Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1E)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. decembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-438
Ljubljana, dne 25. decembra 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZUNANJIH ZADEVAH (ZZZ-1E)
1. člen
V Zakonu o zunanjih zadevah (Uradni list RS, 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD, 31/15, 30/18 – ZKZaš in 83/25 – ZOUL) se v 2. členu v tretjem odstavku črta označitev odstavka in za besedo »kulturno« doda besedilo »ter znanstveno«.
V 14. členu se v drugem odstavku beseda »izdanim« nadomesti z besedo »sprejetim«.
V 16. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Lokalno osebje lahko pod pogoji, ki jih določi minister, opravlja posamezne strokovne naloge na gospodarskem in kulturnem področju, področju odnosov z javnostmi in strokovnih vsebin iz pristojnosti posamezne mednarodne organizacije ter za pomoč pri konzularnih opravilih.«.
V 16.a členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Za zmanjšanje varnostnega tveganja za osebe, objekte in dejavnost ministrstva za zunanje zadeve se pred začetkom opravljanja dela v skladu s tem členom varnostno preverijo:
– kandidati za častne konzularne funkcionarje Republike Slovenije;
– lokalno osebje na predstavništvih v tujini;
– študentje, ki opravljajo delo na predstavništvih ali v notranji službi ministrstva za zunanje zadeve;
– fizične osebe pogodbenih izvajalcev ministrstva za zunanje zadeve, pri katerih se potreba po varnostnem preverjanju predhodno določi v pogodbi (v nadaljnjem besedilu: preverjana oseba).«.
V drugem do četrtem odstavku se označitev odstavkov črta.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Če se varnostni zadržek ugotovi v postopku varnostnega preverjanja kandidata za častnega konzularnega funkcionarja Republike Slovenije, ta ne more biti imenovan za navedenega funkcionarja.«.
V dosedanjem petem in šestem odstavku, ki postaneta šesti in sedmi odstavek, se označitev odstavkov črta.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Dokumentacija varnostnega preverjanja in podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo pet let po prenehanju dela preverjane osebe v ministrstvu za zunanje zadeve ali po prenehanju funkcije častnega konzularnega funkcionarja Republike Slovenije oziroma po zaključku varnostnega preverjanja, če s preverjano osebo ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi oziroma druga pogodba ali če ta ni bila imenovana za častnega konzularnega funkcionarja Republike Slovenije; po tem obdobju se dokumentacija uniči in podatki iz evidence izbrišejo, če dokumenti s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, niso določeni kot arhivsko gradivo.«.
Za 29.a členom se doda nov 29.b člen, ki se glasi:
(obdelovanje osebnih podatkov za namen nudenja podpore kandidaturam)
Ministrstvo za zunanje zadeve za namen nudenja podpore kandidaturam slovenskih državljanov za delovna mesta v mednarodnih organizacijah obdeluje naslednje osebne podatke slovenskih državljanov, ki so zaposleni ali se želijo zaposliti v mednarodnih organizacijah, na podlagi njihove osebne privolitve:
1. ime in priimek;
2. življenjepis;
3. delovno mesto v mednarodni organizaciji;
4. trajanje mandata v mednarodni organizaciji;
5. elektronski naslov;
6. telefonska številka.
Ministrstvo za zunanje zadeve upravlja evidenco osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka. Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se lahko obdelujejo pet let od vpisa v evidenco, ob zaposlitvi v mednarodni organizaciji pa pet let po poteku mandata, če posameznik v tem času ponovno ne kandidira za delovno mesto v isti ali v drugi mednarodni organizaciji; po tem obdobju se dokumentacija uniči in podatki iz evidence izbrišejo, če dokumenti s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, niso določeni kot arhivsko gradivo.«.
38.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(mirovanje pravic in obveznosti zaradi dela v mednarodnih organizacijah)
Diplomatu, ki se za določen čas zaposli v mednarodni organizaciji, mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v ministrstvu za zunanje zadeve. Mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja lahko traja osem let. Diplomat z ministrstvom za zunanje zadeve sklene sporazum o mirovanju pravic in obveznosti, v katerem se določijo pogoji mirovanja.
Po preteku obdobja mirovanja se diplomat takoj vrne na delo v ministrstvo za zunanje zadeve, sicer pravico do vrnitve izgubi. Ob sklenitvi sporazuma iz prejšnjega odstavka se lahko za nadomeščanje diplomata, ki mu mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, za opravljanje delovnih nalog, ki jih je opravljal, sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas.
