Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o varni hrani in krmi (ZVHK)
Razglašam Zakon o varni hrani in krmi (ZVHK), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-392
Ljubljana, dne 29. novembra 2025
O VARNI HRANI IN KRMI (ZVHK)
(1) Ta zakon ureja varnost živil, krmo ter materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, v vseh fazah pridelave, proizvodnje, predelave in distribucije, da se varuje zdravje ljudi ter zaščitijo interesi potrošnikov, obveznosti izvajalcev dejavnosti, postopke in pristojne organe za izvajanje tega zakona, inšpekcijski nadzor ter sankcije za prekrške.
(2) S tem zakonom se izvajajo naslednje uredbe:
1. Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za onesnaževala v hrani (UL L št. 37 z dne 13. 2. 1993, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 187 z dne 14. 7. 2022, str. 59), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 315/93/EGS);
2. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L št. 147 z dne 31. 5. 2001, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/328 z dne 19. februarja 2025 o spremembi Priloge VIII k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 glede odobritve statusa zanemarljivega tveganja za klasični praskavec v Sloveniji (UL L št. 2025/328 z dne 20. 2. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 999/2001/ES), v delu, ki se nanaša na obveznosti nosilcev živilske dejavnosti in nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo;
3. Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/908 z dne 17. januarja 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede števila in poimenovanja stalnih znanstvenih svetov evropske agencije za varnost hrane (UL L št. 2024/908 z dne 20. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 178/2002/ES);
4. Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1829/2003/ES);
5. Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 24), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1830/2003/ES);
6. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 29), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1831/2003/ES);
7. Uredbe (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih (UL L št. 309 z dne 26. 11. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2065/2003/ES);
8. Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L št. 325 z dne 12. 12. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali (»Pravila o zdravju živali«) (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2160/2003/ES);
9. Uredbe (ES) 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2021/382 z dne 3. marca 2021 o spremembi prilog k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 o higieni živil v zvezi z upravljanjem na področju živilskih alergenov, prerazporejanjem hrane in kulturo varnosti hrane (UL L št. 74 z dne 4. 3. 2021, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004/ES);
10. Uredbe (ES) 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 55), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1141 z dne 14. decembra 2023 o spremembi prilog II in III k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih higienskih zahtev za nekatere vrste mesa, ribiške proizvode, mlečne proizvode in jajca (UL L št. 2024/1141 z dne 19. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 853/2004/ES);
11. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L št. 338 z dne 13. 11. 2004, str. 4), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1935/2004/ES);
12. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35 z dne 8. 2. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 183/2005/ES);
13. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L št. 70 z dne 16. 3. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2025/195 z dne 3. februarja 2025 o spremembi Priloge II k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za fenbukonazol in penkonazol v ali na nekaterih proizvodih (UL L št. 2025/195 z dne 4. 2. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 396/2005/ES);
14. Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (UL L št. 404 z dne 30. 12. 2006, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2019/343 z dne 28. februarja 2019 o odstopanjih od člena 1(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih glede uporabe nekaterih generičnih deskriptorjev (UL L št. 62 z dne 1. 3. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1924/2006/ES);
15. Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (UL L št. 404 z dne 30. 12. 2006, str. 26), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2024/1821 z dne 25. junija 2024 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge II k Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede železovega kazeinata iz mleka, ki se dodaja živilom in uporablja pri proizvodnji prehranskih dopolnil (UL L št. 2024/1821 z dne 27. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1925/2006/ES);
16. Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1331/2008/ES);
17. Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 7), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1332/2008/ES);
18. Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2024/2608 z dne 7. oktobra 2024 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe celuloze v prahu (E 460(ii)) in glukonodelta laktona (E 575) v nezorjenih mehkih mazavih sirnih proizvodih (UL L št. 2024/2608 z dne 8. 10. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1333/2008/ES);
19. Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 34), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2025/147 z dne 29. januarja 2025 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede črtanja aromatične snovi 4-metil-2-fenilpent-2-enal (št. FL 05.100) s seznama EU (UL L št. 2025/147 z dne 30. 1. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1334/2008/ES);
20. Uredbe (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 152 z dne 16. 6. 2009, str. 11), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 470/2009/ES);
21. Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L št. 229 z dne 1. 9. 2009, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 35 z dne 7. 2. 2019, str. 44), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 767/2009/ES);
22. Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1069/2009/ES), v delu, ki se nanaša na obveznosti nosilcev živilske dejavnosti, nosilec dejavnosti poslovanja s krmo in nosilcev dejavnosti poslovanja z živalskimi stranskimi proizvodi, v delu, ki se nanaša na krmo in krmljenje živali;
23. Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/2512 z dne 17. aprila 2024 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom v zvezi z behensko kislino iz gorčičnih semen za uporabo pri proizvodnji nekaterih emulgatorjev (UL L št. 2024/2512 z dne 25. 9. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1169/2011/EU);
24. Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L št. 181 z dne 29. 6. 2013, str. 35), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/2791 z dne 29. januarja 2024 o spremembi Priloge k Uredbi (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, da se dovoli uporaba železovega kazeinata iz mleka kot vira železa v popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo in v živilih za posebne zdravstvene namene, razen živil za dojenčke in majhne otroke (UL L št. 2024/2791 z dne 31. 10. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 609/2013/EU);
25. Uredbe (EU) št. 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2015/2283/EU);
26. Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru), (UL L št. 95 z dne 7. 4. 2017, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/3115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2016/2031 v zvezi z večletnimi programi preiskav, uradnimi obvestili o navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov, začasnimi odstopanji od prepovedi uvoza in posebnih uvoznih zahtev ter določitvijo postopkov za njihovo odobritev, začasnimi uvoznimi zahtevami za zelo tvegane rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, določitvijo postopkov za uvrščanje zelo tveganih rastlin na seznam, vsebino fitosanitarnih spričeval in uporabo rastlinskih potnih listov ter v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja za razmejena območja in preiskave v zvezi s škodljivimi organizmi ter o spremembi Uredbe (EU) 2017/625 v zvezi z nekaterimi uradnimi obvestili o neskladnosti (UL L št. 2024/3115 z dne 16. 12. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/625/EU);
27. Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/2867 z dne 2. septembra 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede predstavitve logotipa ekološke pridelave Evropske EU (UL L št. 2024/2867 z dne 11. 11. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/848/EU) v delu, ki se nanaša na krmo;
28. Uredbe (EU) 2019/4 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o proizvodnji, dajanju v promet in uporabi medicirane krme, spremembi Uredbe (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/167/EGS (UL L št. 4 z dne 7. 1. 2019, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1229 z dne 20. februarja 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/4 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo posebnih najvišjih mejnih vrednosti navzkrižne kontaminacije neciljne krme s protimikrobnimi učinkovinami in analiznih metod za te učinkovine v krmi (UL L št. 2024/1229 z dne 30. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/4/EU).
(3) S tem zakonom se prenašajo:
1. Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L št. 125 z dne 23. 5. 1996, str. 3), zadnjič spremenjena z Direktivo 2008/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o spremembi Direktive Sveta 96/22/ES o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov (UL L št. 318 z dne 28. 11. 2008, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 96/22/ES);
2. Direktiva 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o približevanju zakonodaje držav članic o živilih in živilskih sestavinah, obsevanih z ionizirajočim sevanjem (UL L št. 66 z dne 13. 3. 1999, str. 16), zadnjič spremenjena z Direktiva (EU) 2024/2839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2024 o spremembah direktiv 1999/2/ES, 2000/14/ES, 2011/24/EU in 2014/53/EU glede nekaterih zahtev glede poročanja na področju živil in živilskih sestavin, hrupa na prostem, pravic pacientov in radijske opreme (UL L št. 2024/2839 z dne 7. 11. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/2/ES);
3. Direktiva 1999/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o izdelavi seznama Skupnosti za živila in živilske sestavine, obsevane z ionizirajočim sevanjem (UL L št. 66 z dne 13. 3. 1999, str. 24), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/3/ES);
4. Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (UL L št. 140 z dne 30. 5. 2002, str. 10), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2019/1869 z dne 7. novembra 2019 o spremembi in popravku Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti nekaterih nezaželenih snovi v krmi (UL L št. 289 z dne 8. 11. 2019, str. 32), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/32/ES);
5. Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (UL L št. 183 z dne 12. 7. 2002, str. 51), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2025/352 z dne 21. februarja 2025 o spremembi Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kalcidiol monohidratom, ki se uporablja pri proizvodnji prehranskih dopolnil (UL L št. 2025/352 z dne 24. 2. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/46/ES);
6. Direktiva 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (UL L št. 325 z dne 12. 12. 2003, str. 31), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/20/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi določenih direktiv na področju varnosti živil, veterinarske in fitosanitarne politike zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 234); Direktiva Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (UL L št. 339 z dne 6. 12. 2006, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/125/ES);
7. Direktiva 2009/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o približevanju zakonodaj držav članic na področju ekstrakcijskih topil, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil in njihovih sestavin (UL L št. 141 z dne 6. 6. 2009, str. 3), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije (EU) 2023/175 z dne 26. januarja 2023 o spremembi Direktive 2009/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede 2-metiloksolana (UL L št. 25 z dne 27. 1. 2023, str. 67), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/32/ES);
8. Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (UL L št. 164 z dne 26. 6. 2009, str. 45), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 272 z dne 6. 10. 2012, str. 20), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/54/ES);
9. Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev), (UL L št. 435 z dne 23. 12. 2020, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/371 z dne 23. januarja 2024 o dopolnitvi Direktive (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo harmoniziranih specifikacij za označevanje proizvodov, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi (UL L št. 2024/371 z dne 23. 4. 2024).
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. dajanje na trg je dajanje v promet iz 3. člena Uredbe 178/2002/ES in 2. člena Uredbe 1935/2004/ES;
2. divjad je divjad iz točke 1.5 Priloge I Uredbe 853/2004/ES;
3. ekstrakcijsko topilo je topilo, ki se uporablja v procesu ekstrakcije pri predelavi surovin, proizvodnji živil ali njihovih sestavin oziroma primesi in ki se odstrani iz proizvoda, vendar utegne imeti za posledico nenamerno, vendar tehnološko neizogibno prisotnost ostankov te snovi ali njenih derivatov v živilu ali na živilu;
4. dude in tolažilne dude so materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, ki so izdelani iz elastomera ali gume in lahko sproščajo N-nitrozamine in snovi, ki se lahko pretvorijo v N-nitrozamine (N-nitrozabilne snovi);
5. hrana ali živilo je hrana ali živilo iz 2. člena Uredbe 178/2002/ES;
6. izvajalec oziroma izvajalka dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalec dejavnosti) je nosilec živilske dejavnosti iz 3. točke 3. člena Uredbe 178/2002/ES, nosilec dejavnosti poslovanja s krmo iz 6. točke 3. člena Uredbe 178/2002/ES, nosilec dejavnosti poslovanja z živalskimi stranskimi proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi (v nadaljnjem besedilu: živalski stranski proizvodi), ter nosilec dejavnosti poslovanja z materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili;
7. keramični izdelki so izdelki, namenjeni za stik z živili, ki so narejeni iz mešanice anorganskih materialov z običajno visoko vsebnostjo gline in silikatov, ki ji je lahko dodana majhna količina organskih snovi. Ti izdelki se najprej oblikujejo, tako nastala oblika pa se trajno utrdi z žganjem. Lahko so glazirani, emajlirani ali okrašeni;
8. krma ali krmilo je krma ali krmilo iz 3. člena Uredbe 178/2002/ES, vključno s proizvodi za prehrano živali;
9. lovska družina je lovska družina v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo;
10. lovski pomočnik oziroma pomočnica (v nadaljnjem besedilu: lovski pomočnik) je lovski pomočnik v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo;
11. lovišče s posebnim namenom je lovišče s posebnim namenom v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo;
12. materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, so materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, iz Uredbe 1935/2004/ES;
13. monitoring zoonoz in povzročiteljev zoonoz je spremljanje pod (e) 2. točke 2. člena Direktive 2003/99/ES;
14. naravna in druga nesreča je naravna in druga nesreča v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
15. neželena snov je katerakoli snov ali proizvod, razen povzročiteljev bolezni, ki je prisotna v oziroma na proizvodu za prehrano živali in predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi ali živali ali za okolje ali bi lahko škodljivo vplivala na proizvodnjo rejnih živali;
16. nosilec dejavnosti poslovanja z materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili, je nosilec dejavnosti iz točke (d) drugega odstavka 2. člena Uredbe 1935/2004/ES;
17. nosilec dejavnosti poslovanja z živalskimi stranskimi proizvodi je nosilec dejavnosti iz 11. točke 3. člena Uredbe 1069/2009/ES;
18. prodaja na daljavo je prodaja na podlagi pogodbe, ki je sklenjena med izvajalcem dejavnosti in potrošnikom brez istočasne fizične prisotnosti pogodbenih strank, kot npr. preko spleta ali telefona;
19. proizvodi za prehrano živali so posamična krmila, krmne mešanice, krmni dodatki, premiksi in ostale snovi, namenjene za uporabo ali uporabljene za prehrano živali;
20. regenerirane celulozne folije so materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, ki so v obliki tankih listov izdelani iz prečiščene celuloze, ki izvira iz nerecikliranega lesa ali bombaža, ki so mu z namenom, da bi zadostili posebnim tehničnim zahtevam, dodane ustrezne snovi v maso ali na površino;
21. rejec oziroma rejka živali (v nadaljnjem besedilu: rejec živali) je fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja z rejo rejnih živali;
22. rejne živali so rejne živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali;
23. sorodnik je oseba, ki je v:
– sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega drugega kolena;
– zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena;
24. vstop v Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: EU) je tranzit iz 44. točke 3. člena Uredbe 2017/625/EU in uvoz v EU;
25. uvoz v EU je vnos živil, krme, materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, in živalskih stranskih proizvodov v EU z namenom dajanja na trg EU;
26. začasno ali trajno odvzete rejne živali so rejne živali, ki jih pristojni inšpektor začasno ali trajno odvzame v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali;
27. zapuščene živali so zapuščene živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali;
28. zbiralnica uplenjene divjadi je zbirni center iz Priloge III Uredbe 853/2004/ES ali drug zaprt prostor, ki poleg pogojev za zbirni center izpolnjuje dodatne higiensko tehnične pogoje iz tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi;
29. živila za posebne skupine so začetne formule za dojenčke, nadaljevalne formule, živila na osnovi predelanih žit, otroška hrana, živila za posebne zdravstvene namene in popolni prehranski nadomestki za nadzor nad telesno težo iz drugega odstavka 2. člena Uredbe 609/2013/EU.
(organi, pristojni za izvajanje)
(1) Za izvajanje tega zakona in pravnih aktov EU, ki urejajo varnost hrane in krmo v vseh fazah pridelave, proizvodnje, predelave in distribucije, vstopa v EU ter izvoza iz EU, je pristojna Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je glede varnosti živil za posebne skupine, prehranskih dopolnil ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, v postopkih njihove pridelave, proizvodnje, predelave in distribucije, pristojno ministrstvo, pristojno za zdravje.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je glede varnosti pri pridelavi, proizvodnji, predelavi in distribuciji grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja, mošta in vina, pristojno ministrstvo, pristojno za hrano in krmo.
(organi, pristojni za nadzor)
(1) Za izvajanje nadzora nad izvajanjem tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in pravnih aktov EU, ki urejajo varnost hrane, vključno z vstopom prehranskih dopolnil in živil za posebne skupine, ki vsebujejo sestavine živalskega izvora, za katere je obvezen veterinarski pregled ob vstopu v EU, in krme v vseh fazah pridelave, proizvodnje, predelave in distribucije, vstopa v EU ter izvoza iz EU, je pristojna Uprava.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je glede varnosti živil za posebne skupine, prehranskih dopolnil, ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, pristojen Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZIRS).
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je za izvajanje sistematičnih dokumentacijskih pregledov in naključnih identifikacijskih pregledov pošiljk živil in krme iz 44. člena Uredbe 2017/625/EU, razen živil za posebne skupine, prehranskih dopolnil ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, pri vstopu v EU pristojna Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS). V primeru suma, da pošiljka ni v skladu s predpisi, ali potrebe po izvedbi fizičnega pregleda iz prvega odstavka 44. člena Uredbe 2017/625/EU, FURS pošiljko zadrži in odstopi v obravnavo pristojnemu inšpektorju oziroma inšpektorici (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor) ali uradnemu veterinarju oziroma veterinarki (v nadaljnjem besedilu: uradni veterinar).
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je glede varnosti grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja, mošta in vina pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: IRSKGLR).
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ministrica ali minister, pristojen za hrano in krmo (v nadaljnjem besedilu: minister), ter ministrica ali minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za zdravje), izdajajo podzakonske predpise, predvidene v določbah tega zakona, ter druge predpise, potrebne za izvrševanje tega zakona in izvajanje pravnih aktov EU, ki se nanašajo na vsebino tega zakona.
(svet za varno hrano in krmo)
(1) Minister lahko ustanovi svet za varno hrano in krmo, ki je strokovno svetovalno telo ministra na področju varne hrane in krme. Naloge sveta glede varne hrane in krme so zlasti, da na zahtevo ministra:
– daje mnenja, predloge in opredelitve glede posameznih strokovnih vprašanj s področja varne hrane in krme;
– daje mnenja k ukrepom izvajanja kmetijske politike, ki vplivajo na varno hrano in krmo;
– daje mnenja k predlogom predpisov s področja varne hrane in krme;
– predlaga znanstvene in izobraževalne dejavnosti s področja varne hrane in krme;
– daje strokovna mnenja k drugim pomembnejšim odločitvam na področju varne hrane in krme;
– pripravi predlog programa ukrepov za izboljšanje varnosti in kakovosti živil ter varstva interesov potrošnikov.
(2) Svet sestavljajo predstavniki ministrstva, pristojnega za zdravje, ministrstva, pristojnega za hrano in krmo, ministrstva, pristojnega za okolje, Uprave, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ), Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice, Trgovinske zbornice, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zveze potrošnikov Slovenije ter drugih vladnih in nevladnih organizacij in šteje največ 15 članov.
(3) Minister imenuje člane sveta za varno hrano in krmo ter določi njegove podrobnejše naloge in obveznosti.
(4) Minister skliče ustanovno sejo, na kateri imenovani člani izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika.
(5) Svet za varno hrano in krmo sprejme poslovnik, ki določa način njegovega dela.
(6) Mandat svetu za varno hrano in krmo preneha z mandatom ministra.
Na predlog vlade Državni zbor Republike Slovenije sprejme nacionalni program za izboljšanje življenjskega sloga prebivalcev, namenjen zagotavljanju varne hrane, spodbujanju zdravih prehranskih in gibalnih navad ter ustvarjanju podpornega okolja za zdrav življenjski slog (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program), ki ga pripravi in koordinira ministrstvo, pristojno za zdravje, in določa:
– oceno stanja;
– vizijo, cilje, ukrepe in nosilce ukrepov;
– usmeritve za izvajanje in spremljanje izvajanja nacionalnega programa.
II. SPLOŠNE DOLOČBE ZA PRISTOJNE ORGANE IN ORGANIZACIJE
(izdelava ocene tveganja na zahtevo pristojnih organov)
(1) Za ugotavljanje, ali živila ter materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, NIJZ ali Nacionalni veterinarski inštitut pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: NVI) na zahtevo Uprave, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsakega v okviru svojih pristojnosti, izdela oceno tveganja. Pri tem po potrebi sodeluje z organizacijami iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Za ugotavljanje, ali krma predstavlja tveganje za zdravje živali, oceno tveganja na zahtevo Uprave, izdela NVI. Pri tem po potrebi sodeluje z organizacijami iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Pri izdelavi ocene tveganja iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sodelujejo organizacije s seznama, določenega v skladu s 36. členom Uredbe 178/2002/ES.
