/Priloga-Programa_Omilitveni-ukrepi-in-priporocila.pdf
Skladnost operacije z »načelom, da se ne škoduje bistveno« (angl. Do No Significant Harm – DNSH) pomeni, da:
– operacija ne bo povzročila znatnih emisij toplogrednih plinov,
– operacija ne bo povzročila povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva13,
13 To pomeni, da se lahko znatno škoduje cilju prilagajanja podnebnim spremembam bodisi (i) če se dejavnost ne prilagodi škodljivim vplivom podnebnih sprememb, ko je ta dejavnost v nevarnosti takšnih vplivov (kot je stavba v poplavnem okolju) ali (ii) zaradi neprilagojenosti, ko uvajajo prilagoditveno rešitev, ki ščiti eno območje (»ljudi, naravo ali sredstva«), hkrati pa povečuje tveganja na drugem območju (kot je gradnja nasipa okoli parcele v poplavni ravnici, kar ima za posledico prenos škode na sosednjo parcelo, ki ni varovana).
– operacija ne bo imela negativnih vplivov na trajnostno rabo in varstvo vodnih in morskih virov, kar pomeni, da ne bo škodovala dobremu stanju ali dobremu ekološkemu potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali dobremu okoljskemu stanju morskih voda,
– operacija ne bo bistveno škodovala krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem nastajanja odpadkov in recikliranjem, kar pomeni, da ne bo:
– privedla do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije, surovine, voda in zemlja, v eni ali več fazah življenjskega cikla proizvodov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja proizvodov,
– privedla do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati,
– dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škodovalo okolju,
– operacija ne bo povzročila znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti,
– operacija ne bo znatno škodovala varstvu in ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kar pomeni, da ne bo znatno škodovala dobremu stanju in odpornosti ekosistemov ali škodila stanju ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije.
Pričakuje se, da operacija, ki bo predmet sofinanciranja, ne bo bistveno škodovala okoljskim ciljem oziroma bo pri izvedbi operacije upoštevano »načelo, da se ne škoduje bistveno«.
Vlagatelj pripravi oceno skladnosti operacije z »načelom, da se ne škoduje bistveno«, tako da izpolni obrazec (Obrazec št. 6: Ocena skladnosti z »načelom, da se ne škoduje bistveno«), ki se pripravi v skladu s Smernicami organa upravljanja za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno pri izvajanju Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji, in ga priloži k vlogi.
Skladnost izvedene operacije z »načelom, da se ne škoduje bistveno« bo moral upravičenec izkazati tudi ob oddaji zahtevka za izplačilo sredstev, in sicer s posodobljeno oceno skladnosti operacije z »načelom, da se ne škoduje bistveno« in morebitnimi dokazili, ki dokazujejo izpolnjevanje tehničnih meril DNSH ter upoštevanje omilitvenih ukrepov in priporočil, kot jih primeroma naštevajo Smernice organa upravljanja za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno pri izvajanju Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji.
8.4 Zagotavljanje odpornosti infrastrukturnih naložb na podnebne spremembe
V skladu z 2. točko 73. člena Uredbe (EU) 2021/1060 je v programskem obdobju 2021–2027 potrebno zagotoviti odpornost infrastrukturnih naložb na podnebne spremembe s pričakovano življenjsko dobo najmanj pet let.
»Podnebna odpornost« (angl. »climate proofing«) pomeni proces, s katerim se prepreči, da bi infrastrukturo prizadeli morebitni dolgoročni podnebni vplivi, hkrati pa se zagotovi, da se spoštuje načelo »energetska učinkovitost na prvem mestu« in da je raven emisij toplogrednih plinov, ki izhaja iz operacije, skladna s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Krepitev podnebne odpornosti je proces, ki v razvoj infrastrukturnih projektov vključuje ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Ta se okviru izbora operacij zagotavlja z upoštevanjem Smernic organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–202714.
14 Dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/10/Smernice-za-krepitev-podnebne-odpornosti_verzija1_7-9-2023_1.pdf
Vlagatelj pripravi oceno krepitve podnebne odpornosti infrastrukture z vidika blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja na podnebne spremembe v skladu s Smernicami organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027, tako da izpolni obrazec (Obrazec št. 7: Ocena krepitve podnebne odpornosti infrastrukture), ki vključuje tudi podpisano Izjavo o krepitvi podnebne odpornosti in podporno dokumentacijo, in vse skupaj priloži k vlogi.
8.5 Varovanje osebnih podatkov
Na podlagi Uredbe (EU) 2021/1060 in Uredbe o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 21/23) z vsemi spremembami ter na tej osnovi sprejetih Navodil organa upravljanja za načrtovanje, odločanje o podpori, spremljanje in poročanje o izvajanju evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027 ministrstvo pridobiva, evidentira, obdeluje in hrani osebne podatke v okviru in izključno za namen izvajanja evropske kohezijske politike.
Vlagatelj se zavezuje k varovanju osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti v skladu z vsakokratno veljavnim predpisom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti. Vlagatelj mora vse z njim povezane fizične osebe, ki bodo sodelovale pri prijavi na javni razpis in izvajanju operacije, obvestiti, da bo obdeloval njihove osebne podatke.
Poleg tega mora od teh fizičnih oseb, v skladu s 6. členom, 1. točka, (a) alineja Uredbe (EU) 2016/679, pridobiti privolitve za obdelavo osebnih podatkov. Vlagatelj/upravičenec se zavezuje, da bo o obdelavi osebnih podatkov obvestil tudi vse z njim povezane fizične osebe, ki bodo naknadno pristopile k izvajanju operacije, in od njih pridobil ustrezne privolitve za obdelavo osebnih podatkov.
Obvestilna dolžnost vlagatelja in pridobitev privolitev od z njim povezanih fizičnih oseb velja za celotno obdobje izvajanja operacije in tudi za obdobje hranjenja dokumentacije, kot izhaja iz 82. člena Uredbe (EU) 2021/1060 oziroma pogodbe o sofinanciranju operacije.
Vlagatelj se k zgoraj navedenemu zaveže z izjavo (Obrazec št. 2: Izjava o seznanitvi in pridobitvi privolitev za obdelavo osebnih podatkov), podpisano s strani zakonitega zastopnika vlagatelja.
8.6 Obveznost zagotavljanja podatkov o prejemnikih sredstev oziroma dejanskih lastnikih prejemnikov sredstev
Ministrstvo na podlagi 69. člena in Priloge XVII Uredbe (EU) 2021/1060 obdeluje osebne podatke izključno za namen revizij in nadzora ter za zagotovitev primerljivih informacij o porabi sredstev v zvezi z operacijo. V ta namen bo moral upravičenec pri izvajanju operacije zagotoviti podatke o prejemnikih oziroma dejanskih lastnikih prejemnikov sredstev, in sicer o:
– dejanskih lastnikih upravičenca,
– izvajalcih,
– dejanskih lastnikih izvajalca,
– podizvajalcih, kadar njihov delež opravljenih del presega 50.000 EUR,
kot so opredeljeni v 6. točki 3. člena Direktive 2015/849/EU, in sicer imena in priimke, datume rojstva in identifikacijske številke za DDV ali davčne identifikacijske številke.
Upravičenec, ki je skladno z ZPPDFT-2, zavezan k vpisu podatkov v Register dejanskih lastnikov (v nadaljnjem besedilu: RDL), ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), s podpisom pogodbe o sofinanciranju zagotavlja, da so v RDL vpisani podatki o njegovih dejanskih lastnikih. Upravičenec, ki skladno z ZPPDFT-2, ni zavezan k vpisu podatkov v RDL, bo moral na poziv ministrstva in v roku, postavljenem v pozivu, ministrstvu posredovati točne, popolne in posodobljene podatke o njegovih dejanskih lastnikih. Nadalje bo moral upravičenec na poziv ministrstva v roku, postavljenem v pozivu, ministrstvu posredovati točne, popolne in posodobljene podatke o ostalih subjektih iz prvega odstavka tega poglavja, ki jih je ministrstvo kot posredniško telo dolžno zagotavljati po predpisih, ki urejajo izvajanje evropske kohezijske politike.
Upravičenec je zavezan subjekte iz prvega odstavka tega poglavja, katerih osebni podatki se bodo obdelovali, seznaniti z obveznostjo zagotavljanja podatkov o prejemnikih sredstev oziroma dejanskih lastnikih prejemnikov sredstev v skladu z določili Uredbe (EU) 2021/1060, jih obvestiti, da bo obdeloval njihove osebne podatke ter jih seznaniti s pravno podlago za obdelavo.