Obdobje zaposlitve v mednarodni organizaciji se diplomatu po vrnitvi na delo v ministrstvo za zunanje zadeve šteje, kot da je bil razporejen na delovno mesto v zunanjo službo, če je v času zaposlitve v mednarodni organizaciji opravljal delo v tujini.
Diplomatu se ob vrnitvi na delo na delovnem mestu v ministrstvu za zunanje zadeve plačni razred določi v skladu z določbami zakona, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, ki za funkcionarja predpisujejo določitev plače na novem delovnem mestu po prenehanju opravljanja funkcije.
Diplomatu, ki se po poteku obdobja mirovanja po tem členu vrne na delo v ministrstvo za zunanje zadeve, se obdobje zaposlitve v mednarodni organizaciji šteje v obdobje za napredovanje v diplomatskem nazivu na delovnem mestu, na katerega je bil razporejen v času pred sklenitvijo sporazuma o mirovanju.«.
V 40. členu se v tretjem odstavku za besedilom »izpit in« doda besedilo »v dveh letih po imenovanju v naziv«.
51. člen se spremeni tako, da se glasi:
(pravice zakonca diplomata na delu v tujini)
Zakonec diplomata na delu v tujini, ki z diplomatom biva v tujini in ni v delovnem razmerju ali mu mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ter ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, se prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas diplomatovega dela v tujini, če z njim biva v tujini in je bil do odhoda v tujino v delovnem razmerju, samozaposlen ali prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje). Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po tem členu se ne glede na določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šteje kot pokojninska doba brez dokupa. Zakonec diplomata na delu v tujini se prostovoljno vključi tudi v zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti pod pogoji, ki jih določajo zakoni, ki urejajo navedena zavarovanja. Diplomat vključi zakonca v obvezno zdravstveno zavarovanje in v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo kot družinskega člana po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo. Ministrstvo za zunanje zadeve krije prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Sredstva v ta namen zagotovi iz proračuna.
Pravica do kritja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja iz prejšnjega odstavka pripada diplomatu na delu v tujini za zakonca naslednji dan po tem, ko zakoncu diplomata na delu v tujini zaradi odhoda diplomata v tujino preneha delovno razmerje ali nastopi mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma je izbrisan iz registra samozaposlenih oseb oziroma je odjavljen iz evidence brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje, in preneha z dnem, ko diplomatu preneha razporeditev v zunanjo službo ali ko zakonec diplomata na delu v tujini preneha bivati z diplomatom v tujini ali ko se zakonec diplomata na delu v tujini zaposli ali mu preneha mirovanje pravic iz delovnega razmerja ali se prijavi v register samozaposlenih oseb ali v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje. Pravica do kritja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja ne pripada za čas pred odhodom diplomata v tujino. Če je zakonec diplomata na delu v tujini vključen v obvezna socialna zavarovanja na podlagi pravic, priznanih po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, pripada pravica do kritja prispevkov za obvezna socialna zavarovanja iz prejšnjega odstavka od naslednjega dne po prenehanju obveznih socialnih zavarovanj na podlagi pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo oziroma preneha z dnem začetka zavarovanja na podlagi pridobitve pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Osnova za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti zakonca diplomata na delu v tujini je enaka osnovi, od katere so bili plačani prispevki za zadnji polni mesec pred njegovim odhodom v tujino. Ob prejemanju bolniškega nadomestila oziroma nadomestila za nego otroka ali družinskega člana se upošteva plača za zadnji polni mesec, v katerem zakonec diplomata na delu v tujini ni prejemal navedenih nadomestil, če je to zanj ugodneje. Če je bila osnova za plačilo prispevkov za zadnji polni mesec pred odhodom v tujino za več kot 25 % višja od povprečja plač zadnjih šestih mesecev pred odhodom v tujino, se kot osnova za plačilo prispevkov upošteva mesečno povprečje plač ali nadomestil za zadnjih šest mesecev, razen če se je osnova zvišala zaradi zaključka dela s krajšim delovnim časom na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke. Osnova ne more biti nižja od najnižje osnove za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje, kot jo določa zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Osnova za plačilo prispevkov iz prejšnjega odstavka se revalorizira z letno stopnjo rasti povprečne plače v Republiki Sloveniji, in sicer za naslednji mesec po mesecu, ko organ, pristojen za državno statistiko, objavi podatek o višini povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za preteklo koledarsko leto. Revalorizacija se izvede samo za tiste zakonce diplomatov, ki ob koncu koledarskega leta, na katero se nanaša letna stopnja rasti povprečne plače, bivajo v tujini vsaj devet mesecev.