(4) Če NIJZ ali NVI obvesti Upravo, ZIRS oziroma IRSKGLR, da posamezne ocene tveganja ne more izdelati, ker ni ustrezno strokovno ali tehnično usposobljen, lahko pristojni organ sam ali NIJZ ali NVI s soglasjem pristojnega organa zaprosi za pripravo ocene tveganja organizacijo v drugi državi članici, ki tam izvaja ocene tveganja, drugo organizacijo v Republiki Sloveniji, ki je ustrezno strokovno in tehnično usposobljena ter ima izkušnje z izdelavo ocen tveganj na področju iz prvega in drugega odstavka tega člena, ali Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA).
(5) Pri izvajanju laboratorijskih preskušanj vzorcev živil, krme ali materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, odvzetih v okviru uradnega nadzora, oceno varnosti ali oceno tveganja za analiziran uradni vzorec izdelajo uradni laboratoriji, določeni v skladu s 37. členom Uredbe 2017/625/EU.
(1) Če je na podlagi razpoložljivih informacij ugotovljena možnost škodljivih učinkov na zdravje ljudi ali živali, obenem pa obstaja znanstvena negotovost, Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, oziroma ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, vsak v okviru svojih pristojnosti, sprejmejo začasne ukrepe za obvladovanje tveganj v skladu s 7. členom Uredbe 178/2002/ES, ki jih upoštevajo izvajalci živilske dejavnosti in izvajalci dejavnosti poslovanja s krmo.
(2) Šteje se, da so pogoji iz prvega odstavka 7. člena Uredbe 178/2002/ES izpolnjeni zlasti, kadar se izkaže, da zaradi nezadostnih ali neprepričljivih rezultatov opravljenih študij ni mogoče z gotovostjo ugotoviti ali izključiti obstoja morebitnega tveganja ali njegovega obsega, pri čemer obstaja verjetnost dejanske škode za zdravje ljudi ali živali, če bi se tveganje izkazalo za utemeljeno.
(3) Začasne ukrepe iz prejšnjega odstavka določijo s sklepom predstojniki organov iz prejšnjega odstavka, vsak v okviru svojih pristojnosti.
(4) Do objave v Uradnem listu Republike Slovenije se začasni ukrepi iz prvega odstavka tega člena objavijo na osrednjem spletnem mestu državne uprave in veljajo takoj po objavi na tem spletnem mestu.
(5) Začasni ukrepi veljajo do preklica, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Za obveščanje o tveganju v skladu z 8a, 8b in 8c členom Uredbe 178/2002/ES so pristojni Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, ZIRS, IRSKGLR oziroma organizacije iz prvega, drugega in tretjega odstavka 8. člena tega zakona, vsak v okviru svojih pristojnosti.
(sistem hitrega obveščanja – RASFF)
(1) Za izvajanje 50. člena Uredbe 178/2002/ES je glede živil, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, nacionalna kontaktna točka sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (v nadaljnjem besedilu: RASFF) Uprava.
(2) Naloga nacionalne kontaktne točke iz prejšnjega odstavka je vzpostaviti in upravljati sistem hitrega obveščanja med državami članicami, Evropsko komisijo, EFSA in člani nacionalne – SI RASFF mreže.
(3) V SI RASFF mreži sodelujejo Uprava, ZIRS in IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti, ki so za učinkovito delovanje te mreže dolžni zagotavljati neprekinjeno dežurstvo ali stalno pripravljenost.
(upravna pomoč in sodelovanje – AAC)
(1) Za izvajanje 103. člena Uredbe 2017/625/EU je glede živil, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, nacionalna kontaktna točka sistema upravne pomoči in sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: AAC) Uprava.
(2) Naloga nacionalne kontaktne točke iz prejšnjega odstavka je vzpostaviti ter upravljati sistem upravne pomoči in sodelovanja med državami članicami, Evropsko komisijo, EFSA in člani nacionalne – SI AAC mreže.
(3) V SI AAC mreži sodelujejo Uprava, ZIRS in IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti.
(boljše usposabljanje za varnejšo hrano – BTSF)
(1) Uprava, ZIRS, FURS, IRSKGLR in organizacije iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 8. člena tega zakona se vključujejo oziroma predlagajo vključitev drugih udeležencev v programe “Boljše usposabljanje za varnejšo hrano” (v nadaljnjem besedilu: BTSF) v skladu s 130. členom Uredbe 2017/625/EU.
(2) Za izvajanje 130. člena Uredbe 2017/625/EU je nacionalna kontaktna točka BTSF, ki izvaja koordinacijo pristojnih organov in organizacij pri dejavnostih iz prejšnjega odstavka, Uprava.
(1) Imenovanje organizacij na podlagi 36. člena Uredbe 178/2002/ES ter koordinacijo med EFSA, Upravo, ZIRS, FURS, IRSKGLR in organizacijami iz prvega, drugega in tretjega odstavka 8. člena tega zakona v zvezi s komunikacijo in sodelovanjem pri izmenjavi strokovnih in znanstvenih informacij o varnosti živil, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, izvaja nacionalna informacijska točka, ki deluje pri Upravi.
(2) Za izvajanje 25. člena Uredbe 178/2002/ES člana in nadomestnega člana za predstavnika v upravnem odboru EFSA predlaga minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
(3) Za izvajanje 27. člena Uredbe 178/2002/ES v posvetovalnem forumu EFSA sodeluje predstavnik organizacije iz prvega in drugega odstavka 8. člena tega zakona.
(sistem za nadzor goljufivih praks)
(1) Za izvajanje četrtega odstavka 102. in 103. člena Uredbe 2017/625/EU je nacionalna kontaktna točka za izmenjavo informacij o goljufivih praksah v agroživilski verigi med državami članicami in Evropsko komisijo Uprava.
(2) Za izvajanje četrtega odstavka 102. člena Uredbe 2017/625/EU se za boj proti goljufivim praksam v agroživilski verigi vzpostavi nacionalna skupina, ki sodeluje s policijo, državnim tožilstvom in Evropskim javnim tožilstvom.
(3) Nacionalno skupino iz prejšnjega odstavka sestavljajo zlasti predstavniki Uprave, ZIRS, IRSKGLR, FURS in Tržnega inšpektorata Republike Slovenije.
(4) Nacionalno skupino iz drugega odstavka tega člena ustanovi vlada.
(začasni zaščitni ukrepi)
(1) Za izvajanje prvega odstavka 54. člena Uredbe 178/2002/ES vlada sprejme začasne zaščitne ukrepe za izvajalce živilske dejavnosti in izvajalce dejavnosti poslovanja s krmo.
(2) Za izvajanje 18. člena Uredbe 1935/2004/ES vlada sprejme začasne zaščitne ukrepe za izvajalce dejavnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili.
(3) Za izvajanje prvega odstavka 54. člena Uredbe 178/2002/ES Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, oziroma ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, vsak v okviru svojih pristojnosti, obveščajo Evropsko komisijo o potrebi sprejetja ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena ter Evropsko komisijo in države članice o sprejetju ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(obvladovanje kriznih razmer)
(1) Za izvajanje splošnega načrta za obvladovanje kriznih razmer iz 55. člena Uredbe 178/2002/ES na področju varnosti živil in krme so pristojni Uprava, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti.
(2) Za izvajanje 5. člena Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2019/300 z dne 19. februarja 2019 o določitvi splošnega načrta za obvladovanje kriznih razmer na področju varnosti živil in krme (UL L št. 50 z dne 21. 2. 2019, str. 55) zaradi zagotavljanja učinkovite izmenjave informacij med državami članicami EU, Evropsko komisijo in EFSA ter zaradi zagotavljanja učinkovitega odločanja in izvajanja ukrepov, določenih v splošnem načrtu iz prejšnjega odstavka, Uprava imenuje kriznega koordinatorja in njegovega namestnika.
(obveščanje javnosti o tveganju za zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje ter goljufivih praksah)
(1) Za izvajanje 10. člena Uredbe 178/2002/ES Uprava, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svoje pristojnosti, na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani organa objavijo obvestilo o tveganjih in ukrepih v zvezi z živili ali materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi.
(2) Za izvajanje 10. člena Uredbe 178/2002/ES Uprava na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani Uprave objavi obvestilo o krmi, vključno s krmo za živali, ki ni namenjena za proizvodnjo hrane, ki lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali zdravje živali, ugotovljenih tveganjih in sprejetih ukrepih.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata za obveščanje o goljufivih praksah iz 22. člena tega zakona.
(4) Uprava, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svoje pristojnosti, obveščajo javnost tudi o prepovedi opravljanja dejavnosti zaradi ugotovljenih nepravilnosti, ki predstavljajo nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, za zdravje živali ali predstavljajo goljufivo prakso.
(5) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o imenu in priimku, nazivu, naslovu oziroma sedežu samostojnega podjetnika posameznika, fizične oziroma pravne osebe, datum odvzema registracije oziroma odobritve obrata in izrek odločbe ali povzetek bistvenih razlogov za odvzem.
(6) Uprava, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svoje pristojnosti, na osrednjem spletnem mestu državne uprave in svoji spletni strani objavi obvestilo iz četrtega odstavka tega člena v sedmih dneh po izvršljivosti odločbe, ki je objavljeno najmanj 60 dni od objave.
(7) Uprava, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svoje pristojnosti, na osrednjem spletnem mestu državne uprave obveščajo javnost tudi o neskladnih rezultatih laboratorijskih preiskav vzorcev živil, odvzetih v okviru uradnega nadzora.
(8) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše način in vsebino objave iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
III. POGOJI ZA DAJANJE NA TRG ŽIVIL IN KRME
(odgovornost nosilcev živilske dejavnosti, dejavnosti poslovanja s krmo ter dejavnosti poslovanja z materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili)
Nosilec živilske dejavnosti, nosilec dejavnosti poslovanja s krmo ter nosilec dejavnosti poslovanja z materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili, zagotavljajo izpolnjevanje zahtev iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter uredb EU, ki urejajo živilsko dejavnost, dejavnost poslovanja s krmo ter dejavnost poslovanja z materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili.
(obveznost nosilcev živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo v zvezi z obveščanjem o umiku in odpoklicu)
(1) Nosilec živilske dejavnosti oziroma nosilec dejavnosti poslovanja s krmo v primerih iz 19. in 20. člena Uredbe 178/2002/ES obvesti Upravo, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsakega v okviru njegovih pristojnosti.
(2) Nosilec živilske dejavnosti oziroma nosilec dejavnosti poslovanja s krmo v primerih iz 19. in 20. člena Uredbe 178/2002/ES obvesti tudi dobavitelje in prejemnike živila in krme ter potrošnike in uporabnike krme.
(3) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše način in vsebino obveščanja iz tega člena.
(splošni pogoji za dajanje na trg)
Hrana in krma se lahko dajeta na trg, če sta varna in skladna z zahtevami tega zakona, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in uredbami EU, ki urejajo higieno in varnost hrane in krme.
(1) Goljufive prakse izvajalcev dejavnosti pri dajanju na trg živil, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, so prepovedane.
(2) Goljufiva praksa pomeni kršitev zahteve ali pogoja iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in uredb EU, ki urejajo dajanje na trg živil, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, s strani izvajalca dejavnosti z namenom zavajanja potrošnika ali drugega izvajalca dejavnosti ter pridobitve premoženjske koristi.
(3) Za zavajanje iz prejšnjega odstavka gre, če kršitev zahteve ali pogoja iz prejšnjega odstavka zavaja potrošnika ali izvajalca dejavnosti ali bi ga utegnila zavajati in bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivala na ekonomsko obnašanje potrošnika ali izvajalca dejavnosti.
(4) Zavajanje iz prejšnjega odstavka je storjeno namenoma, če se je izvajalec dejavnosti zavedal, da bo imelo njegovo ravnanje za posledico kršitev zahteve ali pogoja iz drugega odstavka tega člena, vendar je vseeno hotel nastanek te posledice ali je vsaj privolil v nastanek te posledice.
(5) Šteje se tudi, da je zavajanje storjeno namenoma, če je izvajalec dejavnosti ponovil kršitev iste zahteve ali pogoja iz drugega odstavka tega člena v treh letih od pravnomočno izrečenega inšpekcijskega ukrepa ali prekrškovne sankcije za kršitev iste zahteve ali pogoja iz drugega odstavka tega člena.
(sledljivost živil in krme)
(1) Nosilec živilske dejavnosti in nosilec dejavnosti poslovanja s krmo zagotovita sledljivost v vseh fazah pridelave, proizvodnje, predelave in distribucije živil in krme ter uporabe krme v skladu z Uredbo 178/2002/ES.
(2) Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše podrobnejši način označevanja in spremljajočo dokumentacijo za zagotavljanje sledljivosti iz prejšnjega odstavka, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(obrat, registracija in odobritev)
(1) Obrat za pridelavo, proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil in krme mora izpolnjevati pogoje glede osebja, higiene, prostorov, opreme, notranjih kontrol in dokumentacije, ki so določeni z uredbami EU, ki urejajo higieno živil in krme, oziroma jih določita minister in minister, pristojen za zdravje, vsak v okviru svojih pristojnosti, če ni s pravnimi akti EU drugače določeno.
(2) Obrat za proizvodnjo posamičnih krmil živalskega izvora, hrane za hišne živali, ki je živalskega izvora, in obrat, ki ima dovoljenje za posebne namene krmljenja, mora izpolnjevati pogoje glede osebja, higiene, prostorov, opreme, notranjih kontrol in dokumentacije, ki so določeni z uredbami EU, ki urejajo živalske stranske proizvode, oziroma jih določi minister, če ni s pravnimi akti EU drugače določeno.
(3) Za izvajanje drugega in tretjega odstavka 6. člena Uredbe 852/2004/ES, 4. člena Uredbe 853/2004/ES, 2. člena Uredbe 210/2013/ES, 9. in 10. člena Uredbe 183/2005/ES, 1. člena Uredbe Komisije (ES) št. 141/2007 z dne 14. februarja 2007 o zahtevi za odobritev v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 obratov za proizvodnjo krme, ki proizvajajo ali dajejo v promet krmne dodatke vrste kokcidiostatiki in histomonostatiki (UL L št. 43 z dne 15. 2. 2007, str. 9), drugega odstavka 8. člena Uredbe 767/2009/ES, 23. in 24. člena Uredbe 1069/2009/ES, 6. člena Uredbe Komisije (EU) 2015/786 z dne 19. maja 2015 o določitvi meril sprejemljivosti za postopke razstrupljanja, ki se uporabljajo za proizvode, namenjene živalski krmi, kot je opredeljeno v Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 125 z dne 21. 5. 2015, str. 10) in 13. člena Uredbe 2019/4/EU izvajalec dejavnosti priglasi obrat, za katerega se zahteva registracija v 15 dneh pred začetkom obratovanja ali začne postopek odobritve obrata.
(4) Za izvajanje določb iz prejšnjega odstavka minister oziroma minister, pristojen za zdravje, vsak v okviru svojih pristojnosti, določita dodatne dejavnosti, za katere je obvezna odobritev obratov.
(5) Vloga za registracijo obrata se vloži pri Upravi, ZIRS oziroma IRSKGLR, v okviru njihovih pristojnosti, vloga za odobritev obrata pa pri Upravi oziroma ZIRS, v okviru njunih pristojnosti. Vsebino vlog iz prejšnjega stavka in zahtevane podatke določita minister in minister, pristojen za zdravje, vsak v okviru svojih pristojnosti.
(6) Izvajalec dejavnosti v vlogi iz prejšnjega odstavka poleg zahtevanih podatkov navede tudi:
– enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) ali matično številko pravne osebe;
– kontaktne podatke (telefonsko številko mobilnega telefona oziroma naslov elektronske pošte).
(7) Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, Uprava, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti, po prejemu vloge za registracijo iz petega odstavka tega člena vpiše obrat v register obratov iz 94. člena tega zakona in izvajalcu dejavnosti izda izpis iz tega registra.
(8) O vlogi za odobritev obrata iz petega odstavka tega člena Uprava oziroma ZIRS, vsak okviru svojih pristojnosti, po pregledu izpolnjevanja pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloči z odločbo o odobritvi, pogojni odobritvi ali neodobritvi obrata. Odobreni in pogojno odobreni obrat Uprava oziroma ZIRS, vsak okviru svojih pristojnosti, vpiše v register obratov iz 94. člena tega zakona.
(9) Ne glede na tretji odstavek tega člena minister določi, kateri obrati nosilcev živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo se štejejo za registrirane, če so vpisani v obstoječe uradne evidence, in način ter rok za sporočanje podatkov.
(10) Ne glede na tretji odstavek tega člena ni treba registrirati oziroma odobriti obrata, ki izvaja svojo dejavnost v skladu z omejitvami, ki veljajo za majhne količine, določene v 26. in 27. členu tega zakona.
(11) Ne glede na tretji odstavek tega člena ni treba registrirati obrata:
– če gre za fizične osebe, ki največ enkrat letno izvajajo živilsko dejavnost (vaški sejmi, gasilske veselice in podobno);
– če gre za društva, ki največ enkrat letno izvajajo živilsko dejavnost (vaški sejmi, gasilske veselice in podobno);
– če zbira oziroma prevaža donirano krmo iz primarne pridelave za neposredno oskrbo kmetij v primeru naravne in druge nesreče; ali
– če priložnostno prevaža predpakirano hrano in krmo, za katero se ne zahteva posebni temperaturni režim.
(12) Izvajalec dejavnosti Upravi, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsakemu v okviru njegovih pristojnosti, sporoči vse spremembe, ki so nastale v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v registriranem oziroma odobrenem obratu. Spremembe sporoči v 15 dneh po nastali spremembi.
(13) Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, Uprava oziroma ZIRS, vsak okviru svojih pristojnosti, že izdano odločbo za odobritev posameznega obrata po uradni dolžnosti razveljavi in jo nadomesti z novo odločbo, če se spremenijo podatki o obratu iz odločbe o odobritvi ali pogojni odobritvi obrata iz osmega odstavka tega člena.
(14) V primerih iz 14. in 15. člena Uredbe 183/2005/ES Uprava z odločbo začasno ali trajno odvzame registracijo ali odobritev obrata na področju krme.
(15) V primerih iz 16. člena Uredbe 183/2005/ES Uprava spremeni registracijo ali odobritev obrata ob smiselni uporabi petega, sedmega in osmega odstavka tega člena.
(16) Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, se obvestilo nosilca živilske dejavnosti, nosilca dejavnosti poslovanja s krmo in nosilca dejavnosti poslovanja z živalskimi stranskimi proizvodi o prenehanju dejavnosti šteje kot vloga za izpis obrata iz registra. Uprava, ZIRS oziroma IRSKGLR po prejemu obvestila iz prejšnjega stavka izpiše obrat iz registra obratov iz 94. člena tega zakona in izvajalcu dejavnosti izda potrdilo o izpisu iz tega registra.
(17) Odobrenemu obratu, ki več ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz prvega ali drugega odstavka tega člena ali prekine z dejavnostjo in o tem ne obvesti Uprave oziroma ZIRS, v okviru njunih pristojnosti, Uprava oziroma ZIRS, vsak okviru svojih pristojnosti, odobritev obrata z odločbo začasno ali trajno odvzame v skladu s pogoji in po postopku, določenem v pravnih aktih EU iz prvega in drugega odstavka tega člena, oziroma pod podrobnejšimi pogoji in po podrobnejšem postopku, določenem v tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
(18) Nosilec živilske dejavnosti, ki je registriran ali odobren v drugi državi v skladu s pravnimi akti EU oziroma nacionalnimi predpisi te države in dobavlja živila neposredno končnemu potrošniku v Republiki Sloveniji, razen v primeru prodaje na daljavo, mora pri Upravi, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsakemu v okviru njegovih pristojnosti, za to dejavnost registrirati obrat v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(19) Minister in minister, pristojen za zdravje, vsak v okviru svojih pristojnosti, predpišeta podrobnejši postopek registracije in odobritve obrata ter vpisa v register obratov, postopek sporočanja sprememb ter podrobnejše pogoje in podrobnejši postopek odvzema registracije in odobritve iz tretjega, petega, sedmega, osmega, dvanajstega in sedemnajstega odstavka tega člena.
