Na podlagi petega odstavka 14. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 69/25) Vlada Republike Slovenije izdaja
o podrobnejši določitvi pogojev in meril za dodeljevanje državnih pomoči medijem
(1) Ta uredba podrobneje določa:
– pogoje za dodeljevanje finančnih podpor medijem v skladu z veljavnimi pravili državnih pomoči in pomoči po pravilu de minimis;
– osnovne pogoje ter osnovna in prednostna merila iz 14. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 69/25; v nadaljnjem besedilu: ZMed-1);
– posebne pogoje za dodeljevanje finančnih podpor iz 16. in 17. člena ZMed-1.
(2) Pojmi, uporabljeni v tej uredbi, imajo pomen, kot ga določa ZMed-1.
II. POGOJI ZA DODELJEVANJE DRŽAVNIH POMOČI IN POMOČI PO PRAVILU DE MINIMIS
(ukrepi finančnih podpor medijem)
(1) Ministrstvo za kulturo za uresničevanje javnega interesa na področju medijev izvaja naslednje ukrepe finančnih podpor medijem:
– sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin v javnem interesu v splošnoinformativnih tiskanih medijih, radijskih in televizijskih programih ter digitalnih medijih;
– sofinanciranje dejavnosti programov s statusom posebnega pomena;
– sofinanciranje ustvarjanja in razširjanja programskih vsebin, namenjenih osebam z invalidnostmi v njim prilagojenih tehnikah, oblikah in jezikih, ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture;
– sofinanciranje ustvarjanja in razširjanja programskih vsebin reprezentativnih invalidskih organizacij, namenjenih osebam z invalidnostjo;
– sofinanciranje delovanja nevladnih organizacij, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev;
– sofinanciranje razvoja novih programskih vsebin, oblik in orodij za novinarsko delo ali doseganje novih občinstev;
– sofinanciranje plač novinarjev v nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih medijih in digitalnih medijih;
– sofinanciranje distribucije nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih medijev;
– sofinanciranje sklenitve digitalnih naročnin pri izdajateljih nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih medijev.
(2) Za sofinanciranje projektov in programov iz prejšnjega odstavka se izvedejo javni razpisi oziroma javni pozivi v skladu s postopki, določenimi v zakonu, ki ureja uresničevanje javnega interesa na področju kulture.
(pogoji dodeljevanja finančnih podpor)
(1) Finančne podpore medijem se dodeljujejo na način državnih pomoči in pomoči po pravilu de minimis.
(2) Pri sofinanciranju projektov oziroma programov po shemah pomoči de minimis se dopustni znesek te pomoči v skladu z drugim odstavkom 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU) določi za enotno podjetje, kot je določeno v 2. členu Uredbe 2023/2831/EU, in ne sme preseči 300.000,00 eurov v obdobju zadnjih treh let.
(3) Ministrstvo za kulturo pred dodelitvijo sredstev pridobi pisno izjavo prijavitelja:
– o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v zadnjem triletnem obdobju,
– ali gre za primer pripojenega podjetja,
– s seznamom vseh z njim povezanih podjetij,
– o vseh drugih že prejetih ali zaprošenih pomočeh za iste upravičene stroške in
– da zagotavlja, da ne bo presežena zgornja meja dopustne pomoči de minimis.
(4) Glede na vrsto finančne podpore se pomoč lahko dodeli v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).
(5) Državna pomoč, ki presega okvir iz Uredbe 651/2014/EU, se priglasi Evropski komisiji v skladu z Uredbo komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L št. 140 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/905 z dne 12. maja 2025 o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 v zvezi z mehanizmom notranje revizije po ugotovitvah Odbora za skladnost z Aarhuško konvencijo v zadevi ACCC/C/2015/128 in drugimi postopkovnimi posodobitvami (UL L št. 2025/905 z dne 13. 6. 2025).
(6) Ministrstvo za kulturo prejemnika obvesti, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 2023/2831/EU, o višini pomoči de minimis ter o nazivu in številki sheme de minimis pomoči.
(višina sofinanciranja in dovoljena intenziteta)
(1) Ministrstvo za kulturo sofinancira programe in projekte v skladu z veljavnimi shemami državnih pomoči v višini največ do 50 odstotkov vseh upravičenih stroškov.