Za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo iz tega člena se v delu, ki se nanaša na zavezance za plačilo, višino in osnovo za plačilo prispevka, uporabljajo predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo.
Zakonec diplomata na delu v tujini, ki z diplomatom biva v tujini, ima za čas bivanja z diplomatom v tujini v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, pravico do suspenza pogodbe o zaposlitvi. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca.
Pravice iz prvega in šestega odstavka tega člena ima tudi oseba, ki je pred odhodom diplomata v tujino z njim živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zunajzakonsko skupnost, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
Pravice iz tega člena imajo tudi zakonci javnih uslužbencev iz drugega in tretjega odstavka 15. člena tega zakona. V teh primerih sredstva za kritje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja iz prvega odstavka tega člena zagotovi organ državne uprave, pri katerem je javni uslužbenec v delovnem razmerju.«.
55. člen se spremeni tako, da se glasi:
(pooblastilo za vodenje in odločanje v upravnih postopkih)
Strokovno-tehnične javne uslužbence na diplomatskih predstavništvih in konzulatih se lahko zaradi delovnih potreb pooblasti za vodenje in odločanje v upravnih postopkih, če izpolnjujejo pogoje za vodenje in odločanje v upravnih postopkih v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek.«.
59. člen se spremeni tako, da se glasi:
(soglasje za imenovanje vodje tujega diplomatskega predstavništva)
Soglasje za imenovanje vodje diplomatskega predstavništva tuje države, razen za odpravnika poslov, daje predsednik Republike Slovenije po pridobitvi mnenja ministrstva za zunanje zadeve. Ministrstvo za zunanje zadeve o izdanem soglasju obvesti tujo državo.
Soglasje za imenovanje stalnega odpravnika poslov daje minister za zunanje zadeve.
V postopku pridobitve soglasja ministrstvo za zunanje zadeve od tujega diplomatskega predstavništva pridobi življenjepis kandidata, ki vsebuje najmanj naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, spol, državljanstvo, izobrazba, znanje tujih jezikov in delovne izkušnje. Ministrstvo za zunanje zadeve lahko za oblikovanje mnenja pridobi mnenja drugih državnih organov.
Ministrstvo za zunanje zadeve osebne podatke iz prejšnjega odstavka obdeluje za namen oblikovanja mnenja o kandidatu in jih hrani trajno, če gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, ni določeno kot arhivsko gradivo.«.
60. člen se spremeni tako, da se glasi:
(poverilna in predstavitvena pisma vodij tujih diplomatskih predstavništev)
Poverilno pismo vodje tujega diplomatskega predstavništva, razen odpravnika poslov, sprejme predsednik Republike Slovenije potem, ko je kopijo že sprejel minister za zunanje zadeve ali državni sekretar ali vodja diplomatskega protokola ali diplomat na visokem položaju v ministrstvu za zunanje zadeve po pooblastilu ministra za zunanje zadeve.
Predstavitveno pismo stalnega odpravnika poslov in vodje mednarodne organizacije ter predstavništva mednarodne organizacije sprejme vodja diplomatskega protokola ali oseba, ki ga nadomešča.«.
61. člen se spremeni tako, da se glasi:
Tuje diplomatsko predstavništvo s sedežem v Republiki Sloveniji pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditira člane diplomatskega ter drugega osebja predstavništva in osebje konzulata. Mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter agencije in organi Evropske unije v Republiki Sloveniji pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditirajo svoje člane.
Diplomatsko predstavništvo, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, pri ministrstvu za zunanje zadeve akreditira samo tiste člane diplomatskega in drugega osebja, ki opravljajo delo v zvezi z odnosi z Republiko Slovenijo.
V postopku pridobitve akreditacije za vojaške, pomorske, letalske in policijske atašeje ministrstvo za zunanje zadeve od tujega diplomatskega predstavništva pridobi njihov življenjepis z najmanj naslednjimi osebnimi podatki kandidata: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, spol, državljanstvo, izobrazba in delovne izkušnje.
Ministrstvo za zunanje zadeve obdeluje osebne podatke iz prejšnjega odstavka za namen pridobitve mnenja ministrstva, ki je pristojno glede na področje delovanja atašeja, in jih hrani trajno, če gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, ni določeno kot arhivsko gradivo.«.