(dovoljenja in posebna dovoljenja za živalske stranske proizvode, snovi s specifičnim tveganjem in nedovoljene krmne dodatke)
(1) Registrirani ali odobreni obrat iz prejšnjega člena potrebuje dovoljenje oziroma posebno dovoljenje Uprave za opravljanje naslednjih dejavnosti:
– odstranjevanje ali uporabo snovi s specifičnim tveganjem v živilskem obratu za izvajanje Priloge V Uredbe 999/2001/ES;
– uporabo živalskih stranskih proizvodov za izvajanje točke (g) 16. člena in 18. člena Uredbe 1069/2009/ES;
– uporabo določenih posamičnih krmil živalskega izvora na kmetijskih gospodarstvih ter proizvodnjo in dajanje na trg za izvajanje Priloge IV Uredbe 999/2001/ES;
– izjemno uporabo snovi kot krmnega dodatka, ki še nima dovoljenja EU, za namen znanstvenega poskusa za izvajanje drugega odstavka 3. člena Uredbe 1831/2003/ES;
– dodatne dejavnosti iz devetega odstavka tega člena.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se dovoljenje za izjemno uporabo snovi iz četrte alineje prejšnjega odstavka izda tudi obratu, ki ni registriran ali odobren v skladu s prejšnjim členom.
(3) Nosilec živilske dejavnosti, nosilec dejavnosti poslovanja s krmo in nosilec dejavnosti poslovanja z živalskimi stranskimi proizvodi vloži vlogo za izdajo dovoljenja oziroma posebnega dovoljenja za registrirani ali odobreni obrat pri Upravi.
(4) Uprava izda dovoljenje oziroma posebno dovoljenje iz tega člena, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter uredb EU iz prvega odstavka tega člena. Izdana dovoljenja in posebna dovoljenja Uprava vpiše v register obratov iz 94. člena tega zakona.
(5) O izdaji posebnega dovoljenja iz tretjega odstavka tega člena Uprava odloči po pregledu izpolnjevanja pogojev na kraju samem.
(6) Dejavnosti, ki so predmet dovoljenja oziroma posebnega dovoljenja iz tega člena, Uprava vpiše v register obratov iz 94. člena tega zakona.
(7) Za sporočanje vseh sprememb se smiselno uporablja dvanajsti odstavek prejšnjega člena.
(8) Obratu, ki več ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz četrtega odstavka tega člena, Uprava dovoljenje oziroma posebno dovoljenje iz tega člena z odločbo začasno ali trajno odvzame v skladu s pogoji in po postopku, določenem v pravnih aktih EU iz prvega odstavka tega člena, oziroma pod podrobnejšimi pogoji in po podrobnejšem postopku, določenem v tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
(9) Poleg dejavnosti iz prvega odstavka tega člena dodatne dejavnosti, za katere registrirani in odobreni obrati potrebujejo dovoljenje oziroma posebno dovoljenje in dodatne higiensko tehnične pogoje za izvajanje teh dejavnosti, določi minister.
(10) Podrobnejše pogoje in podrobnejši postopek izdaje dovoljenja oziroma posebnega dovoljenja iz tega člena, podrobnejši postopek začasnega in trajnega odvzema dovoljenja oziroma posebnega dovoljenja iz osmega odstavka tega člena, vpisa v register obratov iz 94. člena tega zakona in sporočanja sprememb dejavnosti iz šestega in sedmega odstavka tega člena ter vsebino vlog iz tretjega odstavka tega člena določi minister.
(izjeme od obveznosti registracije ali odobritve obratov v primeru majhnih količin živil ter prilagoditve)
(1) Za izvajanje tretjega odstavka 1. člena Uredbe 852/2004/ES minister predpiše zahteve glede higiene in varnosti primarnih proizvodov rastlinskega izvora in največji dovoljeni obseg njihove pridelave, ki se šteje za majhne količine, ki jih sme proizvajalec neposredno dobavljati končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim obratom, ki jih neposredno dobavljajo končnemu potrošniku. Lokalni maloprodajni obrati iz tega odstavka so maloprodajni obrati na območju Republike Slovenije.
(2) Za neposredno dobavo živil iz prejšnjega odstavka se šteje prodaja na mestu pridelave, prodaja na tržnicah, prodaja na premičnih prodajnih objektih, kot so premična stojnica, potujoča prodajalna, prodajni avtomat, prodaja od vrat do vrat ter prodaja na sejmih in prireditvah in ne vključuje prodaje na daljavo.
(3) Za izvajanje četrtega odstavka 1. člena Uredbe 853/2004/ES minister predpiše zahteve glede higiene in varnosti živil živalskega izvora in največji dovoljeni obseg njihove pridelave oziroma predelave, ki se šteje za majhne količine, ki jih sme proizvajalec ali lovska družina ali lovišče s posebnim namenom neposredno dobavljati končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim obratom, ki neposredno dobavljajo končnemu potrošniku. Dobava majhnih količin iz tega odstavka je dovoljena le neposredno na mestu pridelave oziroma neposredno iz zbiralnice uplenjene divjadi iz drugega odstavka 55. člena tega zakona. Lokalni maloprodajni obrati iz tega odstavka so maloprodajni obrati na območju Republike Slovenije.
(4) Majhnih količin iz prvega in tretjega odstavka tega člena ni dovoljeno oddajati oziroma dobavljati institucionalnim obratom javne prehrane (npr. šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele). Majhne količine primarnih proizvodov rastlinskega ali živalskega izvora, ki jih pridela oziroma proizvede institucionalni obrat javne prehrane (npr. sadje in zelenjava na šolskih vrtovih in v sadovnjakih, jajca, surovo mleko), se lahko v tem obratu uporabi za lastno uporabo.
(5) Za izvajanje petega odstavka 1. člena Uredbe 853/2004/ES minister predpiše zahteve glede obsega dobave živil živalskega izvora med registriranimi lokalnimi maloprodajnimi obrati. Lokalni maloprodajni obrati iz tega odstavka so prodajalne na drobno in gostinski obrati na območju Republike Slovenije.
(6) Za izvajanje tretjega odstavka 13. člena Uredbe 852/2004/ES ter tretjega in osmega odstavka 10. člena Uredbe 853/2004/ES minister predpiše prilagoditve pogojev iz Priloge II Uredbe 852/2004/ES in Priloge III Uredbe 853/2004/ES.
(odstopanje za majhne količine krme)
(1) Za izvajanje tretjega odstavka 2. člena Uredbe 183/2005/ES glede neposredne oskrbe kmetij z majhnimi količinami krme iz primarne pridelave na lokalni ravni proizvajalca za uporabo na teh kmetijah minister predpiše zahteve glede higiene in varnosti pri pridelavi krme in največji dovoljeni obseg njene pridelave. Lokalna raven proizvajalca je celotno območje Republike Slovenije.
(2) Krma iz primarne pridelave iz prejšnjega odstavka vključuje primarne rastlinske proizvode, ki so na kmetijskem gospodarstvu podvrženi preprosti fizični obdelavi, kot je čiščenje, pakiranje, shranjevanje, naravno sušenje ali siliranje.
(opravljanje dejavnosti proizvodnje živil v stanovanjskih prostorih)
(1) Če nosilec živilske dejavnosti izvaja proizvodnjo živil v stanovanjskih prostorih, ki se uporabljajo predvsem za pripravo živil za lastno domačo porabo, mora poleg izpolnjevanja zahtev iz Uredbe 852/2004/ES zagotoviti vsaj en ločen prostor, namenjen izključno proizvodnji živil. Če so poleg ločenih prostorov iz prejšnjega stavka potrebni dodatni prostori, se lahko uporabijo isti prostori kot za pripravo živil za lastno domačo porabo, če so postopki časovno ločeni od postopkov priprave živil za lastno domačo porabo in je prostor pred začetkom proizvodnje živil očiščen oziroma razkužen.
(2) Nosilec živilske dejavnosti pristojnemu inšpektorju, uradnemu veterinarju, izvajalcu prenesenih nalog in pooblaščenemu izvajalcu drugih nalog, povezanih z uradnim nadzorom, omogoči nenapovedan vstop v stanovanjske prostore iz prejšnjega odstavka in pregled oziroma odvzem vzorcev.
(3) Če nosilec živilske dejavnosti vstopa v stanovanjske prostore iz prvega odstavka tega člena ne omogoči ali ne omogoči pregleda oziroma odvzema vzorcev, mu Uprava oziroma ZIRS, vsak v okviru svojih pristojnosti, z odločbo prepove opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra obratov iz 94. člena tega zakona. Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega stavka ne zadrži njene izvršitve.
IV. POSEBNI POGOJI ZA DAJANJE NA TRG ŽIVIL IN KRME
(1) Nosilec živilske dejavnosti in nosilec dejavnosti poslovanja s krmo zagotovi, da živilo in krma, dana na trg, ne presegata mejnih vrednosti ostankov pesticidov iz Uredbe 396/2005/ES.
(2) Živilo in krma presegata mejno vrednost ostankov pesticidov, če je iz analitskega poročila razvidna prisotnost ostankov pesticidov nad mejno vrednostjo ostankov iz Uredbe 396/2005/ES z upoštevanjem merilne negotovosti.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se merilna negotovost ne upošteva, če je iz analitskega poročila razvidna prisotnost ostankov pesticidov nad mejno vrednostjo ostankov iz Uredbe 396/2005/ES in se ti uvrščajo v kategorijo spojin, za katere ni mogoče postaviti spodnje varne meje izpostavljenosti.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena morajo živila in krma, proizvedena na ozemlju Republike Slovenije, izpolnjevati tudi pogoje glede registracij in dovoljenj za uporabo fitofarmacevtskih sredstev in njihove pravilne uporabe v skladu z zakonom, ki ureja registracijo in uporabo fitofarmacevtskih sredstev.
(5) Minister določi metode vzorčenja za uradni nadzor nad ostanki pesticidov, če pravni akti EU ne določajo drugače.
(postopek določanja mejnih vrednosti ostankov pesticidov)
(1) Za izvajanje prvega odstavka 6. člena Uredbe 396/2005/ES se za določanje mejnih vrednosti ostankov pesticidov šteje vključitev novih ali spremenjenih mejnih vrednosti ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora v Prilogo II ali III Uredbe 396/2005/ES, vključitev aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih v Prilogo IV Uredbe 396/2005/ES, črtanje mejnih vrednosti ostankov iz Priloge II ali III Uredbe 396/2005/ES in določanje uvoznih toleranc.
(2) Vlagatelj vloži vlogo za določanje mejnih vrednosti ostankov pesticidov v skladu s 6. in 7. členom Uredbe 396/2005/ES pri Upravi.
(3) Uprava oceni vlogo iz prejšnjega odstavka v skladu z 8. členom Uredbe 396/2005/ES, posreduje poročilo o oceni vloge Evropski komisiji in EFSA ter sodeluje v nadaljnjem postopku EU glede določanja mejnih vrednosti ostankov pesticidov.
(1) Za izvajanje četrtega odstavka 18. člena Uredbe 396/2005/ES lahko vlada v izjemnih okoliščinah določi, da se lahko dajejo na trg živila oziroma krma, ki glede mejnih vrednosti ostankov pesticidov niso v skladu s prvim odstavkom 18. člena Uredbe 396/2005/ES, če ne predstavljajo nesprejemljivega tveganja za zdravje potrošnikov. Vlada za posamezno vrsto živila oziroma krme iz prejšnjega stavka določi tudi časovno obdobje dajanja na trg, količino živila oziroma krme, ki se lahko daje na trg in način označevanja.
(2) Šteje se, da gre za izjemne okoliščine iz prejšnjega odstavka zlasti v primeru dogodkov ali stanj, ki zaradi nepredvidljivih, neodvrnljivih in izrednih zunanjih vzrokov povzročijo nenadne in obsežne motnje v osnovni preskrbi z osnovnimi živili oziroma krmo. Takšne okoliščine vključujejo zlasti naravne nesreče, pandemije, pomanjkanje ključnih surovin, vojne ali geopolitične krize ter druge krizne razmere, ki zahtevajo uporabo posebnih ukrepov za zagotavljanje redne oskrbe z osnovnimi živili ali krmo.
(3) Nosilec živilske dejavnosti ali nosilec dejavnosti poslovanja s krmo lahko daje živilo ali krmo iz prvega odstavka tega člena na trg samo na podlagi dovoljenja Uprave za dajanje na trg.
(4) Vlagatelj vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka pri Upravi. V vlogi se navedejo vrsta in količina živila oziroma krme ter njegov namen uporabe. Vlogi je treba priložiti dokazilo o dovoljeni mejni vrednosti ostankov pesticidov v državi izvora oziroma porekla živila oziroma krme ter analizni izvid živila oziroma krme.
(5) Na podlagi vloge iz prejšnjega odstavka Uprava izdela oceno tveganja za zdravje ljudi.
(6) Če Uprava na podlagi ocene tveganja ugotovi, da ostanki pesticidov v živilu ali krmi iz vloge iz četrtega odstavka tega člena predstavljajo sprejemljivo tveganje za zdravje potrošnikov, izda vlagatelju dovoljenje za dajanje na trg živila oziroma krme, in sicer za časovno obdobje in do količine, ki ne presegata predpisanega časovnega obdobja in količine.
(7) Za stroške, povezane z oceno tveganja za zdravje ljudi iz petega odstavka tega člena in izdajo dovoljenja iz tega člena, se ne zaračunavajo pristojbine.
(nacionalni nadzorni program nad ostanki pesticidov)
(1) Za izvajanje 1. člena Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1355 z dne 12. avgusta 2021 o večletnih nacionalnih programih nadzora za ostanke pesticidov, ki jih morajo vzpostaviti države članice (UL L št. 291 z dne 13. 8. 2021, str. 120) Uprava pripravi večletni nacionalni nadzorni program nad ostanki pesticidov. Pri pripravi programa v delu, ki se nanaša na živila za posebne skupine in prehranska dopolnila, sodelujeta ministrstvo, pristojno za zdravje, in ZIRS, v delu, ki se nanaša na vino, pa IRSKGLR.
(2) Za izvedbo programa iz prejšnjega odstavka ter poročanje v skladu z 31. členom Uredbe 396/2005/ES je pristojna Uprava, razen za živila za posebne skupine in prehranska dopolnila, za kar je pristojen ZIRS, ter za vino, za kar je pristojen IRSKGLR.
(3) Koordinacijo pri pripravi poročila iz prejšnjega odstavka izvaja Uprava.
(4) Uprava letno objavi rezultate nacionalnega nadzornega programa na osrednjem spletnem mestu državne uprave in svoji spletni strani.
(pristojbine za določanje mejnih vrednosti ostankov pesticidov)
(1) Za izvajanje 42. člena Uredbe 396/2005/ES Uprava za stroške, povezane z oceno dokumentacije za mejne vrednosti ostankov, nastale v Republiki Sloveniji, zaračuna pristojbine, ki jih določi vlada.
(2) Pristojbine, pridobljene v skladu s tem členom, so prihodek proračuna Republike Slovenije in se vplačajo na podračun javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.
(3) Uprava po prejemu vloge iz drugega odstavka 30. člena tega zakona vlagatelju sporoči vrsto postopka in višino pristojbine glede na njegov zahtevek in določi rok za plačilo pristojbine.
(4) Če vlagatelj iz prejšnjega odstavka ne plača pristojbine v določenem roku, ga Uprava pozove, da pristojbino plača v 15 dneh od vročitve poziva.
(5) Če vlagatelj niti v roku iz prejšnjega odstavka ne plača pristojbine, Uprava izda sklep o ustavitvi postopkov.
(6) Za vračilo preveč plačane pristojbine zavezancu se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja vračilo preveč plačanih upravnih taks.
(gensko spremenjena živila in krma)
(1) Gensko spremenjeno živilo se lahko daje na trg samo, če izpolnjuje pogoje iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, Uredbe 1829/2003/ES in Uredbe 1830/2003/ES.
(2) Gensko spremenjena krma se lahko daje na trg, uporablja in predeluje samo, če izpolnjuje pogoje iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, Uredbe 1829/2003/ES in Uredbe 1830/2003/ES.
(nacionalne smernice za dobro higiensko prakso)
(1) Za izvajanje 7. člena Uredbe 852/2004/ES in 20. člena Uredbe 183/2005/ES Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, oziroma ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, vsak v okviru svojih pristojnosti, spodbuja pripravo in posodabljanje nacionalnih smernic za dobro higiensko prakso in uporabo načel analize tveganja in kritičnih nadzornih točk (v nadaljnjem besedilu: načela HACCP).
(2) Nacionalne smernice iz prejšnjega odstavka pripravijo panožna ali branžna združenja iz sektorja živilske dejavnosti oziroma sektorja krme (v nadaljnjem besedilu: pripravljavci smernic).
(3) Predlog nacionalnih smernic iz prejšnjega odstavka pripravljavci smernic predložijo Upravi, ministrstvu, pristojnemu za zdravje, oziroma ministrstvu, pristojnemu za hrano in krmo, vsakemu v okviru njegovih pristojnosti, ki odloči o njihovi odobritvi.
(4) Odobrene nacionalne smernice iz prejšnjega odstavka morajo pripravljavci smernic redno posodabljati in usklajevati z veljavnimi predpisi, s pojavom novih tveganj v krmi, živilih, okolju in podobno.
(5) Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, oziroma ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, lahko iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva od pripravljavcev smernic posodobitev odobrenih nacionalnih smernic. Posodobljene smernice se odobrijo v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Do odobritve posodobljenih smernic nosilec živilske dejavnosti oziroma dejavnosti poslovanja s krmo uporablja samo tiste dele odobrenih smernic, ki niso v nasprotju s predpisi.
(6) Če pripravljavci smernic ne predložijo predloga posodobljenih nacionalnih smernic iz prejšnjega odstavka v dveh letih od zahteve iz prejšnjega odstavka, Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, oziroma ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, vsak v okviru svojih pristojnosti, z odločbo prekliče odobritev smernic in smernice umakne z osrednjega spletnega mesta državne uprave in s svoje spletne strani.
(7) Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, oziroma ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, vsak v okviru svojih pristojnosti, z odobrenimi in posodobljenimi nacionalnimi smernicami ter preklicem odobritve nacionalnih smernic seznani Evropsko komisijo, seznam odobrenih in posodobljenih nacionalnih smernic pa objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave in svoji spletni strani.
(odgovornost nosilcev živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo)
(1) Nosilec živilske dejavnosti in nosilec dejavnosti poslovanja s krmo sta odgovorna za varnost živila ali krme, ki jo uvozita, pridelata, proizvedeta, predelata ali distribuirata. Pri tem ravnata v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravnimi akti EU, ki urejajo varnost in higieno živil in krme.
(2) Nosilec živilske dejavnosti upošteva splošne in posebne higienske zahteve iz Uredbe 852/2004/ES, Uredbe 853/2004/ES in Uredbe 999/2001/ES, nosilec dejavnosti poslovanja s krmo pa splošne in posebne higienske zahteve iz Uredbe 183/2005/ES in Uredbe 999/2001/ES.
(3) Nosilec živilske dejavnosti in nosilec dejavnosti poslovanja s krmo, ki izvajata katerokoli stopnjo proizvodnje, predelave ali distribucije živil ali krme po primarni pridelavi in v dejavnostih, povezanih s primarno pridelavo, vzpostavita, izvajata in vzdržujeta stalne postopke, ki temeljijo na načelih HACCP.