(2) Programi in projekti, ki bodo sofinancirani po pravilu de minimis, so lahko sofinancirani do 100 odstotkov upravičenih stroškov. Dokončna višina sofinanciranja se določi v skladu z veljavno shemo de minimis s sklepom o uvedbi postopka javnega razpisa ali javnega poziva.
(3) V postopku izbire projektov oziroma programov se upošteva kumulacija sredstev vseh prejetih državnih pomoči prijavitelja, pri čemer se upošteva skupni znesek vseh državnih pomoči, prejetih za posamezni projekti ali program, in sicer:
– za različno opredeljene upravičene stroške ali
– za iste upravičene stroške, ki se deloma pokrivajo ob upoštevanju dovoljene višine sofinanciranja.
(4) Skupni znesek državne pomoči ne sme presegati 50 odstotkov vseh upravičenih stroškov. Odstotek skupnih stroškov projekta oziroma programa ne sme biti presežen tudi v primeru kumulacije s podporo iz drugih javnih virov.
(5) Stroški iz de minimis pomoči in državnih pomoči se ne smejo podvajati.
(6) Podrobnejša merila in pogoji, vezanost na ozemlje, kumulacija sredstev, intenzivnost pomoči, upravičeni stroški ter upravičenci se določijo pri posamezni vrsti finančne pomoči.
(omejitve pridobitve finančne podpore)
(1) Finančne podpore ne morejo pridobiti prijavitelji, ki:
– nimajo poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči iste države članice za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
– niso zagotovili pravih podatkov oziroma so podali zavajajoče izjave ter zaradi drugih kršitev in nepravilnosti;
– ne izplačujejo redno plač ali ne plačujejo redno socialnih prispevkov;
– imajo zapadle neplačane davčne in druge obveznosti do Republike Slovenije in občin ali imajo neplačane prispevke za socialno varnost.
(2) Prijavitelj, ki je prejel sredstva na javnem pozivu oziroma javnem razpisu in ni izpolnil pogojev, določenih v tej uredbi ali besedilu javnega poziva oziroma javnega razpisa, ali ni izvedel projekta ali programa, mora dodeljena sredstva vrniti.
III. FINANČNE PODPORE PROJEKTOM IN PROGRAMOM MEDIJEV
1. Osnovni pogoji
Za dodelitev finančne podpore projektom in programom iz prvega odstavka 13. člena ZMed-1 morajo biti izpolnjeni naslednji osnovni pogoji:
– skladnost projekta ali programa oziroma dejavnosti izdajatelja z javnim interesom na področju medijev;
– izpolnjevanje zakonskih pogojev za opravljanje dejavnosti;
– zagotovljenost ustreznih strokovnih sposobnosti in izkušenj;
– zagotavljanje preglednosti podatkov o lastništvu medijev, državnem oglaševanju in razkritju nasprotja interesov.
(skladnost projekta ali programa oziroma dejavnosti izdajatelja z javnim interesom na področju medijev)
(1) Projekt oziroma program izdajatelja medija je skladen z javnim interesom na področju medijev, če prispeva k uresničitvi najmanj dveh izmed ciljev na področju javnega interesa na področju medijev, kot ga določa ZMed-1.
(2) Dejavnost izdajatelja medija je skladna z javnim interesom na področju medijev, če ima izdajatelj sprejet temeljni akt izdajatelja in programsko zasnovo medija, s katerima je v skladu z ZMed-1 zagotovljena uredniška in novinarska avtonomija.
(izpolnjevanje zakonskih pogojev za opravljanje dejavnosti)
Izdajatelj medija izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje dejavnosti, če:
– je registriran za ustrezno dejavnost izdajanja v skladu z zakonodajo, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti;
– je vpisan v razvid medijev ali v ustrezen register v drugi državi, članici Evropske unije;
– ima v primeru izvajanja radijske ali televizijske dejavnosti dovoljenje za izvajanje radijske oziroma televizijske dejavnosti;
– ima v primeru dejavnosti programov posebnega pomena status lokalnega ali regionalnega, študentskega ali nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa posebnega pomena.