62. člen se spremeni tako, da se glasi:
(diplomatske, konzularne, službene in posebne statusne izkaznice)
Ministrstvo za zunanje zadeve izdaja diplomatske izkaznice akreditiranim članom diplomatskega osebja diplomatskih predstavništev s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma pristojnih za Republiko Slovenijo, članom diplomatskega osebja posebnih misij s sedežem v Republiki Sloveniji, članom diplomatskega osebja mednarodnih organizacij, predstavništev mednarodnih organizacij ter agencij in organov Evropske unije v Republiki Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki veljajo za Republiko Slovenijo.
Ministrstvo za zunanje zadeve izdaja konzularne izkaznice konzularnim funkcionarjem ter častnim konzularnim funkcionarjem. Uslužbencem v konzulatu, ki ga vodi častni konzularni funkcionar, se izkaznice ne izdajajo.
Ministrstvo za zunanje zadeve izdaja službene izkaznice članom administrativnega in tehničnega ter pomožnega osebja diplomatskih predstavništev in konzulatov s sedežem v Republiki Sloveniji, članom administrativnega in tehničnega ter pomožnega osebja posebnih misij s sedežem v Republiki Sloveniji, članom administrativnega in tehničnega ter pomožnega osebja mednarodnih organizacij, predstavništev mednarodnih organizacij ter agencij in organov Evropske unije v Republiki Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki veljajo za Republiko Slovenijo.
Ministrstvo za zunanje zadeve izdaja posebne statusne izkaznice zasebnemu pomožnemu osebju oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena in lokalnemu osebju, zaposlenemu na podlagi zakonodaje Republike Slovenije.
Izkaznice se izdajajo tudi družinskim članom oseb iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, če ima diplomatsko predstavništvo ali konzulat ali posebna misija oziroma mednarodna organizacija, agencija ali organ Evropske unije sedež ali predstavništvo v Republiki Sloveniji, razen družinskim članom častnega konzularnega funkcionarja, družinskim članom uslužbencev v konzulatu, ki ga vodi častni konzularni funkcionar, ter družinskim članom zasebnega pomožnega osebja in lokalnega osebja, katerim se izkaznice ne izdajajo. Družinskemu članu se izda ista vrsta izkaznice, kot je izdana osebam iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena.
Za družinske člane se po tem zakonu štejejo zakonec in otrok do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma otrok do dopolnjenega 26. leta starosti ob predložitvi dokazila o rednem šolanju v Republiki Sloveniji oziroma otrok, starejši od 18 let, za katerega je bila roditeljska pravica podaljšana, če zakonec oziroma otrok živi v Republiki Sloveniji z osebo iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena. Oseba, ki živi v Republiki Sloveniji z osebo iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena v zunajzakonski skupnosti, se šteje za družinskega člana samo, če takšno skupnost priznava tudi država pošiljateljica.
Izkaznice se lahko ob izpolnjenem pogoju vzajemnosti izdajo tudi drugim vzdrževanim družinskim članom oseb iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena ali njihovih zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, če obstajajo posebne kulturne, zdravstvene ali socialne okoliščine. Za druge vzdrževane družinske člane se po tem zakonu štejejo starši, stari starši ter neporočeni otroci, ki ne izpolnjujejo pogojev za akreditacijo po šestem odstavku tega člena.
Izkaznica je javna listina, ki izkazuje istovetnost in poseben status imetnika. Izkaznica se izda z veljavnostjo do štirih let, vendar ne dlje od veljavnosti potnega lista imetnika.
Izdane izkaznice dovoljujejo začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji, če ima diplomatsko predstavništvo ali konzulat ali posebna misija sedež v Republiki Sloveniji ali če ima sedež ali predstavništvo v Republiki Sloveniji mednarodna organizacija, agencija ali organ Evropske unije. Imetniki izkaznic, razen lokalnega osebja in zasebnega pomožnega osebja, ki niso državljani Republike Slovenije ali v njej nimajo dovoljenja za začasno prebivanje, dovoljenja za stalno prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja za državljana Evropske unije ali potrdila o prijavi stalnega prebivanja za državljana Evropske unije, so za čas akreditacije v Republiki Sloveniji izvzeti iz postopkov pridobivanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi prebivanja v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev.
Izkaznica vsebuje naslednje podatke: vrsto izkaznice, ime in priimek, datum in kraj rojstva, spol, državljanstvo, status, naziv predstavništva, fotografijo, datum izdaje izkaznice, datum veljavnosti izkaznice, identifikacijsko številko imetnika, serijsko številko izkaznice, trivrstični strojno berljiv zapis osebnih podatkov ter navedbo obsega privilegijev in imunitet.
