Na podlagi 69. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost elektroindustrije Slovenije (Uradni list RS, št. 108/05, s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) sklepata pogodbeni stranki:
a) kot predstavnika delodajalcev:
– Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica elektroindustrije
– Združenje delodajalcev Slovenije GIZ – Sekcija za kovine
in
b) kot predstavniki delojemalcev:
– Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije
– Svet gorenjskih sindikatov
h Kolektivni pogodbi za dejavnost elektroindustrije Slovenije
DEL I. UVODNE DOLOČBE se spremeni tako, da se glasi:
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce ki so člani Zbornice elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenije glede na razvrstitev v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24) in člani Sekcije za kovine Združenja delodajalcev Slovenije, ki kot glavno dejavnost opravljajo eno od dejavnosti:
– C26.110 – Proizvodnja elektronskih komponent
– C26.120 – Proizvodnja elektronskih plošč
– C26.200 – Proizvodnja računalnikov in perifernih naprav
– C26.300 – Proizvodnja komunikacijskih naprav
– C26.400 – Proizvodnja elektronskih naprav za široko rabo
– C26.510 – Proizvodnja merilnih, preizkuševalnih in navigacijskih instrumentov in naprav
– C26.520 – Proizvodnja ur
– C26.600 – Proizvodnja sevalnih, elektromedicinskih in elektroterapevtskih naprav
– C26.700 – Proizvodnja optičnih instrumentov, magnetnih in optičnih nosilcev zapisa ter fotografske opreme
– C27.110 – Proizvodnja elektromotorjev, generatorjev in transformatorjev
– C27.120 – Proizvodnja naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike
– C27.200 – Proizvodnja baterij in akumulatorjev
– C27.310 – Proizvodnja kablov iz optičnih vlaken
– C27.320 – Proizvodnja drugih električnih kablov in žic
– C27.330 – Proizvodnja vtičnic, stikal in drugih naprav za ožičenje
– C27.400 – Proizvodnja naprav in opreme za razsvetljavo
– C27.510 – Proizvodnja električnih gospodinjskih naprav
– C27.900 – Proizvodnja drugih električnih naprav
– C29.310 – Proizvodnja električne in elektronske opreme za motorna vozila
– C32.500 – Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov
– C33.130 – Popravila in vzdrževanje elektronskih in optičnih naprav
– C33.140 – Popravila in vzdrževanje električnih naprav
– C33.200 – Montaža industrijskih strojev in naprav
(1) Za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz prejšnjega člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Ta kolektivna pogodba ne velja za poslovodne osebe in prokuriste razen, če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.
(3) Kolektivna pogodba dejavnosti se glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon in ta kolektivna pogodba, uporablja tudi za dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
Ta pogodba stopi v veljavo s podpisom pogodbenih strank, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če s to pogodbo za posamezna določila ni določeno drugače. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas.
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi in drugo
(1) Izraza »delavec« in »delodajalec« se v tej kolektivni pogodbi uporabljata v pomenu in obsegu kot to opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja. V tej kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delavec« in »delodajalec«, zapisana v moški slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.
(2) »Poslovodne osebe« so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezen register.
(3) Izraz »sindikat« pomeni sindikate, katerih člani so delavci, zaposleni pri delodajalcu.
(4) »Splošni akt« je akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji, skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja in to pogodbo.
(5) Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
(6) Pri uveljavljanju pravic delavcev, na podlagi »delovne dobe« pri zadnjem delodajalcu, se v omenjeno delovno dobo šteje neprekinjena delovna doba:
– pri zadnjem delodajalcu,
– pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
– za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.
(7) Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi »delovne dobe«, se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu in jih izkaže z vpisom v delovno knjižico ali s potrdilom oziroma izpisom podatka o obdobjih pokojninskega zavarovanja. Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi »skupne delovne dobe« se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe:
– za delovno dobo do 31. 12. 2008: ko je bil delavec v delovnem razmerju in ki so hkrati vpisana v delovno knjižico, ki jo delavec predloži delodajalcu;
– za delovno dobo od 1. 1. 2009: ko je bil delavec v delovnem razmerju, na podlagi katerega je bil zavarovan pri slovenskih nosilcih obveznih socialnih zavarovanj, kar delavec izkaže s potrdilom oziroma izpisom podatkov o obdobjih zavarovanja iz matične evidence zavarovancev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
(8) »Starejši delavec« je delavec, ki po zakonu, ki ureja delovna razmerja, uživa posebno varstvo.