(zagotovljenost ustreznih strokovnih sposobnosti in izkušenj)
Zagotovljenost ustreznih strokovnih sposobnosti in izkušenj je podana, če prijavitelj navede opis preteklega dela in izkušenj, iz katerih je razvidna usposobljenost za izvajanje projekta oziroma programa.
(zagotavljanje preglednosti podatkov o lastništvu medijev, državnem oglaševanju in razkritju nasprotja interesov)
Pogoj glede zagotavljanja preglednosti podatkov o lastništvu medijev, državnem oglaševanju in razkritju nasprotja interesov je izpolnjen, če izdajatelj medija izkaže:
– da je v skladu z ZMed-1 objavil oziroma zagotovil dostop do podatkov o neposrednih in posrednih lastnikih izdajatelja;
– da je v skladu z ZMed-1 objavil podatek o dejanskem lastniku;
– da je v skladu z ZMed-1 objavil podatke o prejetih sredstvih iz naslova državnega oglaševanja;
– da je v skladu z ZMed-1 uporabnike seznanjal z dejanskim ali možnim nasprotjem interesov, ki bi lahko vplivali na obveščanje javnosti.
2. Osnovna merila
Upravičenost do dodelitve finančne podpore projektom in programom iz prvega odstavka 13. člena ZMed-1 se presoja na podlagi teh meril:
– pomen izvedbe projekta ali programa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev;
– kakovost in izvirnost projekta ali programa;
– strokovne reference izdajatelja in sodelujočih pri izvedbi projekta ali programa;
– doseg medija oziroma število uporabnikov medija ali učinkovitost doseganja ciljnih občinstev;
– ustreznost finančnega načrta za izvedbo projekta ali programa.
(pomen izvedbe projekta ali programa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev)
(1) Pri presoji pomena izvedbe projekta ali programa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev se lahko upoštevajo:
– ali projekt oziroma program prinaša nove medijske vsebine, nove medijske oblike ali večjo kakovost medijskih vsebin, s čimer krepi medijsko pluralnost in neodvisno, etično ter verodostojno novinarstvo;
– ali projekt oziroma program zagotavlja pravico oseb z invalidnostmi do javnega obveščanja in obveščenosti v njim prilagojenih tehnikah, oblikah in jezikih.
– ali projekt oziroma program omogoča spremljanje in objavljanje lokalnih novic, dejavnosti, dogodkov, informacij, ki so pomembni za lokalno prebivalstvo ter za razvoj regije oziroma lokalne skupnosti pa tudi širših družbenih problematik, ki so pomembne za lokalno skupnost (okolje, poraba javnega denarja na občinski ravni ipd.);
– ali projekt oziroma program prispeva k boljšemu poznavanju in razumevanju medijskega okolja (analizira medije in nove medije, medijski trg, medijsko politiko, oglaševanje idr.) ali izboljšuje medijsko pismenost.
(2) Nove medijske vsebine iz prve alineje prejšnjega odstavka so vsebine o pomembnih družbenih temah in področjih, ki so v medijih manj pogosto zastopane ali imajo manj pogosto možnost predstaviti lastna gledišča (družbene, kulturne in verske manjšine, osebe z invalidnostjo, mladi in starostniki ipd.).
(3) Večja kakovost medijskih vsebin iz prve alineje prvega odstavka tega člena pomeni nadgradnjo osnovnega novinarskega poročanja v poglobljeno in analitično poročanje, uporabo zahtevnejših novinarskih žanrov (analizo, kritiko ipd.), preiskovalno novinarstvo, sodelovanje različnih uredništev pri pripravi vsebine in preverjanje dejstev pred objavo.
(4) Nove medijske oblike iz prve alineje prvega odstavka tega člena so načini podajanja medijskih vsebin, ki nadgrajujejo tradicionalne novinarske žanre, oblikujejo nove medijske produkte ali na nove načine dosegajo uporabnike medijskih storitev.