(uporaba živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, za krmo)
(1) Živila, ki niso več namenjena prehrani ljudi, so živila, ki so bila proizvedena za prehrano ljudi v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter uredbami EU, ki urejajo higieno in varnost hrane, vendar niso več namenjena prehrani ljudi iz razlogov, ki ne vplivajo na njihovo varnost, in so bila iz prehranske verige umaknjena na ravni proizvajalca ali trgovca in je mogoča njihova uporaba za krmo ali predelavo v krmo.
(2) Živilo iz prejšnjega odstavka je:
– živilo, ki ni iz sestavin živalskega izvora, jih ne vsebuje ali z njimi ni kontaminirano;
– živilo, ki je iz sestavin živalskega izvora, jih vsebuje ali je z njimi kontaminirano.
(3) Nosilec živilske dejavnosti živilo iz prejšnjega odstavka umakne s trga, če to zahtevajo predpisi ali če se za to sam odloči. Odločitve o umiku živila, ki je namenjeno prehrani ljudi, iz verige preskrbe s hrano ni mogoče preklicati.
(4) Živilo iz prve alineje drugega odstavka tega člena se lahko, neposredno ali po predelavi, uporabi za krmo, če gre za stranski proizvod, ki izhaja iz postopka proizvodnje živil, ali za končna živila na ravni proizvodnje ter na ravni trgovine na debelo in trgovine na drobno ter ob tem registriran ali odobren nosilec dejavnosti poslovanja s krmo z analizo tveganja in kritičnih kontrolnih točk dokaže, da je proizvod krma v skladu z Uredbo 178/2002/ES. Nosilec dejavnosti poslovanja s krmo zagotovi, da so izpolnjene vse zahteve iz predpisov, ki urejajo krmo.
(5) Živilo iz druge alineje drugega odstavka tega člena v skladu z Uredbo 1069/2009/ES najprej postane živalski stranski proizvod in lahko postane posamično krmilo živalskega izvora ali hrana za hišne živali živalskega izvora ali se uporabi za druge namene v skladu s predpisi, ki urejajo živalske stranske proizvode.
(6) Nosilci živilske dejavnosti in nosilci dejavnosti poslovanja s krmo lahko pripravijo smernice za uporabo živil iz drugega odstavka tega člena kot krmo. Za te smernice se smiselno uporablja drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 35. člena tega zakona.
V. NARAVNA MINERALNA VODA, IZVIRSKA VODA IN NAMIZNA VODA
(pitna in predpakirana voda)
(1) Pitna voda je voda v svojem prvotnem stanju ali po pripravi, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo kakovost vode, namenjene prehrani ljudi, in je namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene v javnih in zasebnih prostorih ter izvajanju živilske dejavnosti, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega omrežja ali cisterne ali je na trgu kot predpakirana pitna voda, vključno z izvirsko in namizno vodo.
(2) Predpakirana voda se lahko daje na trg kot naravna mineralna voda, izvirska voda ali namizna voda.
(1) Z označbo »naravna mineralna voda« se lahko poimenuje in daje na trg voda, ki ima svoj izvor v podzemnem vodnem viru in se izteka ali se črpa na izviru iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtin, in izpolnjuje pogoje glede fizikalnih, kemijskih, senzoričnih in mikrobioloških lastnosti, pogoje obdelave in označevanja iz tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter na podlagi odločbe o priznanju, ki jo izda Uprava. Za naravne mineralne vode, ki ne izvirajo v Republiki Sloveniji, se za odločbo o priznanju upošteva odločba pristojnega organa druge države članice EU.
(2) Naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira, se lahko daje na trg le pod eno blagovno znamko.
(3) Naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira, je naravna mineralna voda, ki izteka ali se črpa iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtin in ima izvor v istem podzemnem vodnem viru, če ima ta voda v vseh teh naravnih iztokih ali vrtinah enake lastnosti, ki so stalne v okviru naravnih nihanj. Enake lastnosti, ki so stalne in okvir naravnih nihanj iz prejšnjega stavka, določi minister, če ni s pravnimi akti EU drugače določeno.
(4) Označba »naravna mineralna voda« se ne podeli za naravno mineralno vodo, ki se na izviru uporablja v zdravilne namene v naravnih zdraviliščih in termah ter za naravne mineralne vode, ki so namenjene za izvoz iz EU.
(5) Podrobnejše pogoje iz tega člena določi minister, če ni s pravnimi akti EU drugače določeno.
(pristojni organ za priznavanje naravne mineralne vode)
(1) O priznavanju naravne mineralne vode za dajanje na trg EU odloča Uprava.
(2) Na področju priznavanja označb naravnih mineralnih vod ima Uprava naslednje naloge:
– vodi postopke priznavanja označb naravnih mineralnih vod;
– sodeluje z Evropsko komisijo;
– opravlja druge naloge s področja priznavanja označb naravnih mineralnih vod v skladu s predpisi, ki urejajo izkoriščanje in trženje naravnih mineralnih vod.
(postopek priznavanja naravne mineralne vode)
(1) Uprava vodi postopek priznavanja naravne mineralne vode na vlogo stranke, ki ima pravico do zajema vode v skladu z zakonom, ki ureja vode.
(2) Predstojnik Uprave imenuje strokovno komisijo za pripravo mnenj o izpolnjevanju pogojev za priznanje označbe »naravna mineralna voda«. Naloga strokovne komisije iz prejšnjega stavka je preučitev vlog strank in priprava mnenj o izpolnjevanju pogojev za priznanje označbe »naravna mineralna voda«.
(3) Izvedba analiz, raziskav in stroški komisije iz prejšnjega odstavka so posebni stroški upravnega postopka, ki jih plača stranka.
(4) Vsebino vloge in zahtevane podatke iz prvega odstavka tega člena, sestavo, pogoje za imenovanje in druga podrobnejša vprašanja glede strokovne komisije iz drugega odstavka tega člena predpiše minister.
(1) O priznanju označbe »naravna mineralna voda« odloči Uprava v štirih mesecih od vložitve popolne vloge.
(2) Če vloga iz prejšnjega odstavka izpolnjuje predpisane pogoje iz tega zakona in predpisov, ki urejajo priznanje označbe »naravna mineralna voda«, Uprava izda odločbo o priznanju označbe »naravna mineralna voda«.
(3) Uprava na vlogo stranke izda odločbo o spremembi označbe »naravna mineralna voda«, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona in predpisov, ki urejajo priznanje označbe »naravna mineralna voda«.
(4) Če se po izdaji odločbe iz drugega odstavka tega člena ugotovi, da se neskladnosti s pogoji za priznanje označbe »naravna mineralna voda« ne da odpraviti ali se neskladnosti ne odpravijo v roku, ki se določi pri inšpekcijskem nadzoru, Uprava izda odločbo o prenehanju priznanja označbe »naravna mineralna voda«.
(5) Na vlogo stranke za prenehanje priznanja označbe »naravna mineralna voda« izda Uprava odločbo o prenehanju priznanja označbe »naravna mineralna voda«.
(6) Uprava na osrednjem spletnem mestu državne uprave in svoji spletni strani objavi izrek odločbe o priznanju, spremembi ali prenehanju priznanja označbe »naravna mineralna voda«. Uprava o odločitvah iz prejšnjega stavka obvesti Evropsko komisijo.
(posebne navedbe za naravno mineralno vodo)
(1) Naravna mineralna voda mora imeti na označbi navedene omejitve za njeno uporabo, če so presežene mejne vrednosti snovi v skladu s predpisi, ki urejajo izkoriščanje in trženje naravnih mineralnih vod.
(2) Naravna mineralna voda je lahko označena s posebnimi navedbami glede prehranskih in zdravstvenih trditev, če vlagatelj poda vlogo in dokazila ter Uprava odloči, da izpolnjuje kriterije glede teh posebnih navedb v skladu s predpisi, ki urejajo izkoriščanje in trženje naravnih mineralnih vod ter prehranske in zdravstvene trditve na živilih.
(3) Posebne navedbe iz prejšnjega odstavka morajo temeljiti na fizikalno-kemičnih analizah in kadar je to potrebno, farmakoloških, fizioloških in kliničnih raziskavah, opravljenih v skladu z znanstveno priznanimi in preverjenimi postopki pooblaščenih strokovnjakov oziroma pooblaščenega laboratorija.
(4) Uprava odloči glede uporabe posebnih navedb iz drugega odstavka tega člena na podlagi predhodnega mnenja NIJZ ter morebitnih dodatnih analiz in raziskav. Mnenje NIJZ, dodatne analize in raziskave so posebni stroški upravnega postopka, ki jih plača stranka.
(5) Podrobnejše pogoje, vsebino vloge in zahtevane podatke iz drugega odstavka tega člena predpiše minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(določitev organizacij za ugotavljanje skladnosti)
(1) Minister predpiše tehnične in organizacijske pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija za ugotavljanje skladnosti naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode.
(2) Uprava z javnim razpisom izbere organizacije iz prejšnjega odstavka.
(3) Organizacija, ki želi opravljati prve in redne preglede naravne mineralne vode ter preglede za kontrolo naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode, mora za opravljanje te dejavnosti pri Upravi vložiti vlogo na javni razpis iz prejšnjega odstavka, skupaj z dokazili o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4) O vlogi iz prejšnjega odstavka odloči predstojnik Uprave z odločbo.
(5) Medsebojna razmerja med Upravo in organizacijo iz tega člena se uredijo s pogodbo.
(6) S pogodbo iz prejšnjega odstavka se pogodbeni stranki podrobneje dogovorita zlasti o:
– opredelitvi nalog in obveznosti organizacije iz tega člena;
– začetku veljavnosti in trajanju pogodbe;
– nadzoru nad izvajanjem nalog in obveznosti organizacije ter pogodbe;
– načinu in pogojih za spreminjanje pogodbe; in
– reševanju sporov.
(7) Pogodba iz prejšnjega odstavka se razveže zlasti, če:
– postane odločba iz osmega odstavka tega člena dokončna; ali
– se pogodbeni stranki o razvezi pogodbe sporazumeta.
(8) Če organizacija iz tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če huje ali ponavljajoče krši pogodbo iz petega odstavka tega člena, ji predstojnik Uprave izda odločbo o prenehanju opravljanja prvih in rednih pregledov naravne mineralne vode ter pregledov za kontrolo naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode.
(prvi in redni pregledi naravne mineralne vode)
(1) Prvi pregled naravne mineralne vode v polnilnici in na izviru opravi organizacija iz prejšnjega člena.
(2) Redne preglede naravne mineralne vode v polnilnici in na izviru opravlja organizacija iz prejšnjega člena najmanj enkrat letno.
(3) Stroški prvega pregleda bremenijo vlagatelja vloge iz 41. člena tega zakona, stroški rednih pregledov pa proizvajalca naravne mineralne vode.
(4) Podrobnejše pogoje iz tega člena določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(1) Z označbo »izvirska voda« se lahko poimenuje predpakirana pitna voda, ki ima svoj izvor v podzemnem vodnem viru in izteka ali se črpa na izviru iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtin ter izpolnjuje kemijske in indikatorske pogoje iz tega zakona in predpisa, ki ureja kakovost vode, namenjene prehrani ljudi.
(2) Izvirska voda mora izpolnjevati tudi dodatne pogoje za izkoriščanje in dajanje na trg, mikrobiološke pogoje ter pogoje glede obdelave in označevanja, ki jih določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(3) Izvirska voda, ki izvira iz istega izvira, se lahko daje na trg le pod eno blagovno znamko.
(4) Za določitev izvirske vode, ki izvira iz istega izvira, se smiselno uporablja tretji odstavek 39. člena tega zakona.
(1) Namizna voda je predpakirana voda in je pripravljena iz naravne mineralne vode, izvirske vode ali pitne vode ter mora izpolnjevati fizikalne, kemijske in mikrobiološke lastnosti ter indikatorske parametre.
(2) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
(postopki obdelave naravne mineralne in izvirske vode)
(1) Prepovedan je vsak postopek obdelave naravne mineralne vode in izvirske vode, ki bi lahko spremenil njune glavne sestavine in običajno število mikroorganizmov, kot npr. razkuževanje z različnimi sredstvi, dodajanje bakteriostatičnih sredstev in uporaba ultravijoličnega sevanja.
(2) Glavne sestavine vode, običajno število mikroorganizmov v vodi, dovoljene postopke obdelave naravne mineralne vode in izvirske vode, ki ne spreminjajo njunih glavnih sestavin in običajnega števila mikroorganizmov iz prejšnjega odstavka predpiše minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(označevanje predpakiranih vod)
(1) Predpakirana voda mora imeti informacije o poimenovanju navedene na dobro vidnem mestu.
(2) Za predpakirane vode in njihovo oglaševanje je prepovedano uporabljati označbe, blagovne znamke, zaščitne znamke, slike ali druge navedbe, ki bi navajale lastnosti drugih proizvodov ali zavajale glede lastnosti, ki jih predpakirane vode nimajo.
(3) Poimenovanje predpakirane naravne mineralne vode, izvirske ali namizne vode ne sme biti enako ali zavajajoče, vključno glede blagovne znamke, slike, risbe, simbolične in druge označbe, ki bi lahko povzročile medsebojno zamenjavo.
(4) Za predpakirane vode se ne sme predhodno že uporabljeno ime za predpakirane naravne mineralne vode, izvirske ali namizne vode znova uporabiti za predpakirane vode iz drugega naravnega iztoka ali vrtine dvajset let od zadnjega trženja.
(5) Podrobnejše pogoje glede informacij o poimenovanju in navedb označevanja za predpakirane vode iz tega člena določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(dodajanje mineralov, vitaminov in arom naravni mineralni, izvirski in namizni vodi)
(1) Predpakirani vodi, ki se daje na trg kot naravna mineralna, izvirska ali namizna voda, ni dovoljeno dodajati vitaminov, mineralov in drugih sestavin, razen ogljikovega dioksida.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je namizni vodi dovoljeno dodajati snovi, ki jih določi minister.
(3) Če je naravni mineralni vodi, izvirski vodi ali namizni vodi dodana aroma, ta pijača na trgu ne sme biti označena kot naravna mineralna voda, izvirska voda ali namizna voda, ampak mora biti označena kot aromatizirana pijača.
(4) Če je namizni vodi dodana snov iz drugega odstavka tega člena, določi pogoje označevanja na trgu minister.
(5) Podrobnejše pogoje iz tega člena določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
VI. POSEBNE DOLOČBE ZA ŽIVILA
(informiranje potrošnikov o živilih in označevanje)
(1) Informiranje potrošnikov o živilih in označevanje živil se izvaja v skladu s pogoji iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in Uredbe 1169/2011/EU.
(2) Živila se s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami označujejo v skladu s pogoji iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in Uredbe 1924/2006/ES.
(3) Pri oglaševanju, vabilu k nakupu, predstavljanju, trženju in prodaji na daljavo živil se upoštevajo vse zahteve iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Označevanje, oglaševanje ali trženje živil ne sme besedno, slikovno ali kako drugače zavajati potrošnika glede resničnosti navedb.
(5) Za skladnost s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, Uredbo 1169/2011/EU in Uredbo 1924/2006/ES so za oglaševanje in predstavljanje živila na spletnih straneh, v tiskanih medijih, v okviru avdiovizualnih medijskih storitev, na družbenih omrežjih in spletnih platformah, na spremnih gradivih ali katerih koli drugih sredstvih javnega obveščanja odgovorni nosilci živilske dejavnosti, preostale fizične in pravne osebe, ki bi lahko imele ali imajo od prodaje tega živila premoženjsko korist, pa so odgovorne v skladu z določbami zakona, ki ureja medije, in zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.
(6) Če pri oglaševanju in predstavljanju živil, ki so namenjena dajanju na trg, nosilec živilske dejavnosti na spletni strani ni znan, se šteje za odgovornega za oglaševanje in predstavljanje nosilec živilske dejavnosti, ki v zvezi s prodajo izdelkov na tej spletni strani izda račun.
(7) Če oglašuje ali trži živilo fizična ali pravna oseba, ki nima prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji, določi odgovorno osebo ali pooblaščenca s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji. Če oseba iz prejšnjega stavka nima določene odgovorne osebe ali pooblaščenca s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, se vročitev dokumentov najprej opravi na naslov prebivališča ali sedeža te osebe v tujini. Če vročitev v skladu s prejšnjim stavkom ni uspešna, se opravi z javnim naznanilom v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(8) Informacije o živilu, namenjenemu končnemu potrošniku, ki so obvezne v skladu s predpisi, ki urejajo zahteve za označevanje živil, morajo biti napisane v slovenskem jeziku.
(9) Izdelek, ki ima lastnosti, sestavo oziroma izgled živila ter bi se lahko uporabil kot živilo, se šteje za živilo in zanj veljajo zahteve iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in uredb EU, ki urejajo varnost živil, četudi je na označbi navedeno, da ni primeren oziroma namenjen za uživanje.
(10) Podrobnejše pogoje za način označevanja živil iz tega člena in pogoje za zagotavljanje sledljivosti porekla določi minister.
(11) Za izvajanje 39., 40., 43. in 44. člena Uredbe 1169/2011/EU pogoje glede nacionalnih ukrepov v zvezi z navajanjem informacij določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
(12) Za izvajanje 35. člena in drugega odstavka 38. člena Uredbe 1169/2011/EU nadzor, pogoje glede nacionalnih ukrepov v zvezi z grafičnim prikazom, obveščanjem, uporabo in spremljanjem dodatnih oblik navajanja ali prikaza označbe hranilne vrednosti živil ter zbiranjem podatkov o živilih določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom.
(zahteve glede varnosti živil)
(1) Nosilec živilske dejavnosti je odgovoren, da je živilo, ki ga daje na trg, varno.
(2) Za izvajanje 14. člena Uredbe 178/2002/ES se šteje, da živilo ne izpolnjuje zahtev glede varnosti, zlasti če:
1. ne izpolnjuje mikrobioloških meril varnosti živil v skladu s predpisi, ki urejajo mikrobiološka merila za živila;
2. vsebuje druge mikroorganizme in parazite, za katere iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so škodljivi za zdravje ljudi;
3. obstajajo dokazi, da je živilo vir zastrupitve ali okužbe pri ljudeh;
4. je živilo ocenjeno kot neustrezno za prehrano ljudi;
5. vsebuje onesnaževala:
– ki presegajo predpisane mejne vrednosti, določene s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti onesnaževal v živilih, in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so škodljiva za zdravje ljudi;
– ki se uvrščajo v kategorijo spojin, za katere ni mogoče določiti spodnje varne meje izpostavljenosti; ali
– za katera mejna vrednost ni določena in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so škodljiva za zdravje ljudi.