8.7 Zahteve glede komuniciranja in prepoznavnosti
Upravičenec, ki bo za izvedbo operacije prejel podporo iz evropskih strukturnih skladov, se obveže izvajati dejavnosti prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja v skladu s 47. in 50. členom ter Prilogo IX Uredbe (EU) 2021/1060 in II. poglavjem Izvedbene uredbe (EU) 821/2014 ter Navodili organa upravljanja na področju zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–202715.
15 Dostopno na: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2023/03/Navodila_za_komuniciranje_EKP_2021-27_Podpisano.pdf
Dokazilo o izpolnjevanju te zahteve je podpisana Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa, ki jo vlagatelj poda v elektronski vlogi.
8.8 Kazalniki operacije
Skladno s Programom evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji se v okviru specifičnega cilja RSO 3.2 »Razvoj in krepitev trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne proti podnebnim spremembam, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo« za ukrep »infrastruktura za trajnostno mobilnost na lokalni ravni« na ravni posamezne operacije spremljajo specifični kazalniki učinka, kot izhaja iz Tabele 2.
Tabela 2: Specifični kazalniki učinka na ravni posamezne operacije
RSO 3.2 Razvoj in krepitev trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne proti podnebnim spremembam, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo |
ID kazalnika | Specifični kazalniki učinka na ravni posamezne operacije | Merska enota |
SK127 | Število celovito rekonstruiranih ulic ali cest skladno z načeli trajnostne mobilnosti | število |
SK128 | Površina celovito rekonstruiranih ulic ali cest skladno z načeli trajnostne mobilnosti | m2 |
SK129 | Število novih območij skupnega prometnega prostora | število |
SK130 | Površina novih območij skupnega prometnega prostora | m2 |
SK131 | Število novih kolesarskih ulic ali cest | število |
SK132 | Dolžina novih kolesarskih ulic ali cest | m |
SK133 | Dolžina uvedenih rumenih pasov za JPP | m |
SK134 | Število novih postaj za JPP | število |
SK135 | Število rekonstruiranih postaj za JPP | število |
SK136 | Število novih postajališč za JPP | število |
SK137 | Število rekonstruiranih postajališč za JPP | število |
SK138 | Dolžina novih povezav za pešce | m |
SK139 | Dolžina rekonstruiranih povezav za pešce | m |
SK140 | Število novih con za pešce | število |
SK141 | Število rekonstruiranih con za pešce | število |
SK142 | Površina novih con za pešce | m2 |
SK143 | Površina rekonstruiranih con za pešce | m2 |
SK144 | Število postavljenih kolesarnic | število |
SK145 | Število novih parkirnih mest za kolesa | število |
SK146 | Število postavljenih števcev kolesarjev | število |
SK147 | Število novih sistemov izposoje javnih koles | število |
SK148 | Število novih postaj sistema izposoje javnih koles | število |
SK149 | Število nadgrajenih postaj sistema izposoje javnih koles | število |
SK150 | Število novih koles v sistemu izposoje javnih koles | število |
SK151 | Število novih premostitvenih objektov | število |
SK152 | Število rekonstruiranih premostitvenih objektov | število |
SK177 | Dolžina novih kolesarskih povezav | m |
SK178 | Dolžina rekonstruiranih kolesarskih povezav | m |
Vlagatelj mora ciljne vrednosti in ciljno leto doseganja specifičnih kazalnikov učinka načrtovati v elektronski vlogi.
Vlagatelj/upravičenec o doseganju kazalnikov poroča ob predložitvi vsakega zahtevka za izplačilo in končnega poročila o izvedeni operaciji. O doseganju kazalnikov mora vlagatelj/upravičenec na ravni operacije poročati tudi v okviru letnega poročanja, ki se izvaja pet koledarskih let po datumu zaključka operacije.
Dokazilo o izpolnjevanju te zahteve je podpisana Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa, ki jo vlagatelj poda v elektronski vlogi.
8.9 Zahtevek za izplačilo in obveznost poročanja
Dodeljena sredstva sofinanciranja se upravičencu izplačajo na podlagi pravilno izstavljenega in popolnega zahtevka za izplačilo, kateremu mora upravičenec priložiti naslednja dokazila:
– izpis stroškovnega mesta operacije;
– vmesno oziroma končno vsebinsko poročilo o izvajanju operacije;
– dokazila o upravičenosti stroškov v skladu z vsakokratno veljavnimi Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2021–2027 ter Navodili organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj in preverjanj opravljanja prenesenih nalog;
– fotografije o izvajanju operacije (datoteke v.jpg zapisu, ki so primerne velikosti in ločljivosti ter iz katerih morajo biti razvidna dela ali oprema, za katere se vlaga zahtevek za izplačilo).
Upravičenec lahko odda največ en zahtevek za izplačilo mesečno.
Upravičenec mora poročati o doseženih učinkih operacije in oddati zadnji zahtevek za izplačilo s pripadajočimi dokazili najkasneje do 30. 6. 2029.
Upravičenec odda zahtevek za izplačilo v informacijskem sistemu organa upravljanja, skladno z veljavnimi navodili organa upravljanja, zapisanimi v uporabniški dokumentaciji, ter morebitnimi dodatnimi navodili ministrstva.
Upravičenec mora v skladu s pogodbo o sofinanciranju operacije v obdobju petih let po zaključku operacije kot del obveznosti poročanja enkrat letno poročati o doseženih specifičnih kazalnikih učinka operacije. Letno poročanje upravičenca se izvede tako, da upravičenec v informacijski sistem organa upravljanja vnese podatke in po potrebi predloži ustrezna dokazila.
Kot zaključek operacije se šteje datum zadnjega izplačila sredstev sofinanciranja upravičencu. Letno poročanje upravičenca v informacijski sistem organa upravljanja se izvaja pet koledarskih let po datumu zaključka operacije.