(kakovost in izvirnost projekta ali programa)
(1) Pri kakovosti projekta ali programa se presoja:
– novinarska kompetenca, tj. profesionalna izvedba prijavljene programske vsebine: obvladovanje novinarskega dela, znanje slovenskega jezika in poznavanje novinarskih žanrov, aktualnost, poglobljena predstavitev problematike, umeščenost predstavljene tematike v slovenski prostor (kontekst) in analitičnost;
– ali medij pred objavo preverja dejstva oziroma ima na ravni uredniškega procesa uvedene postopke za zaznavanje in odpravljanje napak, kot so pravila in procesi za transparentno popravljanje napak po objavi.
(2) Pri izvirnosti projekta ali programa se presoja:
– vsebinska izvirnost (izbira teme);
– način predstavitve (izvirna uporaba ali razvoj novinarskega žanra, nov način pripovedovanja novinarske zgodbe, uporaba novih tehničnih možnosti pri doseganju občinstva);
– izvirnost vsebine prijavljenega projekta ali programa glede na vsebino preteklih prijav na javne razpise (ali prijavitelj prijavlja nov projekt ali program, je smiselno razvil ali prilagodil že obstoječi projekt ali program, se nova prijava po vsebini bistveno razlikuje od preteklih).
(strokovne reference izdajatelja in sodelujočih pri izvedbi projekta ali programa)
Pri presoji strokovnih referenc izdajatelja in sodelujočih pri izvedbi projekta ali programa se upoštevajo:
– reference avtorjev in soavtorjev projekta oziroma programa (reference predstavljajo priporočila, nagrade, priznanja ali strokovna mnenja, iz katerih so razvidni spretnosti, znanja in veščine avtorja: področje njegovega delovanja, leta izkušenj, strokovna znanja, njegov pomen za kakovostno izvedbo projekta ipd.);
– reference medija (reference medija predstavljajo priporočila, priznanja, nagrade, strokovna mnenja, časopisni članki, medijske objave in drugo gradivo, iz katerih so razvidni delovanje, dejavnosti in kakovost medija).
(doseg medija oziroma število uporabnikov medija ali učinkovitost doseganja ciljnih občinstev)
(1) Pri presoji dosega medija oziroma števila uporabnikov medija ali učinkovitosti doseganja ciljnih občinstev se upoštevajo:
– pri tiskanih medijih podatki o revidirani prodani tiskani nakladi in statistika o dosegu in uporabi digitalne izdaje;
– pri televizijskih in radijskih programih podatki o dosegu televizijskega ali radijskega programa na analogni in digitalni frekvenci ter dosegu prek kabelskega omrežja ali omrežja IP;
– pri digitalnih medijih podatki o statistiki (dosegu in uporabi) digitalne izdaje, ki obsega izpis o unikatnih obiskovalcih in številu ogledov, podatke o številu predvajanj (podkasti ali spletni video).
(2) Pri presoji dosega medija se lahko upošteva tudi število uporabnikov (sledilcev, naročnikov, prijateljev ipd.) na zelo velikih spletnih platformah, pri čemer se lahko upošteva tudi izdajateljeva ocena podvajanja občinstva med platformami in morebitnega deleža lažnih uporabnikov (botov).
(3) Pri presoji učinkovitosti doseganja ciljnih občinstev se lahko ocenjujejo tudi interakcija med medijskimi vsebinami in občinstvom (javnostjo) ter prizadevanja izdajatelja za promocijo programskih vsebin poleg objav v matičnem mediju (dejavnosti na družabnih omrežjih, organizacija dogodkov ipd.).
(4) V primeru specializiranih, strokovnih, manjšinskih, skupnostnih, lokalnih ali regionalnih medijev se lahko upošteva tudi ocena dosega med javnostmi, ki so jim takšni mediji namenjeni.
(5) Za vire podatkov o dosegu in uporabi digitalnih medijev primarno štejejo merilni sistemi, ki so bili razviti v skladu s panožnimi standardi in dobrimi praksami (temeljijo na preglednih, nepristranskih in preverljivih rešitvah za merjenje občinstva) ter ponujajo objektivne in primerljive podatke o občinstvu.