(9) »Sindikalni zaupnik« je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki jo izvolijo člani sindikata ali imenuje organ sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti delodajalca.
(10) »Zunanji predstavnik sindikata« oziroma »zunanji sindikalni zaupnik« je oseba, ki ni zaposlena pri delodajalcu, je pa glede pravic in obveznosti glede zastopanja delavca oziroma sindikata v odnosu do delodajalca izenačen s sindikalnim zaupnikom. Zunanji predstavnik sindikata je zavezan spoštovati vsa pravila in izpolnjevati vse obveznosti, ki veljajo za tretje osebe, ki vstopajo k delodajalcu.
(11) »Sindikalni funkcionar« v smislu drugega odstavka 36. člena te kolektivne pogodbe je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki opravlja sindikalno delo nepoklicno in je izvoljena ali imenovana s strani organa sindikata v organe sindikatov na državnem, panožnem in regijskem ali območnem nivoju, ali je pridobila status zunanjega sindikalnega pooblaščenca, kar dokazuje z ustreznim dokumentom.
(12) Kadar je v tej kolektivni pogodbi uporabljen izraz »uredba« ali »davčna uredba«, je mišljena vsakokratna veljavna uredba Vlade RS, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
(13) »Javni prevoz« je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene, razen prevoza, ki se opravlja z osebnim ali s kombiniranim vozilom.
(14) »Pripravljenost na domu« je čas, ko delavec ne dela, delodajalec pa mu je odredil, da mu je na razpolago in se je dolžan odzvati pozivu delodajalca, da pride na delo.
Enotni minimalni standardi
(1) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde.
(2) Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe so obvezni minimalni standardi za določanje vsebine podjetniških kolektivnih pogodb.
(3) Odstopanje od minimalnih standardov se dogovori za omejen čas trajanja največ šest mesecev v posebnem sporazumu, sklenjenem med delodajalcem in reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja, recesije panoge in v podobnih utemeljenih primerih.«
V 5.a členu se črta drugi odstavek, dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek in se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Delodajalec objavi potrebo po delu v ženski in moški slovnični obliki razen, če iz narave dela ne izhaja drugače.«
V 7. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hrani v fizični ali elektronski obliki na način, da so dostopni vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne more odreči. Na željo delavca se mu dokumenti izročijo v elektronski ali fizični obliki. Ta določba velja tudi za agencijsko posredovane delavce, ko so na delu pri uporabniku.«
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas v primeru izvajanja projektnega dela. Projektno organizirano delo je delo, ki se prične, izvaja in zaključi skladno s projektnim programom in ima svojo samostojno finančno in organizacijsko konstrukcijo. Če je delo projektno organizirano, se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene tudi za obdobje, daljše od dveh let, če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta.
(2) Manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve iz zakona, ki ureja delovna razmerja.
(3) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi v primeru zaposlitve iz razloga za opravljanje pripravništva.
(4) Po samostojni odločitvi vodstva družbe se lahko sklene delovno razmerje za določen čas z tudi do 3 % zaposlenih pri velikih delodajalcih in do 2 % zaposlenih pri srednje velikih delodajalcih (upoštevajoč velikost podjetja po zakonu, ki ureja gospodarske družbe), čeprav ti ne ustrezajo zakonski definiciji vodilnega delavca, če se z njimi sklene izventarifna pogodba.
Izventarifna pogodba o zaposlitvi je pogodba, ki jo delodajalec sklene z vodilnim delavcem, opredeljenim v zakonu, ki ureja delovna razmerja ali s strokovnjakom, katerega osnovna plača vsaj za 30 odstotkov presega najnižjo osnovno plačo določeno v tej kolektivni pogodbi za delavce IX. tarifnega razreda.«
V 8.a členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za delo na domu, kot ga ureja zakon, ki ureja delovna razmerja, se šteje delo, ki ga delavec občasno ali trajno opravlja na domu ali v drugih prostorih, ki niso delovni prostori delodajalca.«
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V delovni čas se šteje tudi čas za:
– usposabljanje in izpopolnjevanje po napotilu delodajalca v delovnem času,
– organizirane odmore za dodatne počitke med delom,
– osebne potrebe,
– potrebne priprave delovnega mesta za delo (kot npr.: čiščenje in podobno, nameščanje varovalne oziroma delovne opreme).«
V 14. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) V primeru začasne prerazporeditve delovnega časa je delodajalec dolžan pisno obvestiti sindikat o razlogih. Ta obveznost ne velja v primeru delavca posameznika.«
Peti odstavek se črta. Dosedanji šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Delavec, ki v skladu s sklenjenim delovnim razmerjem, dela krajši delovni čas, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu.«
18.a člen se črta.