8.10 Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa
Vlagatelj mora k vlogi podati podpisano zavezujočo izjavo, da:
– je seznanjen in se v celoti strinja z vsebino, pogoji in zahtevami predmetnega javnega razpisa;
– je operacija, ki je predmet vloge, skladna z namenom in predmetom javnega razpisa, določili javnega razpisa, razpisno dokumentacijo ter evropsko in slovensko zakonodajo;
– bo v celoti upošteval vsebinske zahteve javnega razpisa, kar bo v skladu s pogodbo o sofinanciranju operacije in na poziv ministrstva utemeljil z ustreznimi dokazili;
– je seznanjen s 65. členom Uredbe (EU) 2021/1060 o trajnosti operacije, in sicer, da mora upravičenec zagotoviti, da pet (5) let po zaključku operacije ne sme priti do bistvene spremembe operacije, ki vpliva na značaj, cilje ali pogoje izvajanja, zaradi česar bi se razvrednotili njeni prvotni cilji;
– bo ministrstvu dostavljal letna poročila o doseganju specifičnih kazalnikov učinka operacije in izjave, da rezultati operacije ne bodo in niso bili odtujeni, cedirani, zastavljeni, prodani ali uporabljeni za namen, ki ni v povezavi s sofinancirano operacijo, in sicer najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto;
– projekt oziroma operacija ni in ne bo predmet sofinanciranja iz drugih sredstev državnega ali EU proračuna;
– je seznanjen z možnimi posledicami, ki bi nastale ob ugotovitvi dvojnega financiranja operacije, neupoštevanja veljavne zakonodaje ali navodil v vseh postopkih izvajanja operacije, kot je npr. vračilo vseh že izplačanih sredstev s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi;
– bo označeval operacijo, informiral in obveščal javnost ter komuniciral o operaciji skladno s 47. in 50. členom ter Prilogo IX Uredbe (EU) 2021/1060 in II. poglavjem Izvedbene uredbe (EU) 821/2014 ter Navodili organa upravljanja na področju zagotavljanja prepoznavnosti, preglednosti in komuniciranja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027;
– bo hranil celotno originalno dokumentacijo, vezano na operacijo, skladno s pravili EU in zakonodajo Republike Slovenije ter v skladu z 82. členom Uredbe (EU) 2021/1060;
– bo posredniškemu telesu, organu upravljanja, organu za računovodenje, revizijskemu organu ter drugim nadzornim organom, vključenim v izvajanje, upravljanje, nadzor ali revizijo operacije, omogočil dostopnost do celotne dokumentacije operacije na način, da sta vsak čas možna kontrola izvajanja operacije in vpogled v dokumentacijo v vsaki točki operacije;
– bo vodil ločene knjigovodske evidence za operacijo za spremljanje prihodkov oziroma prilivov ter odhodkov oziroma odlivov na operaciji;
– bo morebitne prihodke na operaciji spremljal še najmanj pet (5) let po zaključku operacije;
– se strinja z javno objavo podatkov o upravičencu in operaciji, o odobrenih in izplačanih denarnih sredstvih in dovoljuje objavo osnovnih podatkov o operaciji in prejemniku sredstev skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
– bo v vseh fazah operacije smiselno zagotavljal skladnost s horizontalnimi načeli iz 9. člena Uredbe (EU) 2021/1060, zlasti pa skladnost z »načelom, da se ne škoduje bistveno« glede na merila iz člena 17 Uredbe (EU) 2020/852;
– bo operacijo izvedel v skladu z oceno krepitve podnebne odpornosti, izdelano v skladu s Smernicami organa upravljanja za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027, in morebitnimi omilitvenimi ukrepi;
– ima operacija ob upoštevanju dodelitve sredstev po tem javnem razpisu zaprto finančno konstrukcijo za izvedbo celotne operacije (po tekočih cenah), za kar prilaga izsek iz Načrta razvojnih programov in izjavo zakonitega zastopnika vlagatelja, da bo najkasneje do zahtevka za izplačilo uskladil naziv in vire financiranja projekta v Načrtu razvojnih programov z nazivom in viri financiranja v obrazcih vloge;
– bo kot upravičenec vsako finančno, vsebinsko oziroma časovno spremembo, ki bi vplivala ali bi lahko vplivala na cilje, kazalnike ali rezultate operacije pisno obrazložiti in utemeljiti ministrstvu nemudoma oziroma najkasneje v 30 dneh od nastalih sprememb tako, da o njih obvesti skrbnika pogodbe o sofinanciranju operacije, sicer se šteje, da se sredstva uporabljajo nenamensko;
– se zaveda, da v primeru, da med potrjevanjem ali izvajanjem operacije nastopijo okoliščine (resna napaka, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti), ki bi vplivale na potrditev vloge in/ali sklenitev pogodbe o sofinanciranju operacije na način, da se ta ne bi sklenila, če bi te okoliščine obstajale ob njenem sklepanju, lahko ministrstvo od pogodbe odstopi, upravičenec pa mora vrniti prejeta sredstva po tej pogodbi v roku 30 (tridesetih) dni od prejema pisnega poziva ministrstva, povečana za zakonske zamudne obresti od dneva nakazila na TRR upravičenca do dneva nakazila v dobro proračuna Republike Slovenije;
– je pri naročilu gradnje, blaga in storitev za potrebe operacije dolžan upoštevati zakonodajo s področja javnega naročanja;
– bo zahtevek za izplačilo pripravil in oddal preko informacijskega sistema organa upravljanja t. i. IS OU e-MA2;
– bo v roku 1 (enega) meseca po izplačilu zadnjega zahtevka za izplačilo ministrstvu dostavil končno poročilo o zaključku operacije in pripadajoča relevantna dokazila v zvezi z izpolnjevanjem vsebinskih zahtev v skladu z določili javnega razpisa;
– bo še 5 (pet) let po zaključku operacije ministrstvu letno v postavljenem roku pisno poročal o kazalnikih, opredeljenih v tej pogodbi ter dostavljal relevantna dokazila v zvezi z izpolnjevanjem vsebinskih zahtev v skladu z določili javnega razpisa;
– bo zagotavljal ustrezno revizijsko sled in hranil vso dokumentacijo v zvezi z operacijo, potrebno za zagotovitev revizijske sledi v skladu z navodili organa upravljanja in posredniškega telesa ter veljavnimi predpisi;
– bo upošteval zakonodajo s področja integritete in preprečevanja korupcije (Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri));
– bo pri izvedbi operacije dosledno upošteval vso veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo ter pravila izvajanja evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji, navodila organa upravljanja in navodila ministrstva;
– dovoljuje ministrstvu, da za potrebe preverjanja izpolnjevanja pogojev po tem javnem razpisu iz uradnih evidenc pridobi potrebne podatke;
– se zaveda, da je vsako navajanje neresničnih podatkov v predloženi vlogi po zakonodaji Republike Slovenije kaznivo dejanje;
– so vsi podatki v vlogi resnični, točni in popolni, za kar prevzema vso materialno in kazensko odgovornost.
9 Merila za ocenjevanje vlog
Vse pravočasne in formalno popolne vloge, ki bodo izpolnjevale vse splošne in posebne pogoje za ugotavljanje upravičenosti posameznega oziroma vseh ukrepov/podukrepov, ki je/so predmet operacije, se uvrstijo v nadaljnji postopek ocenjevanja vlog, kjer se na podlagi meril za ocenjevanje izvede točkovanje vlog. V kolikor eden ali več ukrepov/podukrepov, ki je/so predmet operacije, ne izpolnjuje/jo katerega izmed splošnih ali posebnih pogojev, se vloga zavrne in se je ne oceni. Na podlagi točkovanja se vloge razvrstijo na seznam vlog za sofinanciranje po tem javnem razpisu.
Vloge, ki bodo izpolnjevale pogoje za ugotavljanje upravičenosti, se bodo presojale in točkovale na podlagi v nadaljevanju navedenih meril za ocenjevanje vlog. Ocenjevanje vlog po merilih se izvaja na podlagi predložene investicijske dokumentacije in projektne dokumentacije. Iz projektne dokumentacije mora biti jasno razvidna ustrezna projektna rešitev (v grafični in tekstualni obliki), v investicijski dokumentaciji pa podana utemeljitev, ki omogoča oceno vloge po merilih (vključno z referenco na dokument, poglavje in stran). Če za posamezno merilo vlagatelj ne poda ustrezne utemeljitve in pripadajočih dokazil, se vloga pri tem merilu oceni z 0 točk.