Imetniki izkaznice, ki so člani diplomatskega osebja nerezidenčnega diplomatskega predstavništva, ne potrebujejo vizumov za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji.
Minister za zunanje zadeve podrobneje določi pogoje za izdajo izkaznic, vrste izkaznic, obrazce izkaznic in vlog za izdajo izkaznic ter obrazec obvestila o odhodu, postopek in način izdelave, postopek in način izdaje izkaznic.«.
62.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(vloga za izdajo izkaznice in evidenca)
Vloga za izkaznice iz prejšnjega člena se vloži na predpisanem obrazcu, ki vsebuje:
1. podatke o tujem predstavništvu;
2. ime in priimek;
3. datum, kraj in državo rojstva;
4. spol;
5. državljanstvo;
6. naslov začasnega bivališča v Sloveniji;
7. zakonski stan (samski, poročen), osebna imena družinskih članov, ki spremljajo člana predstavništva, oziroma njihovo razmerje do osebe iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 62. člena tega zakona;
8. vrsto, številko in veljavnost potnega lista;
9. številko in veljavnost vizuma za Republiko Slovenijo;
10. zahtevani status oziroma vrsto izkaznice;
11. naziv, delovno področje, predvideno trajanje dela in morebitno nerezidenčno akreditacijo;
12. datum prihoda v Slovenijo in datum začetka dela;
13. podatke o novoustanovljenem delovnem mestu oziroma osebnem imenu in nazivu nadomeščene osebe;
14. podatke o šolanju otrok oziroma podaljšanju roditeljske pravice;
15. podatke o opravljanju pridobitne dejavnosti zakonca in nazivu delodajalca;
16. datum in kraj vloge;
17. fotografijo in podpis prosilca ter podpis vodje predstavništva in žig predstavništva;
18. EMŠO;
19. podatke o zagotovljenem zdravstvenem zavarovanju, veljavnem v Republiki Sloveniji;
20. podatke o vključenosti v socialna zavarovanja;
21. datum izdaje in veljavnosti izkaznice rezidenčne države.
Ministrstvo za zunanje zadeve je vir za določitev EMŠO za tujega državljana, ki se mu izda izkaznica iz prejšnjega člena.
Vloga lahko vsebuje tudi druge podatke v zvezi z opravljanjem dela, ki so potrebni za izdajo izkaznice in jih vlagatelj predloži prostovoljno. Vlogi je treba priložiti fotografijo predpisane velikosti, fotokopijo veljavnega potnega lista oziroma identifikacijskega dokumenta, fotokopijo vizuma za Republiko Slovenijo, fotokopijo izkaznice, izdane v državi rezidenčne akreditacije, ter fotokopije drugih listin, ki so potrebne za odločitev o izdaji izkaznice. Vlogi za izdajo izkaznice članu zasebnega pomožnega osebja je treba priložiti tudi pogodbo o zaposlitvi. V postopku odločanja o vlogi lahko ministrstvo za zunanje zadeve zahteva tudi druge podatke ali dokumente, če so ti bistvenega pomena za odločitev, vključno z vpogledom v originalni potni list. Vlagatelj mora ministrstvu za zunanje zadeve sporočiti vse morebitne spremembe navedenih podatkov. Vloge se hranijo trajno.
Zaradi zagotovitve podatkov o vlogah in izdanih izkaznicah ter za izvajanje svojih pristojnosti ministrstvo za zunanje zadeve vodi evidenco, ki vsebuje:
– podatke iz desetega odstavka prejšnjega člena ter prvega in tretjega odstavka tega člena;
– podatke o vrnjenih, izgubljenih, pogrešanih, ukradenih, uničenih in poškodovanih izkaznicah.
Podatki iz evidence se hranijo trajno.
Glede kopiranja izkaznic se smiselno uporabljajo določbe o kopiranju osebnih izkaznic iz zakona, ki ureja osebne izkaznice.«.
64. člen se spremeni tako, da se glasi:
(odpiranje in zapiranje tujih konzulatov)
Država, s katero je Republika Slovenija navezala diplomatske ali konzularne odnose, lahko v Republiki Sloveniji odpre konzulat.