6. vsebuje ostanke farmakološko aktivnih snovi in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je živilo škodljivo za zdravje ljudi, ali vsebuje ostanke prepovedanih farmakološko aktivnih substanc;
7. vsebuje aditive, encime, arome ali arome dima, ki niso odobreni za uporabo ali v zadevni kategoriji živil niso dovoljeni ali so dovoljeni, vendar presegajo predpisane najvišje dovoljene vsebnosti in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so škodljivi za zdravje ljudi;
8. vsebuje ostanke ekstrakcijskih topil, ki se uporabljajo v proizvodnji živil, ki presegajo predpisane mejne vrednosti ostanka, in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je živilo škodljivo za zdravje ljudi;
9. vsebuje ostanke pesticidov, ki presegajo predpisane mejne vrednosti ostanka, in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so škodljivi za zdravje ljudi, ali se uvrščajo v kategorijo spojin, za katere ni mogoče določiti spodnje varne meje izpostavljenosti;
10. vsebuje ostanke pomožnih tehnoloških sredstev ali drugih snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji živil, za katere iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so škodljivi za zdravje ljudi;
11. vsebuje, gensko spremenjen organizem, ki ni odobren v skladu z Uredbo 1829/2003/ES, je iz njega sestavljeno ali iz njega izvira;
12. vsebuje vitamine ali minerale, za katere iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so zaradi količine ali kemijske oblike škodljivi za zdravje ljudi;
13. je z ionizirajočim sevanjem obsevano živilo, ki ni na seznamu živil, ki jih je dovoljeno obsevati, oziroma niso izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja obsevana živila;
14. presega mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije v živilih in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je živilo škodljivo za zdravje;
15. vsebuje snovi ali sestavine, katerih uporaba je v živilih prepovedana ali ni skladna z omejitvami iz Uredbe 1925/2006/ES;
16. vsebuje učinkovine zdravil ali druge sestavine s fiziološkim učinkom, ki niso navedene na označbi;
17. vsebuje sveže meso, ki izvira od živali, pri kateri se nista opravila predpisana ante in post mortem pregleda;
18. je presežena predpisana mejna vrednost pri živilih “brez glutena” ali živilih z “zelo nizko vsebnostjo glutena”;
19. vsebuje alergene, ki niso označeni;
20. mu je potekel rok uporabe z oznako »porabiti do«;
21. so nepravilno opredeljene lastnosti živila, ki vplivajo na njegovo varnost;
22. ni primerno za prehrano ljudi zaradi spremembe svojih lastnosti, ki so posledica fizikalnih, kemičnih, mikrobioloških ali drugih dejavnikov ali procesov (gnitje, kvarjenje, razkroj, onesnaženje s primesmi ali tujki in drugo);
23. vsebuje neodobreno novo živilo;
24. so bili pri izdelavi uporabljeni aditivi za živila, ki ne ustrezajo kriterijem čistosti, in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so škodljivi za zdravje ljudi;
25. je pakirano v embalažo, za katero je dokazano, da v živilo sprošča snovi v količini, ki pomeni tveganje za zdravje;
26. ni označeno v skladu z navodili o načinu hrambe ali priprave, če je to glede na naravo živila potrebno;
27. iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je živilo škodljivo za zdravje ljudi ali neustrezno za prehrano ljudi.
(3) Podrobnejše primere, v katerih se šteje, da živilo ne izpolnjuje zahtev glede varnosti iz 14. člena Uredbe 178/2002/ES, določi minister v soglasju z ministrom za zdravje, če ni s pravnimi akti EU drugače določeno.
(zdravstvene zahteve za osebe, ki prihajajo v stik z živili)
(1) V pridelavi, proizvodnji, predelavi in distribuciji živil ne smejo delati osebe, ki so prenašalci povzročiteljev nalezljivih bolezni, zaradi česar bi lahko neposredno ali posredno preko živil ogrožali zdravje potrošnika.
(2) Podrobnejše zahteve za osebe, ki pri delu v pridelavi, proizvodnji, predelavi in distribuciji živil prihajajo v stik z živili, določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom.
(zakol živali za lastno domačo porabo izven obrata za zakol živali)
(1) Rejec živali, ki je njen lastnik, lahko na mestu reje zakolje dve glavi velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) letno za lastno domačo porabo izven registriranega ali odobrenega obrata za zakol živali. Meso in izdelke iz tega mesa lahko porabijo samo osebe, ki prebivajo z rejcem v istem gospodinjstvu, morebitna najeta delovna sila na tej kmetiji in njegovi sorodniki.
(2) GVŽ je standardna merilna enota za primerjavo med vrstami in kategorijami rejnih živali. Koeficienti GVŽ po posameznih vrstah in kategorijah rejnih živali se izračunajo na podlagi povprečne telesne mase določene vrste in kategorije rejnih živali. Izhodišče za izračun koeficientov GVŽ je telesna masa žive živali, pri čemer se šteje, da je 500 kg telesne mase živali enako 1 GVŽ.
(3) Vrste rejnih živali, ki se lahko zakoljejo v skladu s prejšnjim odstavkom, so gojena divjad, perutnina, lagomorfi in domači parkljarji, razen goveda in kopitarjev.
(4) Pri zakolu živali iz prvega odstavka tega člena rejec zagotovi, da se pri omamljanju in usmrtitvi živali upoštevajo določbe predpisov, ki urejajo zdravje in zaščito živali, sledljivost živali in ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi.
(5) Koeficiente GVŽ na podlagi kriterijev in izhodišča iz drugega odstavka tega člena po posameznih vrstah in kategorijah živali iz tretjega odstavka tega člena, podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka ter evidenco o zakolu določi minister.
(poraba uplenjene divjadi in rjavih medvedov za lastno domačo porabo lovcev in dajanje na trg)
(1) Lovec oziroma lovka (v nadaljnjem besedilu: lovec), ki je član lovske družine, v kateri so bili uplenjeni divjad oziroma rjavi medved (Ursus arctos), uplenjen v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: rjavi medved), lovec, zaposlen v lovišču s posebnim namenom, ali lovski pomočnik sme v zbiralnici uplenjene divjadi za lastno domačo porabo prevzeti do 500 kg divjadi oziroma rjavega medveda v koži, vendar ne več kot 300 kg mesa divjadi oziroma rjavega medveda letno. Meso in izdelke iz mesa te divjadi oziroma rjavega medveda lahko porabijo samo osebe, ki prebivajo z njim v istem gospodinjstvu.
(2) Upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom zagotovi, da se vsa uplenjena divjad oziroma rjavi medvedi, namenjeni za lastno domačo porabo lovcev ali za dajanje na trg v okviru majhnih količin v skladu s tretjim odstavkom 26. člena tega zakona ali za odpremo v odobreni obrat za obdelavo divjačine, dostavijo v zbiralnico uplenjene divjadi.
(3) Upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom zagotovi, da usposobljena oseba za prvi pregled divjadi iz I. poglavja IV. oddelka Priloge III Uredbe 853/2004/ES v zbiralnici uplenjene divjadi opravi pregled trupa in pripadajočih organov uplenjene divjadi oziroma rjavih medvedov iz prejšnjega odstavka.
(4) Za izvajanje I. poglavja IV. oddelka Priloge III Uredbe 853/2004/ES je usposobljena oseba lovec, če opravi usposabljanje po programu in izpit za pridobitev statusa usposobljene osebe za prvi pregled uplenjene divjadi pri Lovski zvezi Slovenije. Ne glede na prejšnji stavek se šteje, da imajo status usposobljene osebe lovci, ki so doktorji oziroma doktorice veterinarske medicine.
(5) Vlogo za odobritev programa usposabljanja iz prejšnjega odstavka Lovska zveza Slovenije vloži pri Upravi.
(6) O vlogi za odobritev programa usposabljanja iz prejšnjega odstavka Uprava odloči z odločbo.
(7) Po opravljenem izpitu iz četrtega odstavka tega člena Lovska zveza Slovenije posreduje Upravi seznam oseb, ki so opravile izpit. Uprava osebe iz prejšnjega stavka vpiše v evidenco iz 96. člena tega zakona.
(8) Usposobljene osebe iz četrtega odstavka tega člena morajo redno obnavljati znanje na obnovitvenih usposabljanjih, ki jih organizira Lovska zveza Slovenije. Lovska zveza Slovenije Upravi posreduje seznam oseb, ki opravijo obnovitveno usposabljanje. Uprava pripiše datum opravljanja obnovitvenega usposabljanja v evidenco iz 96. člena tega zakona.
(9) Stroški usposabljanj in izpitov iz četrtega in osmega odstavka tega člena bremenijo upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.
(10) Če se ugotovi, da usposobljena oseba ne opravlja prvih pregledov uplenjene divjadi oziroma rjavih medvedov v skladu z II. poglavjem in s III. poglavjem IV. oddelka Priloge III Uredbe 853/2004/ES, s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali pravnimi akti EU, ki urejajo prve preglede uplenjene divjadi, ali se pravočasno ne udeleži obnovitvenega usposabljanja, Uprava izpiše osebo iz evidence iz 96. člena tega zakona in ji izda potrdilo o izpisu iz te evidence.
(11) Upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom zagotovi, da se z živalskimi stranskimi proizvodi, ki nastanejo v zbiralnici uplenjene divjadi, ravna v skladu z Uredbo 1069/2009/ES.
(12) Upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom zagotovi vodenje evidenc za zagotavljanje sledljivosti trupov uplenjene divjadi oziroma rjavih medvedov.
(13) Podrobnejša pravila glede pogojev za zbiralnice uplenjene divjadi, postopkov za zagotavljanje higiene uplenjene divjadi oziroma rjavih medvedov, podrobnejše obveznosti usposobljenih oseb iz tretjega odstavka tega člena, zagotavljanja pregledov na trihinelo ter vodenje evidenc in dostop do evidenc za zagotavljanje sledljivosti trupov uplenjene divjadi oziroma rjavih medvedov in sledljivosti preiskav na trihinelo, vsebino programa usposabljanja lovcev, način izvajanja in trajanje tega programa, vsebino in potek izpita za pridobitev statusa usposobljene osebe, podrobnejši postopek in podrobnejše pogoje za odvzem statusa usposobljene osebe ter pogostnost obnovitvenih usposabljanj iz tega člena predpiše minister.
(prodaja živil na premičnih stojnicah izven tržnic)
(1) Poleg izpolnjevanja pogojev iz 21. člena tega zakona nosilec živilske dejavnosti za prodajo živil na premični stojnici izven tržnice pred začetkom prodaje pridobi dovoljenje lastnika zemljišča.
(2) Če je premična stojnica na zemljišču, ki spada v varovalni pas državne ali lokalne (občinske) ceste, nosilec živilske dejavnosti poleg dovoljenja iz prejšnjega odstavka pridobi tudi soglasje upravljavca ceste v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo javnih cest.
(3) Za nosilca živilske dejavnosti, ki je registriran ali odobren v drugi državi članici EU ali tretji državi v skladu s pravnimi akti EU oziroma pravnimi akti tretje države in prodaja živilo na premični stojnici izven tržnice ali organizirane prireditve, se smiselno uporablja osemnajsti odstavek 24. člena tega zakona.
(aditivi, encimi, arome, arome dima in ekstrakcijska topila v živilih)
(1) Nosilci živilske dejavnosti dajejo na trg in uporabljajo le aditive, encime, arome in arome dima ali živila, nastala z njihovo uporabo, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter uredb EU, ki urejajo aditive, encime, arome in arome dima.
(2) Nosilci živilske dejavnosti pri proizvodnji živil ali njihovih sestavin uporabljajo le dovoljena ekstrakcijska topila, ki ustrezajo predpisanim splošnim in posebnim kriterijem čistosti.
(3) Podrobnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena določi vlada, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(4) Podrobnejše pogoje za uporabo ekstrakcijskih topil v živilih in kriterije čistosti iz drugega odstavka tega člena določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(živila z dodanimi vitamini, minerali in nekaterimi drugimi snovmi)
(1) Nosilci živilske dejavnosti dajejo na trg ali uporabljajo le tisto živilo z dodanimi vitamini, minerali in nekaterimi drugimi snovmi, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter uredb EU, ki urejajo dodajanje vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom.
(2) Za izvajanje drugega odstavka 11. člena Uredbe 1925/2006/ES pogoje za obvezno dodajanje vitaminov ali mineralov oziroma prepovedi ali omejitev uporabe določenih drugih snovi v proizvodnji določenih živil in način označevanja za doseganje ciljev iz nacionalnega programa iz 7. člena tega zakona določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom.
(1) Nosilci živilske dejavnosti dajejo na trg ali uporabljajo le tisto novo živilo, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in uredbe EU, ki ureja nova živila.
(2) Za izvajanje drugega odstavka 4. člena Uredbe 2015/2283/EU je pristojna Uprava.
(1) Nosilci živilske dejavnosti dajejo na trg ali uporabljajo le tisto živilo in živilsko sestavino, obsevano z ionizirajočim sevanjem, ki izpolnjuje pogoje, določene v tem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in pravnih aktih EU, ki urejajo obsevanje živil in živilskih sestavin z ionizirajočim sevanjem.
(2) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
VII. PREHRANSKA DOPOLNILA IN ŽIVILA ZA POSEBNE SKUPINE
(sestava in proizvodnja prehranskih dopolnil in dajanje teh na trg)
(1) Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki se dajejo na trg v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah.
(2) Prehranska dopolnila se dajejo na trg v predpakirani obliki, sestavi in z označenimi odmerki, ki ne škodujejo zdravju.
(3) Prehranska dopolnila lahko vsebujejo vitamine, minerale, aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme in druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom.
(4) Za proizvodnjo prehranskih dopolnil se uporabijo samo vitamini in minerali in njihove oblike v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in uredbami EU, ki urejajo sezname vitaminov in mineralov ter njihovih oblik, ki lahko sestavljajo prehranska dopolnila.
(5) Oblike vitaminov, mineralov in druge snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji prehranskih dopolnil, morajo izpolnjevati pogoje čistosti v skladu s pravnimi akti EU, ki urejajo aditive za živila oziroma prehranska dopolnila.
(6) V dvomu, ali je posamezni izdelek prehransko dopolnilo ali zdravilo, se za to opredelitev uporabi zakon, ki ureja zdravila.
(7) Podrobnejše pogoje glede načina dajanja prehranskih dopolnil na trg iz prvega odstavka tega člena, sestave iz prvega in drugega odstavka tega člena in proizvodnje iz četrtega in petega odstavka tega člena določi minister, pristojen za zdravje.
(označevanje, predstavljanje in oglaševanje prehranskih dopolnil)
(1) Označevanje, predstavljanje in oglaševanje prehranskih dopolnil mora biti v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in uredbami EU, ki urejajo zagotavljanje informacij o živilih potrošniku ter prehranske in zdravstvene trditve na živilih.
(2) Pri označevanju, predstavljanju in oglaševanju se prehranskim dopolnilom ne smejo pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni pri ljudeh.
(3) Označevanje, predstavljanje in oglaševanje prehranskih dopolnil ne sme vključevati navedb, ki bi navajale ali namigovale, da z uravnoteženo in pestro prehrano na splošno ni mogoče zagotoviti zadostnega vnosa ustreznih količin hranil.
(4) Prehranska dopolnila morajo biti označena z označbo »prehransko dopolnilo«.
(5) Označba prehranskega dopolnila mora vsebovati še naslednje podatke:
1. imena vrste vitaminov in mineralov ali snovi, ki so značilni za prehransko dopolnilo, ali podatek o naravi hranil ali snovi;
2. količino posameznega vitamina in minerala ali snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Za vitamine in minerale se uporabljajo enote iz uredb EU, ki urejajo prehranska dopolnila. Količine vitaminov in mineralov ali drugih snovi se izrazijo na priporočeno dnevno količino oziroma odmerek izdelka;
3. pri označevanju vitaminov in mineralov je treba količino vitaminov in mineralov izraziti kot odstotek priporočenega dnevnega vnosa;
4. priporočeno dnevno količino ali odmerek prehranskega dopolnila;
5. opozorilo: »Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti«;
6. navedbo: »Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano«;
7. opozorilo: »Shranjevati nedosegljivo otrokom!«.
(6) Dajanje brezplačnih prehranskih dopolnil, vzorcev prehranskih dopolnil ali prehranskih dopolnil v kateri koli drugi obliki za promocijske namene neposredno potrošniku ali preko izvajalca zdravstvene dejavnosti ni dovoljeno.
(7) Oglaševanje prehranskih dopolnil preko zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev je prepovedano. Označba prehranskega dopolnila ne sme vsebovati informacij v povezavi z zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci.
(8) Navedene količine vitaminov, mineralov, aminokislin, maščobnih kislin, vlaknin, rastlin in rastlinskih izvlečkov ter drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki jih vsebuje prehransko dopolnilo, pomenijo povprečne vrednosti na podlagi proizvajalčevih analiz proizvoda.
(9) Ne glede na prejšnji odstavek pri mikroorganizmih označene količine iz prejšnjega odstavka pomenijo najmanjše vrednosti ob izteku roka uporabe.
(10) Podrobnejše pogoje in zahteve glede označevanja iz prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in sedmega odstavka tega člena, predstavljanja in oglaševanja prehranskih dopolnil iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena določi minister, pristojen za zdravje.
(oglaševalsko sporočilo za prehranska dopolnila)
(1) Za namen varovanja javnega zdravja mora biti vsako neposredno ali posredno predstavljanje in oglaševanje prehranskih dopolnil iz prejšnjega člena na spletnih straneh, v tiskanih medijih, z uporabo avdiovizualnih medijskih storitev in spletnih platform, v spremnih gradivih ali katerih koli drugih sredstvih javnega obveščanja označeno z oglaševalskim sporočilom.
(2) Vsebina oglaševalskega sporočila se oblikuje tako, da se potrošniku jasno predstavi, da gre za prehransko dopolnilo in ne zdravilo.
(3) Podrobnejšo vsebino in obliko oglaševalskega sporočila iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje.
(živila na osnovi predelanih žit in otroška hrana, ki izpolnjujejo posebne prehranske potrebe zdravih dojenčkov in majhnih otrok)
(1) Živila na osnovi predelanih žit in otroška hrana, ki izpolnjujejo posebne prehranske potrebe zdravih dojenčkov in majhnih otrok ter so namenjena dojenčkom, ki se odstavljajo od dojenja, in majhnim otrokom kot dopolnilo k prehrani ali za njihovo postopno prilagajanje na običajno hrano, se izdelujejo, označujejo in tržijo v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in uredbami EU, ki urejajo živila na osnovi predelanih žit in otroško hrano.
(2) Podrobnejše pogoje izdelovanja, označevanja in trženja živil in otroške hrane iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(živila za posebne zdravstvene namene, pripravljena za zadovoljitev prehranskih potreb dojenčkov)
(1) Sestava živil za posebne zdravstvene namene, pripravljenih za zadovoljitev prehranskih potreb dojenčkov, in informacije na takih živilih morajo biti v skladu z zahtevami iz tega zakona in Uredbe 609/2013/EU.
(2) Vlada v skladu z uredbo EU iz prejšnjega odstavka in drugimi pravnimi akti EU s tega področja podrobneje določi obseg in pogoje za oglaševanje živil za posebne zdravstvene namene, pripravljenih za zadovoljitev prehranskih potreb dojenčkov.
(začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule)
(1) Označevanje, predstavljanje in oglaševanje začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul morajo biti v skladu z zahtevami iz tega zakona in Uredbe 609/2013/EU.
(2) Vlada v skladu z uredbo EU iz prejšnjega odstavka in drugimi pravnimi akti EU s tega področja podrobneje določi obseg in pogoje za oglaševanje začetnih formul za dojenčke.
(1) Nosilec živilske dejavnosti, ki daje prehranska dopolnila in živila za posebne skupine, razen živil na osnovi predelanih žit in otroške hrane, prvič na trg, jih zaradi učinkovitejšega nadzora prijavi ministrstvu, pristojnemu za zdravje (v nadaljnjem besedilu: prva prijava). Nosilec živilske dejavnosti je dolžan ministrstvo, pristojno za zdravje, obveščati o spremembi sestave ali o prenehanju prodaje živila iz tega odstavka.
(2) Za prvo prijavo se plača pristojbina.
(3) Podrobnejše pogoje glede prve prijave in rokov iz prvega odstavka tega člena in višino pristojbin iz prejšnjega odstavka določi vlada.
VIII. MIKROBIOLOŠKA MERILA ZA ŽIVILA, ZOONOZE, OSTANKI FARMAKOLOŠKO AKTIVNIH SNOVI IN ONESNAŽEVALA
(mikrobiološka merila za živila)
(1) Nosilec živilske dejavnosti v okviru postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP, in z izvajanjem dobre higienske prakse zagotavlja, da je živilo skladno s predpisi, ki urejajo mikrobiološka merila za živila v vseh stopnjah pridelave, predelave in distribucije, vključno s prodajo na drobno.
(2) Vzorčenje in analize se izvajajo v skladu z uredbami EU, ki urejajo mikrobiološka merila za živila in higieno živil, in predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, če pravni akti EU ne določajo drugače.