9.1 Merila za ukrep »celovita preureditev ulic in cest«
Merilo | Število točk |
Površina namenske površine za uporabo motornega prometa je, glede na prejšnje stanje, zmanjšana za: – več kot 40 %: 20 točk – nad 30 in do vključno 40 %: 15 točk – nad 20 in do vključno 30 %: 10 točk – nad 10 in do vključno 20 %: 5 točk – do vključno 10 %: 0 točk | 20; 15; 10; 5 ali 0 |
Delež površin za motoriziran promet, za katere izvedba ni predvidena v asfaltu, znaša: – več kot 40 %: 20 točk – nad 30 in do vključno 40 %: 15 točk – nad 20 in do vključno 30 %: 10 točk – nad 10 in do vključno 20 %: 5 točk – do vključno 10 %: 0 točk | 20; 15; 10; 5 ali 0 |
Celovita prenova ulic in cest se izvaja na ulici, na kateri je število vozil na dan: – nad 3.000: 10 točk – od vključno 1.500 do vključno 3.000: 5 točk – pod 1.500: 0 točk | 10; 5 ali 0 |
Število ukrepov umirjanja prometa iz tehničnih smernic TSC 03.800:2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa in TSC 02.203 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa v nivojskih nesemaforiziranih križiščih znaša – skladno z dolžino odseka ulice/ceste: – v povprečju najmanj 1 ukrep na 50 m dolžine: 10 točk – v povprečju najmanj 1 ukrep na 100 m dolžine: 5 točk – v povprečju manj kot 1 ukrep na 100 m dolžine: 0 točk | 10; 5 ali 0 |
Dolžina ulice/ceste, ki se ureja, znaša: – nad 200 m: 20 točk – nad 150 do vključno 200 m: 10 točk – nad 100 do vključno 150 m: 5 točk – do vključno 100 m: 0 točk | 20; 10; 5 ali 0 |
Operacija ohranja oziroma predvideva zeleno zasaditev z drevesi, ki niso cepljena na višino. Dodatno operacija načrtuje: – umestitev zelenih otokov površine vsaj 10 m2 z velikostjo sadilne jame vsaj 12 m3 z zasaditvijo različnih rastlinskih vrst (drevesa obsega vsaj 20 cm in grmovnice, pri čemer mora vsak otok vsebovati vsaj eno drevo in talno ozelenitev) in obvezno ohranitvijo obstoječih zdravih odraslih dreves in načrtovan sistem odvodnjavanja meteornih vod v substrat. Zeleni otoki morajo obsegati vsaj 10 % površin znotraj meje obdelave projekta: 20 točk – zeleno zasaditev različnih drevesnih vrst in/ali vrst grmovnic in obvezno ohranitvijo obstoječih odraslih dreves. Zelena zasaditev mora obsegati vsaj 10 % površin znotraj meje obdelave projekta: 10 točk – zeleno zasaditev različnih vrst grmovnic in obvezno ohranitvijo obstoječih odraslih dreves. Zelena zasaditev mora obsegati vsaj 5 % površin znotraj meje obdelave projekta: 5 točk – operacija ne izpolnjuje merila oziroma ga izpolnjuje samo delno: 0 točk Za ocenjevanje vloge po tem merilu morajo biti zgornji elementi razvidni iz opisa v projektni ali investicijski dokumentaciji, hkrati pa morajo biti v projektantskem popisu del s predračunom vključene ustrezne postavke. Deleži površin ozelenitve se izkazujejo z grafičnim prikazom zelenih površin in tabelo s kvadraturo skupnih površin v mejah obdelave projekta in kvadraturo zelenih površin. Grafični prikaz mora biti vključen v projektno ali investicijsko dokumentacijo. | 20; 10; 5 ali 0 |
9.2 Merila za ukrep »ureditev namenskih površin za javni potniški promet (JPP)«
Merilo | Število točk |
Postaja/postajališče omogoča neposredne prestope med različnimi storitvami prevoza: – 2 različna podsistema (železniški in medkrajevni, železniški in mestni, medkrajevni in mestni potniški promet, pri čemer je razdalja za prestop največ 200 m): 20 točk – 1 podsistem z omogočenim prestopom na sistem izposoje javnih koles (pri čemer je razdalja za prestop največ 50 m): 10 točk – postaja/postajališče ne omogoča prestopov med različnimi storitvami prevoza: 0 točk | 20; 10 ali 0 |
Število parov voženj na dan z avtobusne postaje/postajališča: – nad 23: 20 točk – nad 15 in do vključno 23: 10 točk – nad 8 in do vključno 15: 5 točk – do vključno 8: 0 točk Za ocenjevanje vloge po tem merilu mora vlagatelj k vlogi priložiti dokazilo o številu parov voženj rednega linijskega prometa na dan z avtobusne postaje/postajališča. Za medkrajevni linijski potniški promet mora vlagatelj dokazilo pridobiti od Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa, d. o. o. | 20; 10; 5 ali 0 |
a) Omejitev hitrosti mimo avtobusnega postajališča znaša: – do vključno 20 km/h: 20 točk – 30 km/h: 15 točk – 40 km/h: 5 točk – 50 km/h ali več: 0 točk b) Omejitev hitrosti na območju avtobusne postaje znaša: – do vključno 20 km/h: 20 točk – 30 km/h: 15 točk | 20; 15; 5 ali 0 |
Urejenost javnega prostora v okolici postaje/postajališča: projekt vključuje načrt arhitekture, urbanizma ali krajinske arhitekture. | 20 ali 0 |
a) Avtobusno postajališče predvideva sredinski ločilni otok ob oznaki postajališče, ki onemogoča prehitevanje avtobusa v času njegove ustavitve. b) Peroni avtobusne postaje niso neposredno ob javni cesti. | 10 ali 0 |
Predvideno je obveščanje potnikov o prihodu avtobusov v realnem času na elektronskem prikazovalniku na postaji/postajališču. | 10 ali 0 |
9.3 Merila za ukrep »infrastruktura za pešce«
Merila | Število točk |
Vozni pasovi ceste, vzdolž katere se načrtuje pločnik, je glede na funkcijo ceste dimenzionirana na standarde zahtevane v 28. členu oziroma minimalne širine iz 32. člena Pravilnika o projektiranju cest. | 20 ali 0 |
Na cesti, vzdolž katere se načrtuje pločnik, so v okviru operacije uvedeni ukrepi umirjanja prometa (v skladu s TSC 03.800: 2009): – fizični ukrepi (zožitve, ploščadi, grbine, ločilni otoki, zamiki osi vozišča) so predvideni na cesti, ob kateri se načrtuje pločnik in na vseh prečnih cestah: 20 točk – ukrepi pri vsakem križišču: vsaj optični ali zvočni na glavni cesti, fizični na stranskih: 15 točk – ukrepi umirjanja prometa so načrtovani vsaj na vseh prehodih preko stranskih cest: 10 točk – načrtovan je vsaj en ukrep umirjanja prometa: 5 točk – ni ukrepov: 0 točk | 20; 15; 10; 5 ali 0 |
Povprečna širina pločnika znaša: – nad 3,2 m: 20 točk – nad 2,6 in do vključno 3,2 m: 15 točk – nad 2,0 in do vključno 2,6 m: 10 točk – nad 1,6 in do vključno 2,0 m: 5 točk – 1,6 m ali manj: 0 točk | 20; 15; 10; 5 ali 0 |
Površine za pešce so fizično ločene od površin za kolesarje: – višinska razlika ali vmesni zeleni pas in kolesarska steza, pot, pas ali kolesarji na cesti ob omejitvi hitrosti do 30 km/h: 15 točk – ločitev z razliko v tlaku (npr. pas granitnih kock, različno tlakovanje): 10 točk – ločitev pasov za pešce in kolesarje s črto: 5 točk – mešana površina za pešce in kolesarje ali kolesarji na cesti z omejitvijo nad 30 km/h: 0 točk | 15; 10; 5 ali 0 |
Ob (oziroma na) površinah za pešce je predvidena klop, postavljena vsaj na vsakih 250 m, ki je umeščena izven prostega profila pešca. | 5 ali 0 |
Operacija ohranja oziroma predvideva zeleno zasaditev z drevesi, ki niso cepljena na višino. Dodatno operacija načrtuje: – umestitev zelenih otokov površine vsaj 10 m2 z velikostjo sadilne jame vsaj 12 m3 z zasaditvijo različnih rastlinskih vrst (drevesa obsega vsaj 20 cm in grmovnice, pri čemer mora vsak otok vsebovati vsaj eno drevo in talno ozelenitev) in obvezno ohranitvijo obstoječih zdravih odraslih dreves in načrtovan sistem odvodnjavanja meteornih vod v substrat. Zeleni otoki morajo obsegati vsaj 10 % površin znotraj meje obdelave projekta: 20 točk – zeleno zasaditev različnih drevesnih vrst in/ali vrst grmovnic in obvezno ohranitvijo obstoječih odraslih dreves. Zelena zasaditev mora obsegati vsaj 10 % površin znotraj meje obdelave projekta: 10 točk – zeleno zasaditev različnih vrst grmovnic in obvezno ohranitvijo obstoječih odraslih dreves. Zelena zasaditev mora obsegati vsaj 5 % površin znotraj meje obdelave projekta: 5 točk – operacija ne izpolnjuje merila oziroma ga izpolnjuje samo delno: 0 točk | 20; 10; 5 ali 0 |
Za ocenjevanje vloge po tem merilu morajo biti zgornji elementi razvidni iz opisa v projektni ali investicijski dokumentaciji, hkrati pa morajo biti v projektantskem popisu del s predračunom vključene ustrezne postavke. Deleži površin ozelenitve se izkazujejo z grafičnim prikazom zelenih površin in tabelo s kvadraturo skupnih površin v mejah obdelave projekta in kvadraturo zelenih površin. Grafični prikaz mora biti vključen v projektno ali investicijsko dokumentacijo. | |
9.4 Merila za ukrep »infrastruktura za kolesarje«
9.4.1 Merila za ukrep »infrastruktura za kolesarje – kolesarske povezave«
Merila | Število točk |
POVEZANOST | 40 |
Kolesarska povezava povezuje različne (dele) naselij glede na namensko rabo prostora: – območja z različno namensko rabo prostora (npr. stanovanjska soseska – poslovno-gospodarske cone – središče mesta – stanovanjska soseska): 20 točk – območja z enako namensko rabo prostora (stanovanjska soseska – stanovanjska soseska, poslovno-gospodarska cona – poslovno-gospodarska cona): 10 točk – povezava samo znotraj enega območja namenske rabe prostora: 0 točk Že zgrajeni odseki kolesarske infrastrukture (v obe smeri) se lahko upoštevajo kot del koncepta kolesarske povezave. Za ocenjevanje vloge po tem merilu mora biti priložena projektna dokumentacija, ki vsebuje grafično prilogo (kartografski prikaz) s prikazom namenske rabe prostora in vrisano celovito kolesarsko povezavo s predvidenimi vrstami kolesarske infrastrukture. | 20; 10 ali 0 |