Sklep o soglasju za odprtje tujega konzulata z navedbo vrste konzulata, sedeža in konzularnega območja sprejme vlada na predlog ministrstva za zunanje zadeve, ki predhodno pridobi mnenje pristojnih organov. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Po obvestilu države pošiljateljice o zaprtju konzulata vlada sprejme sklep, s katerim se seznani z zaprtjem konzulata. Če je konzularnemu funkcionarju funkcija prenehala in v roku enega leta ni bil predlagan nov kandidat za konzularnega funkcionarja, vlada sprejme sklep, s katerim se seznani s prenehanjem delovanja konzulata in umakne soglasje k odprtju konzulata, o čemer ministrstvo za zunanje zadeve obvesti državo pošiljateljico. Sklepa se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije.
Če se Republika Slovenija odloči za umik soglasja k odprtju konzulata, vlada sprejme sklep o umiku soglasja. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
65. člen se spremeni tako, da se glasi:
Predsednik Republike Slovenije na predlog ministrstva za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih organov izda eksekvaturo vodji tujega konzulata.
V postopku za izdajo eksekvature ministrstvo za zunanje zadeve od tujega diplomatskega predstavništva pridobi življenjepis, ki vsebuje najmanj naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, spol, državljanstvo, izobrazba in delovne izkušnje.
V postopku za izdajo eksekvature tujemu častnemu konzularnemu funkcionarju ministrstvo za zunanje zadeve pridobi tudi potrdilo države, katere državljan je, da kandidat ni pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in ni v kazenskem postopku, ter druge podatke za odločitev glede izdaje eksekvature.
Ministrstvo za zunanje zadeve po pridobitvi mnenja pristojnih organov izda soglasje in po prejemu patentnega pisma izda eksekvaturo drugim tujim konzularnim funkcionarjem, če tako dovoljenje zahteva tuja država.
Za čas trajanja postopka iz prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo za zunanje zadeve na zahtevo tujega diplomatskega predstavništva ali konzulata izda začasno dovoljenje za delo novoimenovanega vodje konzulata.
Ministrstvo za zunanje zadeve z namenom pridobitve mnenja pristojnih organov o kandidatu za vodjo konzulata obdeluje osebne podatke iz drugega odstavka tega člena in jih hrani trajno, če gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, ni določeno kot arhivsko gradivo.«.
66. člen se spremeni tako, da se glasi:
(konzulat s tujim častnim konzularnim funkcionarjem na čelu)
Država, ki v Republiki Sloveniji odpre konzulat, lahko imenuje častnega konzularnega funkcionarja, ki je lahko slovenski ali tuji državljan, ki zakonito prebiva v Republiki Sloveniji.
Določbe 64. in 65. člena tega zakona se uporabljajo tudi za odpiranje in zapiranje tujega konzulata, ki ga vodi častni konzularni funkcionar.«.
Za 89. členom se dodata novo VI.a poglavje in nov 89.a člen, ki se glasita:
(prispevki mednarodnim organizacijam in drugim mednarodnim telesom)
Vlada Republike Slovenije lahko na predlog pristojnega ministrstva za namen izvajanja zunanje politike Republike Slovenije v skladu s prednostnimi področji zunanje politike odloči o izplačilu prostovoljnih prispevkov iz proračunskih sredstev mednarodnim organizacijam in drugim mednarodnim telesom, katerih članica je Republika Slovenija, v skladu s pravili organizacije.
Vlada Republike Slovenije lahko na predlog pristojnega ministrstva za namen izvajanja zunanje politike Republike Slovenije v skladu s prednostnimi področji zunanje politike odloči o priključitvi Republike Slovenije tudi k drugim mednarodnim pobudam, pri katerih imajo sodelujoči finančne obveznosti.
Odločitev glede izplačil prostovoljnih prispevkov in priključitvi mednarodnim pobudam se sprejme ob upoštevanju vsebinskih in geografskih prednostnih področij za učinkovito multilateralno sodelovanje, vsebinske povezanosti z aktualnimi članstvi ali kandidaturami Republike Slovenije v mednarodna telesa in kontinuiteto izplačil.«.
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
(zagotovitev informacijskih rešitev)
Ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zagotovita ustrezne informacijske rešitve za uporabo drugega odstavka spremenjenega 62.a člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(uskladitev podzakonskih aktov)
Pravilnik o diplomatski, konzularni in službeni izkaznici (Uradni list RS, št. 17/20) se uskladi s spremenjenima 62. in 62.a členom zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-01/25-8/14
Ljubljana, dne 17. decembra 2025
EPA 2243-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