(ustreznost finančnega načrta za izvedbo projekta ali programa)
Pri presoji ustreznosti finančnega načrta za izvedbo projekta ali programa se upoštevajo:
– ali finančni načrt pregledno in realno predstavlja stroške produkcije programskih vsebin ter so ti skladni z načeli dobrega finančnega poslovanja, zlasti glede cenovne primernosti in stroškovne učinkovitosti;
– učinkovitost porabe sredstev, neposredna povezanost postavk v finančnem načrtu z izvedbo projekta oziroma programa, sorazmernost med stroški in pričakovanimi učinki;
– ali je delo avtorjev in soavtorjev ter izvajalcev projekta oziroma programa ustrezno ovrednoteno glede na odgovornost in zahtevnost opravljenega dela.
3. Prednostna merila
Pri presoji upravičenosti financiranja posameznega projekta ali programa iz prvega odstavka 13. člena ZMed-1 se lahko upoštevajo ta prednostna merila:
– spoštovanje profesionalnih in etičnih standardov novinarskega dela;
– spoštovanje načel novinarske in uredniške avtonomije;
– spoštovanje prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj;
– spoštovanje zakonskih zahtev v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno;
– ohranjanje novinarskih delovnih mest za nedoločen čas;
– zagotavljanje rednega izobraževanja in usposabljanja novinarjev, programskih delavcev ali drugih ključnih poklicev v medijih;
– nepridobitnost medija;
– status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev;
– dostopnost programskih vsebin osebam z invalidnostmi v njim prilagojenih tehnikah, oblikah in jezikih;
– zagotavljanje visokih programskih deležev lastne produkcije, slovenskih avdiovizualnih del in slovenske glasbe.
(spoštovanje profesionalnih in etičnih standardov novinarskega dela)
(1) Pri presoji spoštovanja profesionalnih in etičnih standardov novinarskega dela se presoja, ali medij deluje v skladu z vnaprej določenimi pravili za upoštevanje odgovornosti do javnosti in ohranjanje zaupanja javnosti (npr. uredniški statut, uporaba preverjenih in verodostojnih virov, uporaba objektivnih in nepristranskih informacij, ohranjanje transparentnosti in spoštovanje virov, zaščita ranljivih skupin ter odgovornost urednikov in novinarjev za vključujoč in spoštljiv diskurz).
(2) Presoja se tudi, ali ima medij vzpostavljen samoregulacijski ukrep za zagotavljanje profesionalnih in etičnih standardov novinarskega dela (npr. interni etični kodeks, ombudsman oziroma varuh pravic bralcev, poslušalcev ali gledalcev).
(3) Minimalni standardi novinarskega dela obsegajo:
– objavljene informacije, ki so pridobljene, preverjene, pripravljene in posredovane s ciljem uresničevanja javnega interesa na področju medijev;
– uporabo informacij, ki so preverjene in imajo naveden vir;
– vključevanje udeležencev, ki so pomembni za temo;
– navajanje virov, razen če novinar utemeljeno uveljavlja pravico do zaščite vira;
– da novinarsko delo ne vključuje plagiata, ne izkrivlja dejstev in ne izvaja katerih koli drugih nezakonitih dejanj (vdora v zasebnost, izsiljevanja, uporabe lažne identitete ipd.);
– da novinarsko delo ne spodbuja k širjenju sovraštva ali predsodkov;
– zaščito ranljivih skupin (mladoletniki, manjšine ipd.);
– da se pri večini novinarskih besedil, fotografij in drugi grafično-likovni opremi ne uporablja produktov generativne umetne inteligence, morebitna uporaba generativne umetne inteligence pa je jasno označena.
(spoštovanje načel novinarske in uredniške avtonomije)
(1) Pri presoji spoštovanja načel novinarske in uredniške avtonomije se upošteva, ali ima izdajatelj novinarsko in uredniško avtonomijo zagotovljeno v svojih temeljnih aktih in ali upošteva mnenje uredništva pri imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika.
(2) Spoštovanje načel novinarske in uredniške avtonomije pomeni neodvisnost uredništva od zunanjih pritiskov – lastniških, kapitalskih in političnih interesov ter zagotavljanje neodvisnosti uredništva v odnosu do vodstvenega dela (uprave).