Kolesarska povezava povezuje glavno večmodalno vozlišče v kraju, ki zagotavlja varno parkiranje koles, z glavnimi območji delovnih mest. Za ocenjevanje vloge po tem merilu mora biti priložena projektna dokumentacija, iz katere mora biti razvidna povezava do večmodalnega vozlišča v kraju. | 10 ali 0 |
Kolesarska povezava se navezuje oziroma poteka mimo izobraževalne institucije, ki že ima oziroma v okviru operacije zagotavlja pokrito kolesarnico. Za ocenjevanje vloge po tem merilu mora biti priložena projektna dokumentacija, iz katere mora biti razvidna povezava do izobraževalne institucije. | 10 ali 0 |
NEPOSREDNOST POVEZAVE | 10 |
Razdalja med izhodiščem in ciljem poti kolesarske povezave, ki je predmet operacije, predstavlja: – najbolj neposredno povezavo (najkrajša razdalja): 10 točk, – razdaljo, daljšo za več kot 0 in manj kot 20 % od najkrajše razdalje: 5 točk – razdaljo, daljšo za najmanj 20 % od najkrajše razdalje: 0 točk. Za ocenjevanje vloge po tem merilu mora biti priložena projektna dokumentacija, ki vsebuje grafično prilogo z zarisom in izmerjeno dolžino optimalne in načrtovane trase. | 10; 5 ali 0 |
VARNOST | 25 |
Operacija se izvaja na ulici/cesti, na kateri je PLDP: – od vključno 10.000: 15 točk – od vključno 5.000 in manj kot 10.000: 10 točk – od vključno 2.000 in manj kot 5.000: 5 točk – manj kot 2.000: 0 točk Za ocenjevanje vloge po tem merilu mora biti priložena projektna dokumentacija, iz katere so razvidni podatki števcev prometa. | 15; 10; 5 ali 0 |
Na prečkanjih povezave preko neprednostnih ulic/cest je predvideno umirjanje motoriziranega prometa (grbina, zožitev prometnega pasu, dodatne talne oznake ipd.): – na vseh križiščih, tudi ob meji območja ureditve projekta: 10 točk – na vsaj enem križišču v okviru operacije: 5 točk – ni ukrepov umirjanja prometa: 0 točk Za ocenjevanje vloge po tem merilu mora biti priložena projektna dokumentacija, iz katere je razvidno/določeno število vseh križanj na povezavi in število križanj, ki izpolnjujejo to merilo. | 10; 5 ali 0 |
UDOBJE | 10 |
Operacija načrtuje vsaj en ukrep prioritizacije kolesarjev, kot npr. kolesarski boks (angl. cycling box), prednostna zelena luč za kolesarje, sredinski otoki z nivojskim vodenjem kolesarjev, vodenje kolesarja po prometnem pasu, namenjenem mešanemu prometu (angl. sharrow) v krožnih križiščih z omejitvijo 30 km/h: 5 točk Operacija ne načrtuje nobenega ukrepa prioritizacije kolesarjev: 0 točk Za ocenjevanje vloge po tem merilu mora biti priložena projektna dokumentacija, iz katere je razvidno/določeno število vseh križanj na povezavi in število križanj, ki izpolnjujejo to merilo. | 5 ali 0 |
Ob povezavi je nameščena urbana oprema prilagojena kolesarjem v skladu z nacionalnimi smernicami.16 | 5 ali 0 |
PRIVLAČNOST | 15 |
Operacija ohranja oziroma predvideva zeleno zasaditev z drevesi, ki niso cepljena na višino. Dodatno operacija načrtuje: – umestitev zelenih otokov površine vsaj 10 m2 z velikostjo sadilne jame vsaj 12 m3 z zasaditvijo različnih rastlinskih vrst (drevesa obsega vsaj 20 cm in grmovnice, pri čemer mora vsak otok vsebovati vsaj eno drevo in talno ozelenitev) in obvezno ohranitvijo obstoječih zdravih odraslih dreves in načrtovan sistem odvodnjavanja meteornih vod v substrat. Zeleni otoki morajo obsegati vsaj 10 % površin znotraj meje obdelave projekta: 15 točk – zeleno zasaditev različnih drevesnih vrst in/ali vrst grmovnic in obvezno ohranitvijo obstoječih odraslih dreves. Zelena zasaditev mora obsegati vsaj 10 % površin znotraj meje obdelave projekta: 10 točk – zeleno zasaditev različnih vrst grmovnic in obvezno ohranitvijo obstoječih odraslih dreves. Zelena zasaditev mora obsegati vsaj 5 % površin znotraj meje obdelave projekta: 5 točk – operacija ne izpolnjuje merila oziroma ga izpolnjuje samo delno: 0 točk Za ocenjevanje vloge po tem merilu morajo biti zgornji elementi zasaditve razvidni iz opisa v projektni ali investicijski dokumentaciji, hkrati pa morajo biti v projektantskem popisu del s predračunom vključene ustrezne postavke. Deleži površin ozelenitve se izkazujejo z grafičnim prikazom zelenih površin in tabelo s kvadraturo skupnih površin v mejah obdelave projekta in kvadraturo zelenih površin. Grafični prikaz mora biti vključen v projektno ali investicijsko dokumentacijo. | 15; 10; 5 ali 0 |
16 Smernice za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih, poglavje 5.6.2 Dodatni ukrepi za udobno kolesarjenje.
9.4.2 Merila za ukrep »infrastruktura za kolesarje – parkirišča za kolesa«
Merila | Število točk |
Oddaljenost od parkirišča za kolesa do vhoda v stavbo glavnega cilja poti znaša: – do 20 m: 60 točk – nad 20 in do vključno 30 m: 45 točk – nad 30 in do vključno 40 m: 30 točk – nad 40 in do vključno 50 m: 15 točk – nad 50 m ali če je parkirišče za motorna vozila (razen parkirišča za vozila za invalidne osebe) bližje vhodu v stavbo cilja poti kot parkirišče za kolesa: 0 točk Za ocenjevanje vloge po tem merilu mora biti priložena projektna dokumentacija, iz katere je razvidna oddaljenost parkirišča za kolesa od glavnega cilja poti v bližini parkirišča. | 60; 45; 30; 15 ali 0 |
Parkirišče za kolesa je na večmodalnem vozlišču/točki, kjer je možen prestop na JPP. | 10 ali 0 |
Kolesa so zavarovana proti vremenskim nevšečnostim (nadstrešnica, parkirišče v objektu ipd.). | 10 ali 0 |
Parkirišče za kolesa je postavljeno na ukinjeno parkirno mesto za avtomobile. | 10 ali 0 |
Parkirišče za kolesa ima interno/lastno osvetlitev in je videonadzorovano. | 10 ali 0 |
9.4.3 Merila za ukrep »infrastruktura za kolesarje – sistem izposoje javnih koles«
Merila | Število točk |
Delež postaj javnega sistema izposoje koles, ki so postavljene na velikih generatorjih prometa v kraju oziroma krajih (središče mesta, nakupovalni centri, večje stanovanjske soseske, izobraževalne institucije, poslovno-gospodarska cona in drugi veliki generatorji prometa v skladu s 33. točko 3. člena ZCPN): – 100 % postaj: 30 točk – od vključno 50 in manj kot 100 % postaj: 15 točk – manj kot 50 % postaj: 0 točk Število točk se določi glede na delež postaj na velikih generatorjih prometa. Za ocenjevanje vloge po tem merilu mora biti priložena projektna dokumentacija, iz katere je razvidno/določeno število vseh postaj in število postaj na velikih generatorjih prometa. | 30; 15 ali 0 |
Delež krajev, kjer se ukrep izvaja v okviru operacije, v katerih je najmanj ena postaja javnega sistema izposoje koles načrtovana na glavnem večmodalnem vozlišču (pri čemer je razdalja od območja večmodalnega vozlišča največ 50 m): – 100 % krajev: 20 točk – od vključno 50 in manj kot 100 % krajev: 10 točk – manj kot 50 % krajev: 0 točk Že zgrajene postaje sistema izposoje koles se upoštevajo pri izračunu deleža. Za ocenjevanje vloge po tem merilu mora biti priložena projektna dokumentacija, iz katere so razvidne lokacije postaj v posameznem kraju. | 20; 10 ali 0 |
Delež zagotovljenih neprekinjenih in neposrednih kolesarskih povezav med postajami, ki so predmet operacije, med vsemi možnimi kolesarskimi povezavami med temi postajami, znaša: – 100 % postaj: 50 točk – od vključno 80 in manj kot 100 % postaj: 40 točk – od vključno 60 in manj kot 80 % postaj: 30 točk – od vključno 40 in manj kot 60 % postaj: 20 točk – od vključno 20 in manj kot 40 % postaj: 10 točk – manj kot 20 % postaj: 0 točk | 50; 40; 30; 20; 10 ali 0 |
Kot neprekinjena in neposredna kolesarska povezava med postajami se upošteva: a) ločena kolesarska površina, b) prometni pas, namenjen mešanemu prometu (angl. sharrow), c) skupni prometni prostor, d) cesta z omejitvijo 30 km/h, e) cesta s PLDP pod 2.000 motornih vozil/dan. Število točk se določi glede na delež zagotovljenih neprekinjenih in neposrednih kolesarskih povezav med vsemi možnimi povezavami med postajami, ki so predmet operacije. Za ocenjevanje vloge po tem merilu mora biti priložena projektna dokumentacija ali grafični izris, iz katerega so razvidne lokacije postaj, ki so predmet operacije, in trase neprekinjenih in neposrednih kolesarskih povezav med njimi. | |
9.5 Ocenjevanje vlog
Posamezni ukrepi so ovrednoteni od 0 do 100 točk. V kolikor posamezna operacija vključuje več ukrepov oziroma več istovrstnih ukrepov, se vsak ukrep ocenjuje ločeno, za izračun skupnega števila točk operacije oziroma prispevka k merilu javnega razpisa pa se posamezen ukrep ponderira z utežmi glede na delež upravičenih stroškov ukrepa v primerjavi s celotnimi upravičenimi stroški operacije.