(3) Za izvajanje poglavja 3.2 Priloge I Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L št. 338 z dne 22. 12. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2024/2895 z dne 20. novembra 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 2073/2005 glede bakterije Listeria monocytogenes (UL L št. 2024/2895 z dne 21. 11. 2024), minister določi zmanjšanje pogostosti vzorčenja in pogoje za to zmanjšanje ter pogoje za vzorčenje in analize.
(4) Za izvajanje devetega odstavka 14. člena Uredbe 178/2002/ES dodatna mikrobiološka merila iz drugega odstavka tega člena določi minister.
(program spremljanja zoonoz)
(1) Uprava, ZIRS in NIJZ pripravijo in izvedejo skupni letni program spremljanja zoonoz, in sicer:
– Uprava v delu, ki se nanaša na živali, krmo, živila ter z njimi povezane prostore in opremo, razen živil iz druge alineje tega odstavka;
– ZIRS v delu, ki se nanaša na živila za posebne skupine, prehranska dopolnila ter z njimi povezane prostore in opremo ter pitno vodo;
– NIJZ v delu, ki se nanaša na ljudi.
(2) Pri pripravi programa spremljanja zoonoz sodelujejo uradni laboratoriji.
(3) Program spremljanja zoonoz obsega spremljanje zoonoz in njihovih povzročiteljev ter spremljanje z njimi povezane protimikrobne odpornosti, epidemiološko preiskavo izbruhov alimentarnih okužb in izmenjavo podatkov, povezanih z zoonozami in njihovimi povzročitelji.
(4) Koordinacijo priprave programa spremljanja zoonoz, poročanja na EFSA ter priprave letnega nacionalnega poročila o izvedbi programa spremljanja zoonoz izvaja Uprava.
(5) Kontaktna točka za sodelovanje z Evropsko komisijo in EFSA v zvezi s programom spremljanja zoonoz je Uprava.
(6) Uradni in drugi laboratoriji, ki opravljajo analize vzorcev izvajalcev dejavnosti, o nenavadnem pojavu povzročiteljev zoonoz (npr. neobičajno število, virulenca, odpornost proti protimikrobnim zdravilom), ki ima lahko škodljive posledice za javno zdravje, nemudoma obvestijo pristojni organ iz prvega odstavka tega člena ter na zahtevo tega organa pošljejo zahtevane podatke in sodelujejo v postopku preverjanja in ocenjevanja podatkov. Organi iz prvega odstavka tega člena se o primerih iz prejšnjega stavka medsebojno obveščajo.
(7) Če nosilec živilske dejavnosti ugotovi ali utemeljeno sumi, da bi lahko živilo škodljivo vplivalo na zdravje ljudi, obvesti Upravo oziroma ZIRS, vsakega v okviru njegovih pristojnosti, in zagotovi hrambo živila ali primernega vzorca tega živila do odločitve tega organa o nadaljnjih ukrepih. Če je živilo iz tega odstavka že dano na trg in je lahko vzrok za izbruh alimentarne okužbe, organ iz prejšnjega stavka obvesti tudi NIJZ.
(8) V primeru suma ali izbruha alimentarne okužbe mora nosilec živilske dejavnosti omogočiti odvzem vzorca živil.
(9) Če se pojavi izbruh ali sum izbruha alimentarne okužbe ali nenavadni pojav povzročiteljev zoonoz iz šestega odstavka tega člena, uradni ali drug laboratorij na zahtevo Uprave oziroma ZIRS pošlje uradnemu laboratoriju izolat, pridobljen iz vzorcev, ki jih odvzame nosilec živilske dejavnosti, in so v hrambi pri tem laboratoriju.
(10) Nosilec živilske dejavnosti pristojnemu organu iz prvega odstavka tega člena na njegovo zahtevo predloži rezultat sekvenciranja celotnih genomov lastnih preiskav, če je povezan z izbruhom ali sumom izbruha alimentarne okužbe.
(11) Podrobnejšo vsebino in način izvajanja programa spremljanja zoonoz, način izmenjave podatkov in poročanja ter podrobnejši postopek iz devetega odstavka tega člena določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
(nadzor zoonoz in povzročiteljev zoonoz)
(1) Za izvajanje 5. člena Uredbe 2160/2003/ES pravila za odkrivanje zoonoz in njihovih povzročiteljev, vključno s pravili za vzorčenje in laboratorijske preiskave, način obveščanja o ugotovitvi zoonoze ali povzročitelja zoonoze, ukrepe v primeru ugotovitve zoonoze ali povzročitelja zoonoze in v primeru izbruha okužbe z živili pri ljudeh, posebne zahteve glede cepljenja, uporabe zdravil in zaviralnih substanc, način zagotavljanja sledljivosti živali na gospodarstvu, vrsto in vsebino dokumentacije, ki jo vodi nosilec živilske dejavnosti, ter čas hrambe dokumentacije in način obveščanja o vselitvah in izselitvah živali ter o drugih podatkih, potrebnih za doseganje ciljev EU, določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(2) Nosilec živilske dejavnosti obvesti Upravo o ugotovitvi povzročitelja zoonoze, za katerega je določen cilj EU iz 4. člena Uredbe 2160/2003/ES.
(3) Za izvajanje 4. člena Uredbe 2160/2003/ES v zvezi z dopustnimi odstopanji od zahtev za sheme testiranja, potrebnih za verifikacijo doseganja ciljev iz prvega odstavka tega člena, nosilec živilske dejavnosti vlogo za odobritev odstopanj vloži pri Upravi.
(4) Za izvajanje 4. člena in tretjega odstavka 5. člena Uredbe 2160/2003/ES se Uprava odloči za uradno vzorčenje zaradi suma na lažni pozitivni rezultat na podlagi vloge za uradno vzorčenje zaradi takega suma, ki jo nosilec živilske dejavnosti vloži pri Upravi.
(5) Za potrditev in spremembo programa nadzora izvajalca dejavnosti iz drugega odstavka 7. člena Uredbe 2160/2003/ES in za pridobitev dovoljenja v skladu s točko (c) drugega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1177/2006 z dne 1. avgusta 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za uporabo posebnih metod nadzora v okviru nacionalnih programov za nadzor salmonele pri perutnini (UL L št. 212 z dne 2. 8. 2006, str. 3) nosilec živilske dejavnosti vloži vlogo pri Upravi.
(6) Za izvajanje točke (a) prvega odstavka 12. člena Uredbe 2160/2003/ES laboratorije, ki sodelujejo v programu nadzora in opravljajo laboratorijske preiskave vzorcev nosilcev živilske dejavnosti, določi Uprava. Laboratorij vloži vlogo za določitev iz tega odstavka pri Upravi.
(7) Za izvajanje 12. člena Uredbe 2160/2003/ES laboratorij, ki se nahaja v drugi državi članici EU, Uprava lahko določi za laboratorij iz prejšnjega odstavka, če ga je pristojni organ te države določil za sodelovanje v programih nadzora.
(8) Laboratorij iz šestega odstavka tega člena obvesti Upravo o ugotovitvi povzročitelja zoonoze v vzorcu izvajalca dejavnosti in o nepravilnem vzorčenju.
(9) Če laboratorij preneha izpolnjevati enega ali več pogojev za določitev iz 12. člena Uredbe 2160/2003/ES, Uprava prekliče določitev laboratorija iz šestega odstavka tega člena.
(10) Nosilec živilske dejavnosti je upravičen do nadomestila za zaklane ali usmrčene in uničene živali, če so bile zaradi predpisanih ukrepov v primeru ugotovitve posebej določenih zoonoz ali povzročiteljev zoonoze pri določenih vrstah in kategorijah živali, zaklane ali usmrčene in uničene, če:
– na predpisani način obvesti Upravo o ugotovitvi zoonoze ali povzročitelja zoonoze;
– izvaja predpisano vzorčenje za odkrivanje zoonoz in povzročiteljev zoonoz;
– izvede predpisane ukrepe za živali in živila ob ugotovitvi zoonoze ali povzročitelja zoonoze;
– izpolnjuje pogoje iz pravnih aktov EU, ki urejajo združljivost državnih pomoči z notranjim trgom.
(11) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se določi po tržni vrednosti živali. Nadomestilo se zmanjša za vse stroške, ki niso nastali neposredno zaradi pojava zoonoze ali povzročitelja zoonoze pri živali in bi izvajalcu dejavnosti nastali tudi sicer, in vse prihodke, ki jih nosilec živilske dejavnosti dobi s prodajo te živali ali proizvodov iz te živali.
(12) Za izplačilo nadomestila iz desetega odstavka tega člena nosilec živilske dejavnosti vloži vlogo pri Upravi.
(13) Podrobnejše pogoje iz šestega, sedmega, osmega in devetega odstavka tega člena določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(14) Vsebino vloge, potrebne podatke in dokumentacijo iz tretjega, četrtega, petega, šestega in dvanajstega odstavka tega člena, posebej določene zoonoze ali povzročitelje zoonoz, vrste in kategorije živali in podrobnejši postopek za izplačilo nadomestila iz desetega odstavka tega člena ter podrobnejši postopek za določitev tržne vrednosti živali iz enajstega odstavka tega člena določi minister.
(ostanki farmakološko aktivnih snovi)
(1) Veterinarji, nosilci živilske dejavnosti in nosilci dejavnosti poslovanja s krmo morajo preprečevati škodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi prisotnosti ostankov farmakološko aktivnih snovi in njihovih ostankov v živalih in živilih.
(2) Prepovedano je:
– dajanje na trg nekaterih snovi, ki imajo hormonalno ali tireostatično delovanje, in beta-agoniste za uporabo pri živalih, katerih meso in proizvodi so namenjeni prehrani ljudi, razen za izjemne namene iz tega zakona, in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače;
– uporaba snovi iz prejšnje alineje in drugih snovi, določenih s pravnimi akti EU, pri živalih, razen za izjemne namene iz tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače;
– dajanje živali na trg ali v zakol za prehrano ljudi ter dajanje mesa na trg in predelava mesa živali, pri kateri je bila uporabljena ali je bila ugotovljena prisotnost snovi iz prejšnje alineje.
(3) Za izvajanje Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1644 z dne 7. julija 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta s posebnimi zahtevami za izvajanje uradnega nadzora uporabe farmakološko aktivnih snovi, ki so odobrene kot zdravila za uporabo v veterinarski medicini ali kot krmni dodatki, ter prepovedanih ali neodobrenih farmakološko aktivnih snovi in njihovih ostankov (UL L št. 248 z dne 26. 9. 2022, str. 3), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/2562 z dne 3. junija 2024 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2022/1644 glede nekaterih meril za izbiro vzorcev (UL L št. 2024/2562 z dne 27. 9. 2024), in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1646 z dne 23. septembra 2022 o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora uporabe farmakološko aktivnih snovi, ki so odobrene kot zdravila za uporabo v veterinarski medicini ali kot krmni dodatki, ter prepovedanih ali neodobrenih farmakološko aktivnih snovi in njihovih ostankov, o posebni vsebini večletnih nacionalnih načrtov nadzora in posebnih ureditvah za njihovo pripravo (UL L št. 248 z dne 26. 9. 2022, str. 32), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2563 z dne 24. septembra 2024 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2022/1646 glede dodatne vsebine nacionalnih načrtov nadzora na podlagi tveganja in nacionalnega načrta naključnega spremljanja, predložitve teh načrtov in podatkov s strani držav članic ter najmanjše pogostosti vzorčenja (UL L št. 2024/2563 z dne 27. 9. 2024), Uprava pripravi nacionalni načrt nadzora uporabe farmakološko aktivnih snovi, ki so odobrene kot zdravila za uporabo v veterinarski medicini ali kot krmni dodatek, ter prepovedanih ali nedovoljenih farmakološko aktivnih snovi in njihovih ostankov.
(4) Ni dovoljena in se šteje za nezakonito zdravljenje uporaba:
– prepovedanih in nedovoljenih snovi ali proizvodov pri živalih za proizvodnjo živil;
– snovi ali zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki so dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo snovi ali zdravila za uporabo v veterinarski medicini, v nasprotju z nameni ali s pogoji, kot so določeni v predpisih, ki urejajo namene in pogoje za uporabo snovi ali zdravil za uporabo v veterinarski medicini, pri živalih za proizvodnjo živil, razen izjem, določenih s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(5) Snovi in izjemne namene ter podrobnejša pravila za dajanje na trg in uporabo teh snovi iz drugega odstavka tega člena pri živalih podrobneje določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(1) Nosilec živilske dejavnosti lahko daje na trg ali uporablja kot surovino ali sestavino v živilu le tisto živilo, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in uredb EU, ki urejajo mejne vrednosti onesnaževal v živilih.
(2) Živil, ki presegajo mejne vrednosti onesnaževal, ni dovoljeno razstrupljati s kemijskimi postopki ali z namenom redčenja mešati z živilom, ki je skladno z mejnimi vrednostmi za onesnaževala, če s pravnimi akti EU, ki urejajo mejne vrednosti onesnaževal v živilih, ni določeno drugače.
(3) Podrobnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena določita minister in minister, pristojen za zdravje, vsak v okviru svojih pristojnosti, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(načrt nadzora in sporočanje podatkov glede onesnaževal)
(1) Uprava vsako leto pripravi in pošlje Evropski komisiji načrt nadzora onesnaževal v živilih.
(2) Za izvajanje uradnega nadzora prisotnosti onesnaževal v živilih in sporočanje podatkov EFSA je pristojna Uprava, razen za živila za posebne skupine in prehranska dopolnila, za katera je pristojen ZIRS.
IX. POSEBNE DOLOČBE ZA KRMO
(1) Proizvodnja, predelava, prevoz in skladiščenje krme od vključno primarne pridelave do vključno dajanja na trg, krmljenje živali, vstop krme v EU in njen izvoz iz EU se izvajajo ob upoštevanju pogojev, določenih s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter uredbami EU, ki urejajo higieno in varnost krme ter transmisivne spongiformne encefalopatije.
(2) Proizvodnja, predelava, prevoz, skladiščenje in dajanje na trg hrane za hišne živali živalskega izvora in posamičnih krmil živalskega izvora se izvajajo tudi v skladu s pogoji iz uredb EU, ki urejajo živalske stranske proizvode.
(3) Za izvajanje Uredbe 767/2009/ES in Uredbe 1831/2003/ES se krma lahko daje na trg kot posamično krmilo, krmna mešanica, hrana za hišne živali, krmni dodatek ali premiks.
(4) Pogoje za izvajanje tretjega odstavka 2. člena Uredbe 183/2005/ES in dodatne dejavnosti, za katere se zahteva odobritev obrata iz 2. točke 10. člena Uredbe 183/2005/ES, določi minister.
(označevanje in predstavljanje krme)
(1) Nosilec dejavnosti poslovanja s krmo, ki daje krmo na trg, zagotovi, da je krma označena in predstavljena v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter Uredbo 767/2009/ES.
(2) Proizvodi, ki so namenjeni uporabi v krmni verigi, morajo biti jasno označeni, podatki pa morajo biti točni, preverljivi in ustrezati dejanskim lastnostim krme.
(3) Označevanje in predstavljanje krme ne smeta zavajati uporabnika krme glede nameravane uporabe ali lastnosti krme.
(4) Na oznaki krmnih proizvodov se ne smejo navajati zlasti:
– trditve, da krma preprečuje ali zdravi bolezen, razen v primeru medicirane krme, kokcidiostatikov in histomonostatikov;
– trditve, da ima krma posebne prehranske lastnosti, razen dovoljenih pri dietetični krmi;
– trditve, da ima krma farmakološke ali imunološke lastnosti;
– trditve, da ima krma lastnosti, ki jih krma nima ali da ima lastnosti, ki jih imajo tudi sorodni proizvodi.
(5) Na oznaki krmnih mešanic za hišne živali se imena posamičnih krmil, ki so bila uporabljena pri proizvodnji krmnih mešanic, lahko nadomestijo z imeni kategorije, v katere so uvrščena posamezna posamična krmila.
(6) Minister določi kategorije posamičnih krmil iz prejšnjega odstavka, ki se lahko uporabijo na oznakah krmnih mešanic za hišne živali.
Ekološka krma mora biti pridelana ali proizvedena in na trgu označena v skladu z Uredbo 848/2018/EU.
(medicirana krma in vmesni proizvodi)
(1) Nosilec dejavnosti poslovanja s krmo proizvaja, prevaža, skladišči, daje na trg, uporablja in izvaža medicirano krmo in vmesne proizvode v skladu s pogoji, določenimi s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter uredbo EU, ki ureja medicirano krmo.
(2) Za izvajanje tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2019/4/EU je dovoljeno dajanje na trg vmesnih proizvodov med obrati, ki so odobreni ali registrirani v skladu s 13. členom Uredbe 2019/4/EU.
(3) Za izvajanje 12. člena Uredbe 2019/4/EU se za ugotavljanje, ali so zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki se uporabljajo za proizvodnjo medicirane krme ali vmesnih proizvodov, dovoljena v Republiki Sloveniji, uporabljajo podatki evropske baze zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki je dostopna preko spletne strani Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.
(4) Za izvajanje tretjega odstavka 17. člena Uredbe 2019/4/EU je prepovedana uporaba medicirane krme, ki vsebuje protimikrobna zdravila za uporabo v veterinarski medicini, za profilakso.
(5) Sisteme zbiranja in odstranitve neuporabljene medicirane krme in vmesnih proizvodov, ki jim je potekel rok uporabnosti ali se niso porabili, lokacije zbirališč ali odlagališč ter obliko veterinarskega recepta za medicirano krmo določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(krmni dodatki in premiksi)
(1) Nosilec dejavnosti poslovanja s krmo daje na trg, predeluje ali uporablja le tisti krmni dodatek v krmi ali v vodi za pitje in premiks, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter Uredbe 1831/2003/ES.
(2) Podrobnejše pogoje za izvajanje drugega odstavka 3. člena Uredbe 1831/2003/ES in pogoje za proizvodnjo, skladiščenje, dajanje na trg za namen izvoza iz EU in izvoz krmnih dodatkov, predmešanic in krmnih mešanic, ki vsebujejo krmne dodatke, ki nimajo dovoljenja za dajanje na trg in uporabo v EU, določi minister.
(nezaželene snovi v krmi)
(1) Krma se daje na trg, uporablja ali vstopa v EU, če vsebnost nezaželenih snovi ne presega najvišje dovoljene mejne vrednosti, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(2) Krma, v kateri so najvišje dovoljene mejne vrednosti nezaželenih snovi iz Priloge I Direktive 2002/32/ES presežene, se za namene redčenja ne sme mešati z istimi ali drugimi proizvodi za prehrano živali.
(3) Podrobnejše pogoje iz tega člena določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(zahteve glede varnosti krme)
(1) Nosilec dejavnosti poslovanja s krmo je odgovoren, da je krma varna v vseh fazah pridelave, proizvodnje, skladiščenja, distribucije in uporabe.
(2) Za izvajanje 15. člena Uredbe 178/2002/ES se šteje, da krma ne izpolnjuje zahtev glede varnosti, zlasti če:
1. vsebnost nezaželenih snovi v krmnem proizvodu presega najvišje dovoljene mejne vrednosti iz Priloge I Direktive 2002/32/ES;
2. ne ustreza mikrobiološkim kriterijem, določenim s tem zakonom, s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, Uredbo 183/2005/ES in Uredbo 1069/2009/ES;
3. je presežena najvišja mejna vrednost navzkrižne kontaminacije neciljne krme z učinkovino, določena v skladu z Uredbo 2019/4/EU;
4. vsebuje ostanke farmakološko aktivnih snovi ali biocide in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je krma škodljiva za zdravje živali ali ljudi;
5. vsebuje krmne dodatke, ki nimajo dovoljenja EU za dajanje na trg v skladu z Uredbo 1831/2003/ES;
6. je najvišja vsebnost aktivne snovi krmnega dodatka ali najvišja vsebnost krmnega dodatka, ki ima dovoljenje EU v skladu z Uredbo 1831/2003/ES, v ciljni krmi presežena in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je krma škodljiva za zdravje živali ali ljudi;
7. vsebuje ostanke pesticidov, ki presegajo predpisane mejne vrednosti ostanka, in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je krma škodljiva za zdravje živali ali ljudi ali obstaja znanstvena negotovost glede varnosti za potrošnika;
8. vsebuje gensko spremenjen organizem, ki ni odobren v skladu z Uredbo 1829/2003/ES, je iz njega sestavljena ali iz njega izvira;
9. vsebuje prepovedane ali nedovoljene snovi oziroma snovi, za katere velja omejitev ali prepoved uporabe;
10. je nedovoljeno izpostavljena ionizirajočemu sevanju ali drugemu tehnološkemu postopku in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je krma škodljiva za zdravje živali ali ljudi;
11. iz ocene tveganja izhaja, da lahko škodljivo vpliva na zdravje živali ali ljudi ali na okolje.