(3) Načela novinarske in uredniške avtonomije predstavljajo temeljne vrednote, ki zagotavljajo, da novinarji in uredniki opravljajo svoje delo neodvisno in brez zunanjih vplivov. Osnovne lastnosti vključujejo:
– služenje državljanom in državljankam oziroma sledenje javnemu interesu,
– finančno samostojnost medija in
– neodvisno delovanje uredništva.
(spoštovanje prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj)
(1) Pri presoji spoštovanja prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj se upoštevajo pravnomočne sodbe oziroma odločbe.
(2) Pri presoji merila iz tega člena se lahko upošteva tudi, ali ima izdajatelj sprejete ukrepe za zamejevanje širjenja sovraštva v mediju in vseh medijskih kanalih (pravila komentiranja, izobraževanje moderatorjev, imenovanje ombudsmana ipd.).
(spoštovanje zakonskih zahtev v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno)
Pri presoji spoštovanja zakonskih zahtev v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno se upoštevajo pravnomočne sodbe oziroma odločbe.
(ohranjanje novinarskih delovnih mest za nedoločen čas)
(1) Pri presoji ohranjanja novinarskih delovnih mest za nedoločen čas se upošteva število novinarjev, ki imajo z izdajateljem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, v razmerju s številom novo zaposlenih novinarjev in številom novinarjev, ki jim je bilo prekinjeno delovno razmerje v zadnjih treh letih.
(2) Novinarska delovna mesta so zlasti urednik, novinar, redaktor, fotoreporter, lektor, grafični oblikovalec novinarskih vsebin, tehnični urednik, administrator spletne strani, preverjevalec verodostojnosti informacij, videograf, snemalec, ilustrator in podatkovni analitik.
23. člen
(zagotavljanje rednega izobraževanja in usposabljanja novinarjev, programskih delavcev ali drugih ključnih poklicev v medijih)
(1) Pri presoji zagotavljanja rednega izobraževanja in usposabljanja novinarjev, programskih delavcev ali drugih ključnih poklicev v medijih se upošteva, ali izdajatelj organizira ali omogoča redno poklicno izobraževanje (omogoči odsotnost zaradi pridobitve delovne prakse, štipendije ipd.).
(2) Drugi ključni poklici v medijih so med drugim tajnik redakcije, administrator družabnih omrežij in moderator uporabniško ustvarjenih vsebin.
Nepridobitnost medija pomeni, da izdajatelj v skladu z ustanovitvenim aktom dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki uporablja izključno za doseganje namenov ali ciljev na področju izdajanja medija in premoženja ne deli med svoje ustanovitelje, družbenike, člane ali druge osebe.
(status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev)
Pri presoji tega merila se upošteva, ali ima izdajatelj priznan status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev.
(dostopnost programskih vsebin osebam z invalidnostmi v njim prilagojenih tehnikah, oblikah in jezikih)
Pri presoji tega merila se upošteva, ali medij omogoča uresničevanje pravic oseb z invalidnostmi do javnega obveščanja in obveščenosti v njim prilagojenih tehnikah, oblikah in jezikih.
(zagotavljanje visokih programskih deležev lastne produkcije, slovenskih avdiovizualnih del in slovenske glasbe)
(1) Visok programski delež lastne produkcije pomeni, da je več kot polovica objavljenih programskih vsebin izvirna produkcija uredništva medija.
(2) Med izvirno lastno produkcijo ne sodijo agregirane vsebine (zbrane iz drugih medijev), objave vsebin tiskovnih agencij (v izvirni obliki ali z minimalnimi redakcijskimi popravki), vsebina, ki si jo medij deli z drugimi povezanimi mediji, ali vsebina, ki jo je v celoti ustvarila generativna umetna inteligenca.
(3) Visok programski delež slovenskih avdiovizualnih del in slovenske glasbe pomeni delež, ki je dvakrat višji od zakonsko predpisanega.
IV. FINANČNE PODPORE ZA DIGITALNI PREHOD TISKANIH MEDIJEV
(finančne podpore za digitalni prehod tiskanih medijev)
Finančne podpore za digitalni prehod tiskanih medijev vključujejo:
1. Sofinanciranje izdajateljev za prehod obstoječih tiskanih medijev na digitalno izdajanje:
– Prijavljeni program ali projekt povečuje prisotnost medija v digitalnem okolju, pridobiva nova občinstva v digitalnem okolju ali preizkuša novo obliko monetizacije vsebin v digitalnem okolju.