V 22. členu se črta sedmi odstavek.
Dosedanji osmi odstavek postane sedmi odstavek.
Dosedanji deveti odstavek postane osmi odstavek.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Delodajalec lahko z letnim koledarjem delavcu razporedi kolektivni dopust zgolj s soglasjem sindikata pri delodajalcu, v kolikor v podjetju ni sveta delavcev ali delavskega zaupnika.«
22.a členu se doda naslov »Pravica do odklopa«.
Doda se nov 25.a člen, ki se glasi:
»Oskrbovalski dopust
Delavec je upravičen do petih delovnih dni neplačanega oskrbovalskega dopusta v posameznem koledarskem letu v primeru oskrbe, pod pogoji in na način kot to določa Zakon o delovnih razmerjih.«
V 28. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Pisno opozorilo velja 18 mesecev od dneva vročitve delavcu.«
V 30. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delodajalec je dolžan zagotoviti izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev, če tako zahtevajo potrebe delovnega procesa.«
V 32. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s posebno pogodbo med delavcem in delodajalcem.«
V 40. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Sindikati in delodajalec se pisno dogovorijo o načinu zagotavljanja pogojev za delo sindikata v breme delodajalca (prostori, tehnično in administrativno delo, strokovna pomoč ter obračun in nakazovanje članarine), najkasneje v roku enega leta od ustanovitve sindikata oziroma uveljavitve te določbe.«
V 42. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Plače in druge osebne prejemke mora delodajalec izplačevati delavcu v denarni obliki.«
Tretji odstavek se črta, dosedanji četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Dosedanji sedmi odstavek postane peti odstavek.
Dosedanji osmi odstavek se črta.
Za novim petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek:
»(6) Delavcem, ki delajo s krajšim delovnim časom od polnega na podlagi pogodbene svobode, pripadajo drugi osebni prejemki ter povračila stroškov prevoza na delo in z dela v enakem znesku kot delavcem, ki delajo polni delovni čas, plače, regres, jubilejne nagrade in odpravnine pa v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
(7) Delavcem, ki delajo s krajšim delovnim časom od polnega, to so delavci v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju, starševskem varstvu ali drugimi predpisi, ki tako določajo, pripadajo drugi osebni prejemki ter povračila stroškov prevoza na delo in z dela v enakem znesku kot delavcem, ki delajo polni delovni čas, plače pa v sorazmerju s časom, prebitim na delu.«
Dosedanji deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek postanejo osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek.
Za novim enajstim odstavkom se doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»(12) Delodajalec je dolžan delavcu, na njegovo prošnjo, izdati kopije pisnih obračunov (plačilnih list). Delavec je, na zahtevo delodajalca, dolžan poravnati stroške za izdajo duplikatov pisnih obračunov.«
V 43. členu se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– plačila za poslovno uspešnost, kadar je tako dogovorjeno pri delodajalcu,«
Naslov 46. člena se spremeni tako, da se glasi: »Plačilo za poslovno uspešnost«
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Kriterije za določitev poslovne uspešnosti določita delodajalec in sindikat pri delodajalcu ob sprejemu letnega poslovnega načrta.«
V 47.a členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, je delavec, ki se je zaposlil pri delodajalcu po 30. 4. 2015, upravičen le do dodatka na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu v višini 0,6 % za vsako dopolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.«
50. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj 4 ure na dan, dijaki, vajenci in študenti na praksi. Do dodatnega toplega obroka so upravičeni tisti delavci, ki zaradi prerazporeditve delovnega časa, odrejene s strani delodajalca ali opravljanja dela preko polnega delovnega časa delajo več kot 11 ur dnevno.
(2) Delodajalec je praviloma dolžan zagotoviti delavcu topli obrok med delom v ustrezni kalorični vrednosti in ustrezni kakovosti. Če tega objektivno ne more zagotoviti, mora delavcu povrniti stroške prehrane v znesku, določenem s tarifno prilogo k tej pogodbi. Če delodajalec ne zagotovi dodatnega toplega obroka, ko delavec dela v prerazporejenem delovnem času ali preko polnega delovnega časa, delavcu pripada nadomestilo v višini in pod pogoji ustreznega urnega zneska po uredbi, v primeru dela več kot 11 ur dnevno pa polni znesek.