(3) Podrobnejše primere, v katerih se šteje, da krma ne izpolnjuje zahtev glede varnosti iz 15. člena Uredbe 178/2002/ES, določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(prepovedi in omejitve glede uporabe nekaterih snovi za krmljenje)
Prepovedano je krmljenje živali s prepovedanimi snovmi in snovmi, za katere veljajo omejitve za krmljenje, določene z uredbami EU, ki urejajo transmisivne spongiformne encefalopatije, živalske stranske proizvode in dajanje krme na trg in njeno uporabo.
(1) Doniranje krme pomeni, da darovalec krme, namenjene končnemu prejemniku krme, brezplačno zagotavlja krmo, kar se šteje za dajanje krme na trg v skladu z Uredbo 178/2002/ES.
(2) Donator krme je nosilec dejavnosti poslovanja s krmo. Donator krme neposredno ali posredno prek drugega nosilca dejavnosti poslovanja s krmo donira krmo končnemu prejemniku krme. Z donirano krmo se ne sme trgovati.
(3) Predmet doniranja za namen krmljenja živali je živilo, krma ali živalski stranski proizvod.
(4) Končni prejemnik krme, ki se mu donira krma za krmljenje živali za proizvodnjo živil, ki se dajejo na trg, se registrira ali odobri v skladu 24. členom tega zakona.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se registracija ne zahteva za končnega prejemnika krme, ki opravlja eno ali več dejavnosti iz drugega odstavka 2. člena Uredbe 183/2005/ES.
(6) Končni prejemnik doniranega živalskega stranskega proizvoda, namenjenega krmljenju živali, ki skrbi za zapuščene živali, začasno ali trajno odvzete rejne živali oziroma živali v živalskih vrtovih in jih krmi z nekdanjim živilom živalskega izvora kot živalskim stranskim proizvodom kategorije 3, mora biti registriran in imeti dovoljenje za krmljenje v skladu s predpisi, ki urejajo živalske stranske proizvode.
(7) Obrat, ki donira krmo, mora biti odobren ali registriran v skladu s 24. členom tega zakona.
(8) Za izvajanje četrtega odstavka 18. člena Uredbe 183/2005/ES se ne glede na prejšnji odstavek za namen doniranja krme registracija ne zahteva za obrat, ki je priglasil dejavnost v skladu s 6. členom Uredbe 852/2004/ES, in obrat za prodajo na drobno s hrano za hišne živali, ki donira krmo za živali, ki niso namenjene proizvodnji živil.
(prejemniki donirane krme)
(1) Krma za živali se lahko donira končnemu prejemniku krme, ki skrbi za:
– zapuščene živali oziroma začasno ali trajno odvzete rejne živali;
– živali v živalskih vrtovih;
– živali, ki se uporabljajo v terapevtske in službene namene.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko končni prejemnik krme tudi:
– socialno šibka oseba, ki skrbi za svojo žival in je upravičenec do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka v skladu s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke;
– fizična ali pravna oseba (oseba ali kmetijsko gospodarstvo), prizadeta v naravni ali drugi nesreči, ki skrbi za živali ali ima v lasti svoje živali.
(3) Donacija krme iz druge alineje prejšnjega odstavka vključuje zagotavljanje krme za živali, dokler kmetijsko gospodarstvo ne pridela dovolj lastne krme ali živali ne zapustijo gospodarstva.
(1) Donira se lahko krma, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter uredb EU, ki urejajo higieno in varnost krme. Ne glede na prejšnji stavek se lahko donira krma, ki ni primerna za prodajo zaradi pomanjkljivosti v kakovosti, embalaži, označevanju, teži ali drugih podobnih razlogov, vključno s krmo, ki ji je potekel minimalni rok skladiščenja »uporabno najmanj do«.
(2) Nekdanja živila živalskega izvora, označena z datumom uporabe »porabiti do«, se lahko po preteku tega datuma donirajo končnemu prejemniku izključno kot živalski stranski proizvod kategorije 3 in v skladu s predpisi, ki urejajo živalske stranske proizvode.
(3) Odpadki iz gostinske dejavnosti se ne smejo donirati kot krma ali za namene krmljenja živali.
X. MATERIALI IN IZDELKI, NAMENJENI ZA STIK Z ŽIVILI
(splošni pogoji za dajanje na trg)
Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, se lahko dajejo na trg, če so skladni z zahtevami iz tega zakona, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in z Uredbo 1935/2004/ES.
(proizvodnja in dajanje materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, na trg)
(1) Nosilec dejavnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ki te materiale in izdelke proizvaja, predeluje ali prvi daje na trg v Republiki Sloveniji, registrira svoje obrate pri ZIRS.
(2) ZIRS po prejemu vloge za registracijo obrata vpiše podatke o nosilcu dejavnosti in njegovih obratih v register obratov iz 94. člena tega zakona in nosilcu dejavnosti izda izpis iz tega registra.
(3) Če nosilec dejavnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ki je proizvedel, predelal ali dal na trg v Republiki Sloveniji materiale ali izdelke, namenjene za stik z živili, presodi ali utemeljeno sumi, da materiali ali izdelki, namenjeni za stik z živili, niso v skladu s 3. členom Uredbe 1935/2004/ES, takoj začne postopke za umik s trga in o tem obvesti ZIRS, potrošnike ter vse udeležence v distribucijski verigi tega materiala ali izdelka.
(4) Podrobnejši postopek glede registracije iz prvega odstavka tega člena, vsebino vloge iz drugega odstavka tega člena ter postopek umika in obveščanja iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje.
(posebni ukrepi za skupine materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili)
(1) Materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, se lahko dajejo na trg, če so v skladu s posebnimi ukrepi za skupine materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in uredb EU, ki urejajo te posebne ukrepe.
(2) Minister, pristojen za zdravje, določi posebne ukrepe za:
– keramične izdelke v skladu z Direktivo Sveta z dne 15. oktobra 1984 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na keramične izdelke, namenjene za stik z živili (UL L št. 277 z dne 20. 10. 1984, str. 12), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2005/31/ES z dne 29. aprila 2005 o spremembi Direktive Sveta 84/500/EGS glede izjave o skladnosti in meril učinkovitosti analizne metode za keramične izdelke, namenjene za stik z živili (UL L št. 110 z dne 30. 4. 2005, str. 36);
– dude in tolažilne dude v skladu z Direktivo Komisije 93/11/EGS z dne 15. marca 1993 o sproščanju N-nitrozaminov in N-nitrozabilnih snovi iz dud in tolažilnih dud iz elastomera ali gume (UL L št. 93 z dne 17. 4. 1993, str. 37), zadnjič popravljeno s Popravkom (UL L št. 164 z dne 7. 7. 1993);
– regenerirano celulozno folijo v skladu z Direktivo Komisije 2007/42/ES z dne 29. junija 2007 o materialih in izdelkih iz regenerirane celulozne folije, namenjenih za stik z živili (kodificirana različica) (UL L št. 172 z dne 30. 6. 2007, str. 71).
(3) Za izvajanje 6. člena Uredbe 1935/2004/ES minister, pristojen za zdravje, določi posebne ukrepe za skupine materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, če ti niso določeni s pravnimi akti EU.
XI. VSTOP ŽIVIL, KRME TER MATERIALOV IN IZDELKOV, NAMENJENIH ZA STIK Z ŽIVILI, V EU IN NJIHOV IZVOZ IZ EU
(vstop živil, krme, materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ter živalskih stranskih proizvodov v EU)
(1) Dovoljen je vstop živil, krme, materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ter živalskih stranskih proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter uredb EU, ki urejajo njihov vstop v EU.
(2) Izvajalec dejavnosti, ki uvaža pošiljke živil, krme, materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ali živalskih stranskih proizvodov, predhodno o tem uradno obvesti Upravo, ZIRS, FURS oziroma IRSKGLR, vsakega v okviru njegovih pristojnosti, in mu pošiljko predloži v uradni nadzor. Organ iz prejšnjega stavka izvaja uradni nadzor na mestih, ki jih določi v ta namen.
(3) Če mora nosilec živilske dejavnosti, nosilec dejavnosti poslovanja s krmo ali nosilec dejavnosti poslovanja z živalskimi stranskimi proizvodi za vstop živil, krme, oziroma živalskih stranskih proizvodov, izvzetih iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah v skladu z 48. členom Uredbe 2017/625/EU, v EU pridobiti dovoljenje, vlogo za izdajo dovoljenja vloži pri Upravi oziroma ZIRS, v okviru njunih pristojnosti.
(4) Podrobnejše pogoje in postopek vstopa živil, krme, materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ter živalskih stranskih proizvodov, v EU iz prvega in tretjega odstavka tega člena ter vsebino vloge iz prejšnjega odstavka predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(izvoz živil, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, in ponovna odprema iz EU)
(1) Živilo, krma ter materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, ki se izvažajo ali ponovno odpremljajo iz EU, morajo izpolnjevati pogoje iz uredb EU, ki urejajo pogoje za njihov izvoz ali ponovno odpremo, če predpisi namembne tretje države ne določajo drugače.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko živilo, krma ter materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, z izjemo živila ali materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ki so škodljiva za zdravje ljudi, ali krme, ki ni varna, izvozi ali ponovno odpremi iz EU, če se pristojni organi namembne tretje države s tem izrecno strinjajo po tem, ko so bili seznanjeni z razlogi, zaradi katerih se to živilo, krma ter materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, ne smejo dati na trg v EU.
(3) Če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, Uprava, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti, dovoli ponovno odpremo iz EU, če so izpolnjeni tudi pogoji za ponovno odpremo pošiljke iz EU v namembno tretjo državo.
(4) Če velja dvostranski sporazum, sklenjen med EU ali Republiko Slovenijo in namembno tretjo državo, se za izvoz živila, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ali ponovno odpremo iz EU uporablja zadevni sporazum.
(5) Nosilec živilske dejavnosti, ki živila, krmo ali materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, izvaža, plača pristojbino, katere višino in način plačila določi vlada.
(veterinarsko spričevalo za izvoz živil živalskega izvora in krme iz EU)
(1) Oblika in vsebina veterinarskega spričevala za izvoz živil živalskega izvora in krme iz EU sta določeni s predpisi namembne tretje države.
(2) Nosilec živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo, ki želi živilo živalskega izvora ali krmo izvažati iz EU (v nadaljnjem besedilu: izvoznik), pripravi vsebino obrazca na podlagi pogojev, ki jih pridobi v namembni tretji državi, in ga v elektronski obliki pošlje Upravi.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek vsebino in obliko obrazca veterinarskega spričevala iz tega člena pripravi Uprava, če tako določa sporazum, ki ga ima Republika Slovenija z namembno tretjo državo.
(4) Izvoznik odgovarja za škodo, ki nastane kot posledica zavrnitve uvoza s strani namembne tretje države zaradi neustreznega obrazca iz drugega odstavka tega člena, ki ni v skladu z zahtevami namembne tretje države glede oblike in vsebine obrazca.
(5) Izvoznik Upravi vnaprej najavi izvoz živila živalskega izvora ali krme iz EU.
(6) Način priprave veterinarskih spričeval za izvoz, podrobnejši postopek najave izvoza živil živalskega izvora ali krme in način zagotavljanja sledljivosti izdanih veterinarskih spričeval za izvoz živil živalskega izvora in krme predpiše minister.
(vloga za izvoz iz EU po predhodnem postopku preverjanja pogojev)
(1) Če želi izvoznik izvažati v namembno tretjo državo, za katero še ni pripravljen obrazec izvoznega veterinarskega spričevala in je zahtevana predhodna izpolnitev vprašalnika namembne tretje države ali predhodni pregled sistema nadzora ali podpis protokola o sodelovanju, vloži vlogo za uvedbo postopka pri Upravi in plača pristojbino.
(2) Višino in način plačila pristojbine iz tega člena določi vlada.
(dokument na podlagi vloge stranke zaradi izvoza živil in krme neživalskega izvora ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, iz EU)
(1) Nosilec živilske dejavnosti, dejavnosti poslovanja s krmo ali dejavnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ki živilo neživalskega izvora, krmo neživalskega izvora ali material in izdelek, namenjen za stik z živili, izvaža ali ponovno izvaža iz EU in je v Republiki Sloveniji registriran ali odobren kot proizvajalec živil neživalskega izvora, krme neživalskega izvora ali materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, lahko vloži vlogo za izdajo dokumenta za izvoz živila neživalskega izvora, krme neživalskega izvora ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, iz EU, pri Upravi, ZIRS oziroma IRSKGLR, v okviru njihovih pristojnosti, in plača pristojbino, ta organ pa izda dokument, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in pravnih aktov EU, ki urejajo varnost hrane, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili.
(2) Višino in način plačila pristojbine iz tega člena z določi vlada.
(vzpostavitev, vzdrževanje in upravljanje registrov)
(1) Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, ZIRS, FURS in IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti, za namen zagotavljanja varnosti in skladnosti hrane in krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, vzpostavijo, vzdržujejo in upravljajo registre iz tega zakona.
(2) Organi iz prejšnjega odstavka lahko po uradni dolžnosti zaradi neizpolnjevanja pogojev za vpis izbrišejo obrat iz registra, če to izhaja iz drugih uradnih evidenc.
(3) Ne glede na dvanajsti odstavek 24. člena tega zakona Uprava samodejno uskladi podatke o imenu, priimku in naslovu ali nazivu in sedežu izvajalca dejavnosti, če se je spremenil nosilec kmetijskega gospodarstva v registru kmetijskih gospodarstev, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(4) Če Uprava ugotovi, da se posamezna dejavnost v obratu ne izvaja, izvajalca dejavnosti pozove, da se v 15 dneh od poziva opredeli glede izvajanja te dejavnosti. Če se izvajalec dejavnosti v roku iz prejšnjega stavka ne odzove, Uprava obratu ali posamezni dejavnosti v registru obratov iz 94. člena tega zakona pripiše informacijo o prenehanju dejavnosti.
(5) Za dostop do registrov Uprave, ZIRS in IRSKGLR je zahtevana srednja raven zanesljivosti sredstva elektronske identifikacije v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko identifikacijo.
94. člen
(1) V registru obratov nosilcev živilske dejavnosti, obratov nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo in obratov nosilcev dejavnosti na področju živalskih stranskih proizvodov, ki ga vodijo Uprava, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, in IRSKGLR, se vodijo naslednji podatki:
1. številka odobritve;
2. edinstvena številka obrata ali identifikacijska številka, če je na voljo;
3. podatki o obratu, vključno s telefonsko številko in elektronskim naslovom za namen komuniciranja v primeru umika ali odpoklica;
4. podatki o imenu in priimku oziroma nazivu nosilca živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo;
5. podatki o dejavnosti, ki jih izvaja obrat;
6. podatki o dejavnosti, ki so predmet dovoljenja ali posebnega dovoljenja iz 25. člena tega zakona;
7. opis živil in postopkov pri dejavnosti obrata;
8. podatki o prevoznih sredstvih, premičnih obratih, stojnicah in prodajnih avtomatih živil.
(2) V registru obratov nosilcev živilske dejavnosti s področja živil za posebne skupine in prehranskih dopolnil in registru nosilcev dejavnosti, ki proizvajajo, predelujejo in prvi dajejo na trg materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, ki ju vodi ZIRS, se vodijo naslednji podatki:
1. edinstvena številka obrata;
2. podatki o imenu in priimku oziroma nazivu nosilca živilske dejavnosti ali nosilca dejavnosti s področja materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili;
3. ime in priimek, telefonska številka in elektronski naslov kontaktne osebe obrata;
4. podatki o obratu;
5. podatki o dejavnostih, ki jih izvaja obrat;
6. podatki o vrsti živil ali materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili;
7. podatki o spletni prodaji.
(3) Podrobnejše postopke za vpis v registre iz tega člena predpišeta minister in minister, pristojen za zdravje, vsak v okviru svojih pristojnosti.
(evidenca priznanih naravnih mineralnih vod)
(1) Evidenco priznanih naravnih mineralnih vod vodi in upravlja Uprava, v njej pa se vodijo naslednji podatki:
1. ime priznane označbe naravne mineralne vode;
2. ime izvira;
3. kraj izkoriščanja;
4. ime in priimek ali naziv imetnika priznane označbe;
5. razvrščanje in označevanje glede na vsebnost ogljikovega dioksida;
6. številka in datum izdaje odločbe o priznanju naravne mineralne vode.
(2) Podatki o priznanih naravnih mineralnih vodah glede označbe, imena izvira in kraja izkoriščanja se objavijo na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani Uprave.
(evidenca usposobljenih oseb za prvi pregled uplenjene divjadi)
Evidenco usposobljenih oseb za prvi pregled uplenjene divjadi vodi in upravlja Uprava. V evidenci iz tega člena se vodi seznam usposobljenih oseb za prvi pregled uplenjene divjadi, pri čemer se za vsako usposobljeno osebo vodijo naslednji podatki:
– osebno ime in kontaktni podatki (naslov, telefonska številka oziroma e-naslov);
– datum rojstva;
– številka in datum potrdila;
– datumi opravljenih obnovitvenih usposabljanj.
97. člen
(evidenca živil, ki z dodatnimi oblikami navajajo ali prikazujejo označbe hranilne vrednosti živil)
(1) Za namen zbiranja podatkov o živilih oziroma vodenja seznamov o živilih, ki v skladu s predpisanimi pogoji iz dvanajstega odstavka 51. člena tega zakona z dodatnimi oblikami navajajo ali prikazujejo označbe hranilne vrednosti živil, se vzpostavi evidenca živil, ki z dodatnimi oblikami navajajo ali prikazujejo označbe hranilne vrednosti živil, ki jo vodi in upravlja ministrstvo, pristojno za zdravje, in je dostopna na osrednjem spletnem mestu državne uprave, v njej pa se vodijo naslednji podatki:
– ime živila;
– seznam sestavin in hranilna vrednost živila; ter
– ime in priimek ali naziv nosilca živilske dejavnosti, ki z dodatnimi oblikami navaja ali prikazuje označbe hranilne vrednosti živil.
(2) Za vzpostavitev in upravljanje evidence iz tega člena lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, na podlagi javnega poziva imenuje upravljavca te evidence. Minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom določi podrobnosti izvedbe javnega poziva, merila za izbor, postopek prijave, roke in obveznosti upravljavca.
(3) Pridobivanje, uporaba in obdelava podatkov iz evidence iz tega člena je za namen izvajanja nadzora iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega zakona omogočena Upravi in ZIRS.