2. Sofinanciranje izdajateljev za produkcijo v tiskanih medijih, s katero se krijejo stroški plač novinarjev in drugi uredniški stroški, povezani z ustvarjanjem programskih vsebin.
3. Sofinanciranje izdajateljev za distribucijo tiskanih medijev, s katero se krijejo stroški, povezani z dostavo tiskanih medijev:
– Sofinancira se del stroškov distribucije za vsak distribuiran izvod plačljivemu naročniku.
– Subvencionirajo se stroški distribucije v lastni ali najeti jutranji dostavni službi ali s poštno dostavo.
– Prednostno ali v večjem deležu se subvencionira distribucija v nemestnih občinah, v katerih je težko doseči ekonomiko raznosa.
4. Sofinanciranje pravnih in fizičnih oseb za sklenitev digitalne naročnine:
– Sofinancira se del stroškov digitalne ali kombinirane naročnine (digitalne in tiskane), pri čemer se pri kombinirani naročnini subvencionira del stroškov digitalne naročnine.
Za dodelitev finančne podpore za digitalni prehod tiskanih medijev izdajatelji nacionalnih in regionalnih splošno-informativnih tiskanih medijev izpolnjujejo te posebne pogoje:
1. Vpisani so v razvid medijev že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni poziv oziroma javni razpis.
2. Izhajajo najmanj 12-krat na leto.
3. Imajo minimalno naklado 1500 izvodov, pri čemer šteje izkazana revidirana prodana naklada.
4. Izhajajo v slovenščini, to pomeni, da so izvirne programske vsebine ustvarjene in objavljene v slovenskem jeziku. Medij lahko izvirno programsko vsebino dodatno objavi tudi v tujem jeziku, kadar je vsebina zanimiva za tujo javnost (povzetek dnevnih novic o dogajanju v Sloveniji, prevod intervjuja ipd.).
5. Namenjeni so splošni javnosti v Republiki Sloveniji, to pomeni, da je medij pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom medijskih storitev in ni namenjen predvsem specifičnim javnostim (strokovnim, interesnim, političnim, manjšinskim …).
6. Objavljajo večinski delež izvirnih programskih vsebin lastne produkcije, ki niso bile delno ali v celoti ustvarjene s sistemi generativne umetne inteligence, in s katerimi pokrivajo različne aktualne družbene, politične, gospodarske in kulturne teme, to pomeni, da več kot polovico objavljenih programskih vsebin predstavlja izvirna produkcija uredništva. Med izvirne programske vsebine ne sodijo agregirane vsebine (zbrane iz drugih domačih ali tujih medijev), objave vsebin tiskovnih agencij (v izvirni obliki ali z minimalnimi redakcijskimi popravki), vsebina, ki si jo medij deli z drugimi povezanimi mediji, ali vsebina, ki jo je v celoti ustvarila umetna inteligenca.
7. Pod enakimi pogoji so dostopni širši javnosti in zagotavljajo dostopnost za osebe z invalidnostmi v kateri od njim prilagojeni tehniki, obliki ali jeziku.
8. Imajo avtonomno uredniško politiko, to pomeni, da o vsebini, razvrščanju, produkciji in objavi izvirnih programskih vsebin odloča uredništvo medija.
9. V uredništvu imajo zaposlenih najmanj toliko oseb, da njihov skupni delovni čas ustreza vsaj petim zaposlenim za polni delovni čas, in sicer že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni poziv oziroma javni razpis ter najmanj za celotno obdobje trajanja finančne podpore.
10. Ponujajo naročniški model že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni poziv oziroma javni razpis.
V. FINANČNA PODPORA ZA DIGITALNE MEDIJE
(finančna podpora za digitalne medije)
Finančna podpora za digitalne medije pomeni sofinanciranje produkcije digitalnih medijev, s katero se krijejo stroški plač novinarjev in drugi stroški, povezani s produkcijo digitalnih medijev.