(3) Če delodajalec zagotavlja ustrezen topli obrok in je cena le-tega nižja od zneska, določenega v tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi, delavcu ni dolžan izplačati razlike do zneska v tarifni prilogi. Delavec je lahko, kljub organizirani prehrani med delom upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom, v višini po tarifni prilogi te KPD, v kolikor ima zato upravičene in s potrdilom zdravnika specialista ustrezne stroke potrjene razloge (npr. dietna prehrana, ipd.). Nabor razlogov se lahko podrobneje uredi na ravni podjetniške kolektivne pogodbe.«
55. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Višina regresa za letni dopust se določi s tarifno prilogo in se izplača najkasneje do 1. 7. tekočega leta.«
V 56. členu se premeni naslov tako, da se glasi »Odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti«
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Odpravnina se izplača najkasneje ob izplačilu zadnje plače.«
Dosedanji drugi in tretji odstavek se brišeta.
Za 56. členom se doda nov 56.a člen, ki se glasi:
»Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina pod naslednjimi pogoji in v naslednjih višinah:
– v višini ene povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini ene povprečne mesečne plače delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje, za dopolnjenih 5 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu;
– v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje, za dopolnjenih 15 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu;
– v višini treh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje, za dopolnjenih 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu;
– če se delavec upokoji v treh mesecih po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev in ima hkrati dopolnjenih 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, delavcu pripada odpravnina v višini štirih povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini štirih povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
(2) Odpravnina ob upokojitvi se izplača najkasneje ob izplačilu zadnje plače.«
V 57. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Delavec lahko delodajalca enkrat letno oziroma v roku 12 mesecev od prvega dne bolniškega staleža zaprosi za solidarnostno pomoč tudi v primeru daljše neprekinjene bolezni ali poškodbe pri delu (v trajanju nad 3 mesece). O višini solidarnostne pomoči se dogovorita delodajalec in sindikat glede na okoliščine posameznega primera.«
Spremeni se naslov 60. člena tako, da se glasi »Dijaki in študentje«
Za 62. členom se doda nov 62.a člen, ki se glasi:
»Varnost in zdravje pri delu
Ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu so strošek delodajalca in za delavce brezplačni. Usposabljanje za varno delo in preizkus usposobljenosti praviloma poteka med delovnim časom, če pa je to iz objektivnih razlogov možno organizirati le izven delovnega časa, se ta čas šteje kot redno delo.«
V 64. členu se črta četrti odstavek.
65. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za razlago določb te kolektivne pogodbe sta izključno pristojni stranki te pogodbe skupno. Stranki za ta namen imenujeta šestčlansko strokovno komisijo in sicer vsaka stranka po tri člane.
(2) Strokovna komisija uredi svoje delo s poslovnikom.
(3) Strokovna komisija sprejema priporočila za razlago te kolektivne pogodbe in pripravlja strokovne predloge za spreminjanje in dopolnjevanje te kolektivne pogodbe.
(4) Priporočila in strokovne predloge se pošlje strankama te kolektivne pogodbe za sprejem razlage ali ureditev določenega vprašanja. Stranke skličejo sestanek strokovne skupine, da se pripravijo razlage te kolektivne pogodbe najkasneje v treh mesecih. Vsaka pogodbena stranka lahko predlaga, da se v delo komisije pritegne tudi zunanje strokovne sodelavce, vendar le kot konzultante.
(5) Razlaga strokovne skupine je zavezujoča.
(6) Razlaga je sprejeta z dnem, ko jo podpišeta vodji pogajalskih skupin.
(7) Razlaga se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«
V 68. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pogodbena stranka lahko odpove kolektivno pogodbo kadarkoli s trimesečnim odpovednim rokom. Odpoved mora stranka pisno obrazložiti.«
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj do izteka obdobja 12 mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.«
Ta dodatek začne veljati in se uporabljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 1. decembra 2025
Gospodarska zbornica Slovenije
Zbornica elektroindustrije
predsednik upravnega odbora
Združenje delodajalcev Slovenije
po pooblastilu Odbora sekcije
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije
Svet gorenjskih sindikatov
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 10. 12. 2025 izdalo potrdilo št. 02047-17/2005-2611-71 o tem, da je Dodatek št. 21 h Kolektivni pogodbi za dejavnost elektroindustrije Slovenije vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pod zaporedno številko 11/22.