Pri vnosu podatkov in izračunu točk se vrednosti zaokrožujejo na dve decimalki, pri čemer se vrednosti od 0 do 4 zaokrožijo navzdol, vrednosti od 5 do 9 pa navzgor.
Število točk se izračuna po formuli:
Pri tem je:
Oznaka ukrepa = 1, 2, …, n
On: ocena ukrepa
Vn: neto znesek priznanih upravičenih stroškov ukrepa v kategorijah gradnja nepremičnin in opredmetena osnovna sredstva
Vo: skupni neto znesek priznanih upravičenih stroškov operacije v kategorijah gradnja nepremičnin in opredmetena osnovna sredstva
Oo: ocena operacije
Najvišje možno število točk je 100.
Višje število skupnih točk pomeni višjo uvrstitev na seznamu vlog za sofinanciranje s sredstvi evropske kohezijske politike.
Za uvrstitev na seznam vlog za sofinanciranje mora popolna in pravočasna vloga za posamezno operacijo, ki izpolnjuje pogoje za ugotavljanje upravičenosti, na podlagi meril za ocenjevanje doseči najmanj 10 točk, sicer se zavrne.
V primeru, da bo v fazi ocenjevanja več pravočasnih in popolnih vlog doseglo enako število točk, bo imela prednost pri izboru oziroma razvrstitvi na seznam potrjenih vlog vsakokrat vloga vlagatelja z višjo vrednostjo priznanih upravičenih stroškov. V primeru, da bo več pravočasnih in popolnih vlog doseglo enako število točk in hkrati imelo enako vrednost priznanih upravičenih stroškov, bo imela prednost pri izboru oziroma razvrstitvi na seznam potrjenih vlog vsakokrat vloga občine z višjim številom prebivalcev po uradnih statistikah Statističnega urada Republike Slovenije za drugo polletje 202417.
17 Prebivalstvo po starosti, občine, Slovenija, polletno, podatki veljavni na dan 30. 4. 2025, dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C4003S.px
V kolikor bo višina razpoložljivih sredstev za vse vloge na seznamu vlog za sofinanciranje presežena, se sredstva dodeljujejo vlogam po vrstnem redu na seznamu, vse do vključno vloge, za katero se še lahko dodelijo sredstva sofinanciranja. Vloge se potrjujejo in uvrščajo na končni seznam potrjenih vlog do porabe razpoložljivih sredstev. V kolikor del razpoložljivih sredstev na javnem razpisu ne zadošča za pokrivanje celotnega zneska sofinanciranja, opredeljenega v finančni konstrukciji vloge, ki bi bila po doseženem številu točk zadnja po vrsti upravičena do sofinanciranja, bo ministrstvo pozvalo vlagatelja dotične vloge k soglasju za znižano vrednost sofinanciranja z jamstvom zagotovitve ostalih virov za izvedbo operacije.
10 Način in roki za predložitev vlog
10.1 Splošno
Vloga je sestavljena iz ustrezno izpolnjenega elektronskega obrazca vloge v aplikaciji eJR ter drugih obrazcev in ostalih zahtevanih dokumentov oziroma dokazil, ki morajo biti zloženi v vrstnem redu in na način, kot izhaja iz poglavja 10.2.
Vsi obrazci in ostali dokumenti in dokazila, ki jih vlagatelj priloži elektronskemu obrazcu vloge, morajo biti izpolnjeni, opremljeni z žigom in lastnoročnim podpisom oziroma elektronsko podpisani z digitalnim potrdilom s strani zakonitega zastopnika vlagatelja ali osebe, ki ima pisno pooblastilo s strani zakonitega zastopnika vlagatelja za podpis vloge.
Vloga in ostali dokumenti, vezani na predmetni javni razpis, morajo biti v slovenskem jeziku. Kjer relevantno, morajo biti obrazci in druga relevantna dokumentacija elektronsko ali lastnoročno podpisani in skenirani, pri čemer mora prijavitelj priložiti tudi odprte (nepodpisane) verzije obrazcev in dokumentacije, ki omogočajo strojno branje.
Vlagatelj vlogo odda v skladu z navodili in po postopku, kot izhaja iz poglavja 10.3.2, ter v roku, kot izhaja iz poglavja 10.3.1.
Posamezna vloga lahko obravnava največ eno operacijo, katere predmet je lahko več ukrepov. Kadar vlagatelj na javni razpis prijavlja več operacij, pripravi vlogo za vsako operacijo posebej.
10.2 Vsebina vloge
Dokumentacijo vloge se v celoti predloži v elektronski obliki in jo sestavlja elektronski obrazec vloge v aplikaciji eJR (povezava do aplikacije eJR: https://mope.ejr.gov.si/ejr-web/), kateremu se priložijo obrazci in dokumenti, ki morajo po vsebini in obliki ustrezati obrazcem in drugim navodilom iz razpisne dokumentacije javnega razpisa. Vsebina popolne vloge ter način predložitve obrazcev in dokumentov sta predstavljena v Tabeli 3.