Za dodelitev finančne podpore za digitalne medije izdajatelji digitalnih medijev izpolnjujejo te posebne pogoje:
1. Vpisani so v razvid medijev že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni poziv oziroma javni razpis.
2. Izhajajo v slovenščini, to pomeni, da so izvirne programske vsebine ustvarjene in objavljene v slovenskem jeziku. Medij lahko izvirno programsko vsebino dodatno objavi tudi v tujem jeziku, kadar je vsebina zanimiva za tujo javnost (povzetek dnevnih novic o dogajanju v Sloveniji, prevod intervjuja ipd.).
3. Imajo minimalni povprečni doseg 10.000 unikatnih mesečnih obiskovalcev spletnega mesta medija v zadnjih 12 mesecih oziroma vsaj mesečno povprečje 10.000 sledilcev (naročnikov, prijateljev …) na zelo velikih spletnih platformah v zadnjih 12 mesecih, ki se izkazuje s statistiko (doseg in uporaba) digitalne izdaje, ki zajema izpis o unikatnih obiskovalcih spletnega mesta, podatke o številu predvajanj (podkasti ali spletni video). Za doseg šteje tudi število uporabnikov na zelo velikih spletnih platformah (sledilcev, naročnikov, prijateljev ipd.). Za vire podatkov o dosegu in uporabi digitalnega medija primarno štejejo merilni sistemi, ki so bili v skladu s panožnimi standardi in najboljšimi praksami razviti znotraj samoregulativnih organizacij (temeljijo na preglednih, nepristranskih in preverljivih rešitvah za merjenje občinstva) in na trgu obstajajo vsaj pet let.
4. Namenjeni so splošni javnosti v Republiki Sloveniji, to pomeni, da je medij pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom medijskih storitev in ni namenjen predvsem specifičnim javnostim (strokovnim, interesnim, političnim, manjšinskim …).
5. Objavljajo večinski delež izvirnih programskih vsebin lastne produkcije, ki niso bile delno ali v celoti ustvarjene s sistemi generativne umetne inteligence, in s katerimi pokrivajo različne aktualne družbene, politične, gospodarske in kulturne teme, to pomeni, da več kot polovico objavljenih programskih vsebin predstavlja izvirna produkcija uredništva. Med izvirne vsebine ne sodijo agregirane vsebine (zbrane iz drugih domačih ali tujih medijev), objave vsebin tiskovnih agencij (v izvirni obliki ali z minimalnimi redakcijskimi popravki), vsebina, ki si jo medij deli z drugimi povezanimi mediji, ali vsebina, ki jo je v celoti ustvarila umetna inteligenca.
6. Pod enakimi pogoji so dostopni širši javnosti in zagotavljajo dostopnost za osebe z invalidnostmi v kateri od njim prilagojeni tehniki, obliki ali jeziku.
7. Imajo avtonomno uredniško politiko, to pomeni, da o vsebini, razvrščanju, produkciji in objavi izvirnih programskih vsebin odloča uredništvo medija.
8. V uredništvu imajo zaposlenih najmanj toliko oseb, da njihov skupni delovni čas ustreza vsaj trem zaposlenim za polni delovni čas.
9. Delujejo izključno v digitalnem okolju, z izjemo občasnih izdaj tiskanih različic digitalnih edicij, to pomeni, da so izvirne programske vsebine ustvarjene in objavljene v digitalnem okolju (na spletnem mestu, v mobilni aplikaciji, spletnem videu ali podkastu ipd.). Medij lahko izvirno vsebino izjemoma dodatno objavi tudi v tiskani obliki: kot knjigo, revijo ali drugo tiskano publikacijo, ki smiselno dopolnjuje digitalno dejavnost (izbor daljših člankov in intervjujev ipd.).
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(prehodna ureditev postopka javnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2026)
Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2026, ki je bil objavljen pred uveljavitvijo te uredbe, se konča po določbah Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21) in Uredbe o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin medijev (Uradni list RS, št. 78/06, 4/11 in 8/12).
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-387/2025
Ljubljana, dne 17. decembra 2025
EVA 2025-3340-0021
Vlada Republike Slovenije