Tabela 3: Vsebina popolne vloge ter način predložitve obrazcev in dokumentov
Zap. št. | Naziv dokumenta | Zahteve za popolnost vloge | Format in način predložitve dokumenta za formalno popolnost vloge |
1 | (eJR) Elektronski obrazec vloge in Izjava o strinjanju in sprejemanju pogojev in zahtev javnega razpisa | Obrazec in izjava morata biti z vsemi zahtevanimi podatki izpolnjena ter podpisana in žigosana s strani zakonitega zastopnika vlagatelja (lastnoročni podpis) ali elektronsko podpisana s strani zakonitega zastopnika vlagatelja. | – Skenogram podpisanega in žigosanega izpisa vloge iz aplikacije eJR (v .pdf formatu), priložen k vlogi v aplikaciji e-JR, ali elektronsko podpisana vloga |
2 | Obrazec 1: Opis operacije in podatki o ukrepih | Obrazec mora biti z vsemi zahtevanimi podatki izpolnjen ter podpisan in žigosan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja (lastnoročni podpis) ali elektronsko podpisan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja. | – Skenogram podpisanega in žigosanega obrazca (v .pdf formatu) ali elektronsko podpisan obrazec (v .pdf formatu) – Izpolnjen obrazec mora biti k vlogi priložen tudi v izvorni obliki (.xls, .xlsx format) |
3 | Obrazec 2: Izjava o seznanitvi in pridobitvi privolitev za obdelavo osebnih podatkov | Obrazec mora biti z vsemi zahtevanimi podatki izpolnjen ter podpisan in žigosan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja* (lastnoročni podpis) ali elektronsko podpisan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja*. *V primeru konzorcija občin se to dokazilo predloži za vsako sodelujočo občino posebej. | – Skenogram podpisanega in žigosanega obrazca (v .pdf formatu) ali elektronsko podpisan obrazec (v .pdf formatu) |
4 | Obrazec 3: Izjava o uskladitvi Načrta razvojnih programov | Obrazec mora biti z vsemi zahtevanimi podatki izpolnjen ter podpisan in žigosan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja* (lastnoročni podpis) ali elektronsko podpisan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja*. Obrazcu se priloži izsek iz Načrta razvojnih programov (NRP) veljavnega akta o proračunu občine (odlok), ki mora biti ustrezno označen (podčrtan ali obarvan) v skladu z določili javnega razpisa ter podpisan in žigosan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja*. *V primeru konzorcija občin se to dokazilo predloži za vsako sodelujočo občino posebej. | – Skenogram podpisanega in žigosanega obrazca (v .pdf formatu) ali elektronsko podpisan obrazec (v .pdf formatu) – Skenogram ustrezno označenega dokazila (v .pdf formatu) |
5 | Obrazec 4: Izjava o identifikaciji za namene DDV in povračljivosti DDV | Priloži se izjava računovodske službe vlagatelja*, v kateri se navede, ali je vlagatelj* za dejavnosti, ki so predmet operacije, identificiran za namene DDV ter ali ima v skladu z ZDDV-1 pri tem pravico do odbitka vstopnega DDV ter kolikšen je odbitni delež. *V primeru konzorcija občin se to dokazilo predloži za vsako sodelujočo občino posebej. | – Skenogram podpisanega in žigosanega obrazca (v .pdf formatu) ali elektronsko podpisan obrazec (v .pdf formatu) |
6 | Obrazec 5: Seznam zadevnih nepremičnin z dokazili o lastništvu oziroma pravici graditi | Obrazec mora biti z vsemi zahtevanimi podatki izpolnjen ter podpisan in žigosan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja* (lastnoročni podpis) ali elektronsko podpisan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja*. Priložijo se tudi ustrezna dokazila, ki izkazujejo lastništvo oziroma pravico graditi na vseh zadevnih nepremičninah (npr. izpis iz zemljiške knjige, najemna ali služnostna pogodba, sklenjena za obdobje najmanj 5 let po zaključku operacije, ustrezno soglasje solastnikov ipd.). *V primeru konzorcija občin se to dokazilo predloži za vsako sodelujočo občino posebej. | – Skenogram podpisanega in žigosanega obrazca (v .pdf formatu) ali elektronsko podpisan obrazec (v .pdf formatu) – Izpolnjen obrazec mora biti k vlogi priložen tudi v izvorni obliki (.xls, .xlsx format) – Skenogram ustreznih dokazil (v .pdf formatu) |
7 | Obrazec 6: Ocena skladnosti z »načelom, da se ne škoduje bistveno« | Obrazec mora biti z vsemi zahtevanimi podatki izpolnjen ter podpisan in žigosan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja (lastnoročni podpis) ali elektronsko podpisan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja. | – Skenogram podpisanega in žigosanega obrazca (v .pdf formatu) ali elektronsko podpisan obrazec (v .pdf formatu) |
8 | Obrazec 7: Ocena krepitve podnebne odpornosti infrastrukture | Obrazec mora biti z vsemi zahtevanimi podatki izpolnjen ter podpisan in žigosan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja (lastnoročni podpis) ali elektronsko podpisan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja. Če relevantno, se obrazcu priloži podporna dokumentacija. | – Skenogram podpisanega in žigosanega obrazca (v .pdf formatu) ali elektronsko podpisan obrazec (v .pdf formatu) – Skenogram morebitne podporne dokumentacije (v .pdf formatu) |
9 | Obrazec 8: Izjava občin o skupnem nastopu za izvedbo operacije (le v primeru konzorcija) | Obrazec mora biti z vsemi zahtevanimi podatki izpolnjen ter podpisan in žigosan s strani vseh zakonitih zastopnikov sodelujočih občin (lastnoročni podpis) ali elektronsko podpisan s strani vseh zakonitih zastopnikov sodelujočih občin. Obrazcu se priloži pravni akt o skupni izvedbi operacije (podpisana konzorcijska pogodba oziroma podpisan sporazum), iz katerega bo razvidno dogovorjeno sodelovanje občin. | – Skenogram podpisanega in žigosanega obrazca (v .pdf formatu) ali elektronsko podpisan obrazec (v .pdf formatu) – Skenogram podpisanega in žigosanega pravnega akta (v .pdf formatu) ali elektronsko podpisan pravni akt (v .pdf formatu) |
10 | Priloga 1: Vzorec pogodbe o sofinanciranju operacije | Vzorec pogodbe o sofinanciranju mora biti podpisan in žigosan s strani zakonitega zastopnika vlagatelja, s čimer izrazi strinjanje z vsemi določili vzorca pogodbe. | – Skenogram podpisanega in žigosanega dokumenta (v .pdf formatu) ali elektronsko podpisan dokument (v .pdf formatu) |
11 | Priloga 2: Celostna prometna strategija | Priloži se izsek iz potrjene/sprejete lokalne ali regionalne celostne prometne strategije, na katerem je/so označen/-i ukrep/-i, ki je/so predmet operacije. | – Skenogram ustrezno označenega dokumenta (v .pdf formatu) |
12 | Priloga 3: Projektna dokumentacija | Priloži se izdelana ter potrjena (s podpisom in žigom vodje projektiranja (IZS ali ZAPS žig)) projektna dokumentacija na ravni PZI v skladu z gradbeno zakonodajo. | – Skenogram celotne dokumentacije (v .pdf formatu) – Tekstualni del dokumentacije mora biti k vlogi priložen tudi v strojno berljivi obliki (strojno berljiv .pdf, .doc ali .docx format) – Grafični del dokumentacije mora biti k vlogi priložen tudi v aktivni obliki (.dwg format) |
13 | Priloga 4: Pravnomočno gradbeno dovoljenje | Priloži se pravnomočno gradbeno dovoljenje ali izjava, podpisana s strani vodje projektiranja po GZ-1 in zakonitega zastopnika vlagatelja, da za ukrep, ki je predmet operacije, gradbeno dovoljenje ni potrebno. | – Skenogram dokumenta (v .pdf formatu) ali skenogram podpisane in žigosane izjave (v .pdf formatu) ali elektronsko podpisana izjava (v .pdf formatu) |
14 | Priloga 5: Dovoljenja in soglasja/mnenja nosilcev urejanja prostora | Priloži se izjava vodje projektiranja po GZ-1 s seznamom dovoljenj in soglasij/mnenj nosilcev urejanja prostora, ki so v skladu z relevantno zakonodajo obvezna in pridobljena. K izjavi se priložijo vsa pridobljena dovoljenja in soglasja/mnenja nosilcev urejanja prostora. | – Skenogram podpisane in žigosane izjave (v .pdf formatu) ali elektronsko podpisana izjava (v .pdf formatu) – Skenogram dokumentov (v .pdf formatu) |
15 | Priloga 6: Investicijska dokumentacija | Priloži se vsa predpisana investicijska dokumentacija za operacijo (DIIP, PIZ, IP) v skladu z UEM ter sklep/sklepi o potrditvi investicijske dokumentacije. | – Skenogram celotne dokumentacije (v .pdf formatu) – Investicijska dokumentacija mora biti priložena tudi v strojno berljivi obliki (strojno berljiv .pdf, .doc ali .docx format) |
16 | Priloga 7: Druga relevantna dokazila | Za namen ocenjevanja vloge po merilih se priložijo morebitna relevantna druga dokazila (npr. grafični izrisi, kartografski prikazi, dokazila o številu parov voženj rednega linijskega prometa na dan z avtobusne postaje/postajališča …). | – Skenogram celotne dokumentacije (v .pdf formatu) |
10.3 Roki za predložitev vlog in oddaja vloge
10.3.1 Roki za predložitev vlog
Roka za oddajo vlog sta naslednja:
– prvi rok za oddajo vlog je 30. september 2025;
– drugi rok za oddajo vlog je 30. april 2026.
Javni razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 4. 2026.
Vloge, ki bodo prispele do posameznega roka za oddajo vlog, bodo obravnavane le v primeru, če razpoložljiva sredstva po tem javnem razpisu ne bodo porabljena na predhodnih odpiranjih. Vloga, ki bo oddana po poteku posameznega roka, bo odprta na naslednjem odpiranju vlog. V kolikor naslednji rok za oddajo vlog ni predviden ali v primeru porabe razpoložljivih sredstev, se vloga s sklepom zavrže kot prepozna ter vrne vlagatelju.
Če bodo sredstva porabljena pred iztekom zadnjega roka, bo na spletni strani ministrstva: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/ ter v Uradnem listu Republike Slovenije objavljeno posebno obvestilo o porabi sredstev.
Ministrstvo lahko po predhodni odobritvi Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj v vlogi organa upravljanja objavi spremembo javnega razpisa. Objava spremembe javnega razpisa bo izvedena na enak način kot objava predmetnega javnega razpisa, in sicer v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani ministrstva: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/. Morebitni dodatni roki za oddajo vlog bodo glede na razpoložljiva sredstva objavljeni s spremembo javnega razpisa.
10.3.2 Oddaja vloge
Vloga mora biti v celoti izpolnjena in oddana v elektronski obliki na elektronskem obrazcu vloge v aplikaciji eJR (dostopna na povezavi: https://mope.ejr.gov.si/ejr-web/) z vsemi obrazci in prilogami, skladno z določili tega javnega razpisa, kot izhaja iz poglavja 10.2.
Uporabniška navodila za spletno aplikacijo eJR-MOPE za izpolnjevanje elektronske vloge na JR EKP UTM 2025 (v nadaljnjem besedilu: Navodila eJR-MOPE) so dostopna na spletni strani ministrstva: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/.
Po oddaji vloge in pred iztekom posameznega roka za oddajo vlog lahko vlagatelj vlogo dopolni, spremeni ali umakne v skladu z Navodili eJR-MOPE. Če bo vlagatelj po oddaji prvotne vloge pravočasno oddal spremenjeno vlogo, se bo upoštevala zadnja pravočasno oddana in podpisana vloga.
Vloga mora biti v aplikacijo eJR oddana na enega izmed naslednjih načinov:
– 1. način: Oddaja elektronsko podpisane vloge
Vloga mora biti elektronsko podpisana s strani zakonitega zastopnika vlagatelja. Vlagatelj odda vlogo na javni razpis na elektronskem obrazcu vloge v aplikaciji eJR in jo z veljavnim digitalnim potrdilom elektronsko podpiše.
Elektronsko podpisana vloga se šteje za pravočasno, če je izpolnjena, oddana na elektronskem obrazcu vloge v aplikaciji eJR in elektronsko podpisana najkasneje do datuma posameznega roka za oddajo vlog (do 23.59 na dan roka za oddajo vlog).
– 2. način: Oddaja lastnoročno podpisane vloge
Če vlagatelj nima urejene možnosti elektronskega podpisovanja, lahko vlogo na javni razpis kljub temu odda na elektronskem obrazcu vloge v aplikaciji eJR. Oddano vlogo vlagatelj iz aplikacije najprej natisne, zakoniti zastopnik vlagatelja jo lastnoročno podpiše, nato pa se v aplikacijo priloži skenogram podpisane natisnjene vloge.
Lastnoročno podpisana vloga se šteje za pravočasno, če je izpolnjena, oddana na elektronskem obrazcu vloge v aplikaciji eJR in dopolnjena s skenogramom lastnoročno podpisane natisnjene vloge najkasneje do datuma posameznega roka za oddajo vlog (do 23.59 na dan roka za oddajo vlog).
Obe različici vloge, elektronska (nepodpisana) in skenogram lastnoročno podpisane natisnjene vloge, morata biti vsebinsko popolnoma enaki. V primeru razlik med njima se upošteva elektronska različica vloge.
11 Postopek in način izbora vlog
Postopek javnega razpisa za izbor projektov za dodelitev sredstev bo vodila strokovna komisija, ki jo je s sklepom imenoval predstojnik ministrstva (v nadaljnjem besedilu: komisija).
11.1 Odpiranje vlog
Vse pravilno in pravočasno oddane vloge se bodo odpirale po zaporedju vložitve. Odpiranje vlog zaradi pričakovanega števila vlog in obsežnosti dokumentacije le-teh ter elektronske oddaje vlog ne bo javno, izvedla ga bo komisija v prostorih Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Langusova ulica 4, Ljubljana, najkasneje v roku 8 dni od poteka vsakokratnega roka za oddajo vlog.
O odpiranju vlog bo komisija sproti vodila zapisnik. Na odpiranju bo komisija ugotovila formalno popolnost vlog glede na to, če so bila predložena vsa z razpisno dokumentacijo zahtevana dokazila.
11.2 Dopolnjevanje vlog
Pozivanje k dopolnitvi vlog bo izvedeno v roku 8 dni od odpiranja posamezne vloge. Vlagatelji bodo lahko vlogo dopolnjevali v roku 15 dni od datuma prejema poziva za dopolnitev vloge. Dopolnjevanje vlog je namenjeno zagotovitvi morebitnih manjkajočih dokumentov, ki bodo izkazovali izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje upravičenosti ob izteku roka za oddajo vloge na javni razpis. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v zahtevanem roku ne bo dopolnil, bo zavržena.
Dopolnitev nepopolne vloge je mogoča samo enkrat. Dopolnjevanje vloge poteka preko aplikacije eJR v skladu z Navodili eJR-MOPE.
Po preveritvi formalne popolnosti vloge lahko ministrstvo vlagatelja pozove k vsebinskim pojasnilom oddane vloge.
11.3 Strokovni pregled popolnih vlog
Komisija bo po preveritvi formalne popolnosti opravila strokovni pregled popolnih vlog ter jih ocenila na podlagi pogojev in meril, navedenih v besedilu predmetnega javnega razpisa. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale pogojev za ugotavljanje upravičenosti, bodo zavrnjene.
Komisija bo o strokovnem pregledu popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju vodila zapisnik.
Na podlagi ocene vlog iz posameznega roka bo komisija pripravila predlog prejemnikov sredstev in ga predložila v potrditev in podpis predstojniku ministrstva.
Višje število skupnih točk pomeni višjo uvrstitev na seznam potrjenih vlog za sofinanciranje operacij s sredstvi evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027.
V kolikor bo zaprošena višina sofinanciranja pozitivno ocenjenih vlog višja, kot je razpoložljivih sredstev, bodo do porabe sredstev vloge izbrane po vrstnem redu na podlagi točkovanja v skladu z merili tega javnega razpisa.
11.4 Odločanje in obveščanje o rezultatih izbora
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni s sklepom o (ne)izboru predvidoma v roku 60 dni od datuma posameznega odpiranja vlog. Zoper odločitev ministrstva o vlogi za dodelitev sofinanciranja pritožba ni dovoljena. Zoper sklep je dopusten upravni spor. Po prejemu sklepa o izboru bodo izbrani vlagatelji v podpis prejeli pogodbo o sofinanciranju operacije. V kolikor se izbrani vlagatelj na poziv k podpisu pogodbe ne odzove v 8 dneh od prejema poziva, se šteje, da je odstopil od vloge.
Rezultati razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletnem naslovu ministrstva: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje obvestil prekliče ali spremeni, kar stori z objavo v Uradnem listu RS in na spletnem naslovu ministrstva: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/.
12 Razpisna dokumentacija in dodatne informacije
Razpisna dokumentacija je od dneva objave v Uradnem listu RS na voljo na spletnem naslovu ministrstva: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/.
Morebitna vprašanja v zvezi z javnim razpisom je možno posredovati do najkasneje 10 dni pred rokom za oddajo vlog na elektronski naslov: jr-utm.mope@gov.si.
Ministrstvo bo odgovore na zastavljena vprašanja, ki se neposredno nanašajo na predmetni javni razpis, podalo najkasneje 5 dni pred rokom za oddajo vlog. Odgovori na zastavljena vprašanja predstavljajo sestavni del razpisne dokumentacije. Odgovori bodo objavljeni na spletnem naslovu ministrstva: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo/.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