(pridobivanje in uporaba podatkov)
(1) Za zagotavljanje varnosti in skladnosti hrane, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, ZIRS, FURS in IRSKGLR brezplačno pridobivajo, uporabljajo in obdelujejo podatke, vključno z osebnimi podatki, iz naslednjih zbirk podatkov, ki jih upravljajo državni organi, javni zavodi in agencije, izvajalci javnih služb, izvajalci nalog iz drugih prenesenih dejavnosti uradnega nadzora, občine in drugi pooblaščeni organi:
1. iz Centralnega registra prebivalstva (EMŠO in davčna številka, datum rojstva, datum smrti, osebno ime, stalno in začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, prebivališče v tujini, naslov za vročanje, podatek o skrbniku in vrnitvi poslovne sposobnosti, kontaktna številka mobilnega telefona in elektronski naslov za vročanje);
2. iz Poslovnega registra Slovenije (matična številka, davčna številka, datum vpisa in izbrisa, pravnoorganizacijska oblika subjekta, naziv (polno ime, kratko ime), naslov ali sedež, šifra in naziv glavne dejavnosti in preostalih dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti, podatki o družbenikih, njihovih identifikacijskih številkah, poslovnih deležih in osebah, pooblaščenih za zastopanje, ali ustanoviteljih in zastopnikih, podatki o številki transakcijskega računa, povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur, letno poročilo, stroški);
3. iz evidence subjektov in registra kmetijskih gospodarstev, ki se vodita v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
4. iz registra pridelovalcev grozdja in vina, ki se vodi v skladu z zakonom o vinu;
5. iz zbirk podatkov, ki se vodijo v skladu z zakonom, ki ureja zdravila, in zakonom, ki ureja kemikalije;
6. iz katastra nepremičnin (podatki o prostorskih enotah, hišnih številkah, parcelah, stavbah in delih stavb, ki se vodijo v katastru nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin, vključno s podatki o lastniku in upravljavcu, in sicer EMŠO ali matična številka, ime in priimek oziroma firma ali ime, naslov stalnega prebivališča ali naslov sedeža);
7. iz informatizirane glavne knjige zemljiške knjige (o lastniku ali zakupniku zemljiške parcele, in sicer za pravne osebe podatki o firmi, naslovu, sedežu in matični številki ter za fizične osebe podatki o imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča in EMŠO);
8. iz zbirk carinskih podatkov o vstopu kmetijskih pridelkov, živil ali krme v EU in njihovem izvozu iz EU;
9. iz zbirk podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (o zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije, površina v lasti sklada in v najemu, firma ali ime in priimek, EMŠO ali matična številka ter sedež ali naslov zakupnika teh zemljišč, številka pogodbe, podatek o poravnanih obveznostih do sklada);
10. iz zbirk podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje;
11. iz zbirk podatkov o vodah;
12. iz vodne knjige Direkcije Republike Slovenije za vode (šifra rabe vode, naziv rabe vode, številka in datum odločbe, tip odločbe, oseba, na katero se odločba nanaša, skupna površina namakanja, podatki o namakanju);
13. iz zbirk podatkov o ekološko pomembnih območjih;
14. iz zbirk podatkov o onesnaženosti zemljišč in vod;
15. iz zbirk podatkov iz Prostorskega informacijskega sistema, ki se vodijo v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje;
16. iz zbirk podatkov s področja regionalne politike;
17. iz evidence registriranih vozil (o posameznem vozilu, lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, EMŠO ali matična številka); povezovalni znak je EMŠO ali matična številka.
(2) Za vodenje in upravljanje zbirk podatkov lahko Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, ZIRS, FURS in IRSKGLR uporabljajo tudi temeljne topografske načrte, zbirko topografskih podatkov, topografske karte, pregledne karte, ortofoto, podatke digitalnega modela reliefa in druge prostorske podatke.
(3) Upravljavci načrtov, kart, ortofotov, podatkov digitalnega modela reliefa in drugih prostorskih podatkov iz prejšnjega odstavka pošljejo Upravi, ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ministrstvu, pristojnemu za hrano in krmo, ZIRS, FURS in IRSKGLR podatke brezplačno.
(4) Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, ZIRS, FURS in IRSKGLR dostopajo do pisnih in grafičnih podatkov iz zbirk podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena z neposredno elektronsko povezavo, če tehnične možnosti to omogočajo.
(5) Za vodenje in upravljanje zbirk podatkov po tem zakonu lahko Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, ZIRS, FURS in IRSKGLR na podlagi razpoložljivega identifikatorja v skladu z drugim odstavkom 99. člena tega zakona v zbirke podatkov iz tega zakona pridobivajo in obdelujejo podatke iz zbirk podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena za osebe, ki se v zbirke podatkov vpisujejo po lastni volji ali se morajo vanje vpisati v skladu z zakonom.
(6) Za komuniciranje z izvajalci dejavnosti glede izvajanja tega zakona lahko Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, ZIRS, FURS in IRSKGLR obdelujejo kontaktne podatke izvajalcev dejavnosti in njihovih odgovornih oseb (kontaktna številka mobilnega telefona in elektronski naslov).
(povezovanje zbirk podatkov)
(1) Za izvajanje nalog zagotavljanja varnosti hrane, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, se zbirke podatkov, ki jih vodijo Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, ZIRS, FURS in IRSKGLR povezujejo med seboj in z zbirkami podatkov iz prejšnjega člena.
(2) Za povezovanje zbirk podatkov za namen iz prejšnjega odstavka se uporablja davčna številka, EMŠO, matična številka poslovnega subjekta, parcelna številka, številka stavbe ali številka dela stavbe, šifra rabe vode in identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva ali identifikacijska številka subjekta, ki se dodelita v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, glede na razpoložljivost identifikatorja v zbirki s katero se povezuje. Kadar se zbirke podatkov povezujejo z EMŠO ali davčno številko, se uporabi zgolj en identifikator.
(1) Podatki iz zbirk podatkov iz tega zakona se lahko uporabljajo samo za namene, določene z zakonom.
(2) Podatki o številki odobritve, lokaciji obrata, vrsti dejavnosti, imenu in priimku oziroma nazivu nosilca živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo v odobrenih obratih so javni in se objavijo na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(3) Podatki o edinstveni številki obrata ali identifikacijski številki, če je na voljo, lokaciji obrata, vrsti dejavnosti, nosilcu živilske dejavnosti, dejavnosti poslovanja s krmo ali dejavnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, vključno z imenom in priimkom, če je izvajalec dejavnosti fizična oseba v registriranih obratih, so javno dostopni posamezno.
(4) Podatke iz zbirk podatkov iz tega zakona lahko pridobivajo znanstveno-raziskovalne organizacije pod pogoji in na način, določen z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(pošiljanje podatkov in vpogled v podatke za izvajanje zakonsko določenih nalog)
(1) Uprava, ZIRS, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, oziroma IRSKGLR pošlje podatke iz zbirk iz tega zakona izvajalcem javnih pooblastil in javnih služb, izvajalcem intervencij skupne kmetijske politike ter drugim državnim organom in občinam, če jih ti potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog.
(2) Uprava, ZIRS, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, oziroma IRSKGLR omogoči vpogled v zbirke podatkov iz tega zakona osebam pri izvajalcih javnih pooblastil in javnih služb, pri izvajalcih intervencij skupne kmetijske politike ter osebam v drugih državnih organih in občinah, če jih te osebe potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog.
(elektronski dostop do podatkov v zbirkah podatkov za nosilca živilske dejavnosti, dejavnosti poslovanja s krmo in dejavnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili)
(1) Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, ZIRS, FURS in IRSKGLR vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo informacijski sistem, vsak v okviru svojih pristojnosti, ki omogoča elektronsko izmenjavo informacij med računalniško zbirko podatkov organov in nosilcem živilske dejavnosti ali dejavnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili.
(2) Nosilec živilske dejavnosti, dejavnosti poslovanja s krmo ali dejavnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ki je vpisan v register obratov, je upravičen do elektronskega dostopa do svojih podatkov v računalniški zbirki podatkov pristojnega organa.
(3) Nosilec živilske dejavnosti, dejavnosti poslovanja s krmo ali dejavnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, pristojni organ iz prvega odstavka tega člena obvesti o spremembah, ki vplivajo na upravičenost do elektronskega dostopa, v osmih dneh od nastanka spremembe.
(4) Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, ZIRS, FURS ali IRSKGLR nosilcu živilske dejavnosti, dejavnosti poslovanja s krmo ali dejavnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ukinejo elektronski dostop do zbirk podatkov, če ugotovijo, da niso več izpolnjeni pogoji za dostop, ali na njegovo zahtevo.
(5) Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, ZIRS, FURS in IRSKGLR v primeru suma na nepravilno ali nenamensko uporabo podatkov ali na vnašanje neresničnih podatkov, da bi se taki podatki uporabljali kot pravi, nosilcu živilske dejavnosti, dejavnosti poslovanja s krmo ali dejavnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, takoj odvzame elektronski dostop do vnosa podatkov v zbirke podatkov pristojnih organov.
(6) Podrobnejša pravila glede načina pridobitve dostopa, odvzema in ponovne dodelitve, načina izmenjave informacij in uporabe informacijskega sistema za elektronsko izmenjavo, predpišeta minister in minister za zdravje, vsak v okviru svojih pristojnosti.
(financiranje zbirk podatkov)
Za zbirke podatkov, ki jih v skladu s tem zakonom vodijo in upravljajo Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, ZIRS, FURS in IRSKGLR se sredstva zagotavljajo iz proračuna.
XIII. PRISTOJBINE ZA IZVAJANJE URADNEGA NADZORA IN STROŠKI URADNEGA NADZORA
(pristojbine za izvajanje nadzora)
(1) Za izvajanje prvega in drugega odstavka 79. člena Uredbe 2017/625/EU se pristojbine za uradni nadzor živil, krme živalskega izvora ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, zaračunavajo v skladu s točko (a) prvega odstavka 79. člena Uredbe 2017/625/EU.
(2) Višino pristojbin, ki ni določena v skladu s prejšnjim odstavkom, določi vlada.
(zaračunavanje, plačevanje in izterjava pristojbin Uprave in ZIRS)
(1) Pristojbine se na podlagi odločbe ali sklepa pristojnega inšpektorja ali uradnega veterinarja zaračunajo po opravljenem pregledu. Za obrate se pristojbine zaračunajo mesečno, razen za tiste, ki jih v skladu z oceno tveganja pristojni inšpektor ali uradni veterinar ne nadzoruje vsak mesec, za te se zaračunajo za obdobje od zadnjega nadzora.
(2) Pristojbine iz prejšnjega člena so prihodek proračuna Republike Slovenije in jih zavezanec plača na podračun Uprave ali ZIRS v skladu s predpisom, ki ureja plačevanje in razporejanje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.
(3) Če je v drugi državi članici EU že opravljen dokumentacijski ali dokumentacijski in identifikacijski pregled pošiljke živil, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ki vstopajo EU v skladu s 53. členom Uredbe 2017/625/EU, se po opravljenem fizičnem pregledu pristojbina obračuna v višini 50 % predpisane pristojbine.
(4) Če se dokumentacijski, identifikacijski in fizični pregled pošiljke v Republiki Sloveniji opravljajo na različnih mestih, se pristojbina določi z eno odločbo ali sklepom ob dokumentacijskem pregledu.
(5) Zavezanec plača pristojbino v 30 dneh od vročitve odločbe ali sklepa iz prvega odstavka tega člena.
(6) Če zavezanec v predpisanem roku pristojbine ne plača, Uprava ali ZIRS pošlje izvršljivo odločbo ali sklep s potrdilom o izvršljivosti pristojnemu davčnemu organu v izterjavo.
(1) Inšpektor za hrano ima poleg pooblastil, ki jih ima v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in v skladu s pravnimi akti EU, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
1. izdajati listine o skladnosti živil neživalskega izvora za izvoz iz EU;
2. pregledovati pošiljke živil neživalskega izvora in spremljajoče listine v skladu s pravnimi akti EU, ki urejajo varnost živil ob vstopu v EU;
3. pregledovati pridelovalne površine na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih, ki se uporabljajo za primarno pridelavo živil in krme, prostore, naprave, postopke, dokumentacijo ter sredstva pri fizičnih in pravnih osebah pod nadzorom Uprave;
4. pregledovati živila neživalskega izvora in listine v skladu s pravnimi akti EU, ki urejajo skladnost in varnost živil v pridelavi, proizvodnji, predelavi ali distribuciji;
5. pregledovati predpisane evidence;
6. pregledovati živila in listine v skladu s pravnimi akti EU, ki urejajo skladnost in varnost živil v distribuciji živil;
7. pregledovati dokumentacijo, evidence z rezultati preiskav in druge listine izvajalcev dejavnosti;
8. nadzirati označevanje in oglaševanje ter preverjati skladnost označb živil s predpisanimi zahtevami;
9. spremljati odpoklic, umik ali uničenje živil;
10. dostopati do zbirk podatkov, ki jih vodijo drugi organi, potrebnih za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti;
11. nadzirati pravilnost podatkov v zbirkah podatkov v skladu s tem zakonom;
12. odvzeti brezplačne vzorce za potrebe uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti;
13. odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katera je pooblaščen, za doseganje skladnosti s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter pravnimi akti EU;
14. voditi predpisane evidence;
15. uporabljati sodobne tehnike nadzora za namen preverjanja skladnosti brez prisotnosti oseb z inšpekcijskimi pooblastili.
(2) Uradni veterinar ima poleg pooblastil, ki jih ima v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in v skladu s pravnimi akti EU, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
1. izvajati uradno potrjevanje in izdajati dokumente na podlagi vloge stranke za izvoz živil in krme iz EU;
2. odvzeti brezplačne vzorce za potrebe uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti;
3. voditi predpisane evidence;
4. nadzirati pravilnost podatkov v zbirkah podatkov iz tega zakona;
5. dostopati do zbirk podatkov, ki jih vodijo drugi organi, potrebnih za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti;
6. pregledovati krmo v pridelavi, proizvodnji, predelavi in distribuciji;
7. pregledovati predpisane evidence;
8. pregledovati dokumentacijo, evidence o rezultatih preiskav in druge listine izvajalcev dejavnosti;
9. pregledovati dokumentacijo in listine ter opravljati preglede pošiljk živil živalskega izvora, krme in živalskih stranskih proizvodov ob vstopu v EU;
10. voditi evidenco fizično pregledanih pošiljk in evidenco opravljenih analiz;
11. pregledovati pridelovalne površine na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih, ki se uporabljajo za primarno pridelavo živil in krme, prostore, naprave, postopke, dokumentacijo ter sredstva pri fizičnih in pravnih osebah pod nadzorom Uprave;
12. pregledovati živila živalskega izvora in listine v skladu s pravnimi akti EU, ki urejajo skladnost in varnost živil v pridelavi, proizvodnji, predelavi ali distribuciji;
13. nadzirati označevanje in oglaševanje ter preverjati skladnost označb živil s predpisanimi zahtevami;
14. spremljati odpoklic, umik ali uničenje živil;
15. dajati informacije o pogojih za gradnjo ali rekonstrukcijo obrata, ki je pod uradnim nadzorom, na podlagi vloge stranke;
16. uporabljati sodobne tehnike nadzora za namen preverjanja skladnosti brez prisotnosti oseb z inšpekcijskimi pooblastili;
17. odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katera je pooblaščen, za doseganje skladnosti s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter pravnimi akti EU.
(3) Zdravstveni inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in v skladu s pravnimi akti EU, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
1. izdajati dokumente na podlagi vloge stranke za namen izvoza živil iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, iz EU;
2. pregledovati pošiljke živil iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, in spremljajoče listine v skladu s pravnimi akti EU, ki urejajo skladnost in varnost ob vstopu v EU;
3. pregledovati živila iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter materiale in izdelke, namenjene za stik z živili in listine v skladu s pravnimi akti EU, ki urejajo skladnost in varnost v proizvodnji, predelavi ali distribuciji;
4. nadzirati označevanje in oglaševanje ter preverjati skladnost označb živil z drugega odstavka 4. člena tega zakona ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, s predpisanimi zahtevami;
5. spremljati odpoklic, umik, odstranitev s trga ali uničenje živil iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili;
6. dostopati do zbirk podatkov, potrebnih za izvajanje nadzora;
7. nadzirati pravilnost podatkov v zbirkah podatkov iz tega zakona;
8. odvzeti brezplačne vzorce za potrebe uradnega nadzora;
9. uporabljati sodobne tehnike nadzora za namen preverjanja skladnosti brez prisotnosti oseb z inšpekcijskimi pooblastili;
10. odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katera je pooblaščen, za doseganje skladnosti s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter pravnimi akti EU.
(4) Inšpektor za vino ima poleg pooblastil, ki jih ima v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in v skladu s pravnimi akti EU še naslednja pooblastila in pristojnosti:
1. izdajati listine o skladnosti vin za izvoz iz EU;
2. pregledovati pošiljke vina in spremljajoče listine v skladu s pravnimi akti EU, ki urejajo varnost živil ob vstopu v EU;
3. pregledovati prostore, naprave, postopke, dokumentacijo ter sredstva pri fizičnih in pravnih osebah, ki pridelujejo grozdje ali predelujejo grozdje v vino;
4. pregledovati vina in listine v skladu s pravnimi akti EU, ki urejajo varnost živil v proizvodnji, predelavi ali distribuciji;
5. nadzirati označevanje in oglaševanje ter preverjati skladnost označb vin s predpisanimi zahtevami glede varnosti;
6. spremljati odpoklic, umik ali uničenje vin;
7. dostopati do zbirk podatkov, potrebnih za izvajanje inšpekcijskega nadzora;
8. nadzirati pravilnost podatkov v zbirkah podatkov iz tega zakona;
9. odvzeti brezplačne vzorce za potrebe inšpekcijskega nadzora;
10. odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katera je pooblaščen, za doseganje skladnosti s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter pravnimi akti EU.
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za hrano poleg ukrepov, ki jih ima v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in v skladu s pravnimi akti EU, izreče še naslednje ukrepe:
1. prepove dajanje na trg živila in krme iz primarne proizvodnje, ki ni skladna s predpisanimi zahtevami ali navedenimi lastnostmi;
2. prepove dajanje pošiljke na trg ali odredi njen umik s trga, če ni bila pregledana ob vstopu v EU;
3. prepove vstop pošiljke v EU, če se na podlagi dokumentacijskega ali identifikacijskega pregleda ugotovi, da je ne spremlja predpisana dokumentacija, ali se s fizičnim pregledom ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in uredb EU, ki urejajo higieno in varnost hrane;
4. prepove uporabo označb ali dajanje na trg živila in krme iz primarne proizvodnje, ki ne izpolnjujeta predpisanih zahtev;
5. odredi odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ali drugo ukrepanje, da se zagotovi skladnost označevanja, oglaševanja in obveščanja potrošnikov glede živil;
6. odredi preizkus skladnosti z zahtevami tega zakona, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in uredbami EU, ki urejajo higieno in varnost živil, za živila, ki so dana na trg;
7. prepove uporabo listin o skladnosti za živila, ki niso skladna s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in uredbami EU, ki urejajo higieno in varnost živil;
8. prepove dajanje na trg živil, ki niso skladna s predpisanimi zahtevami ali navedenimi lastnostmi;
9. prepove uporabo označb oziroma dajanje na trg živil, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev;
10. prepove dajanje živil, ki zavajajo ali bi lahko zavajala potrošnika, na trg ali njihovo oglaševanje, razen primerjalnega oglaševanja;
11. izbriše ali odredi izbris nosilca živilske dejavnosti iz registra obratov iz 94. člena tega zakona, ki ga vodi pristojni organ, če nosilec živilske dejavnosti inšpektorju ne dovoli vstopa v prostor, kjer opravlja dejavnosti, povezane z živili;
12. izbriše ali odredi izbris nosilca živilske dejavnosti iz registra obratov iz 94. člena tega zakona, in upravni enoti predlaga, da odvzame dovoljenje za opravlja7nje dopolnilne dejavnosti na kmetiji v delu, ki se nanaša na živila, če nosilec živilske dejavnosti inšpektorju ne dovoli vstopa v prostor, kjer opravlja dejavnosti, povezane z živili;
13. odvzame dokumentacijo ali predmete za ugotavljanje skladnosti s predpisanimi zahtevami in preprečevanje nadaljnjih kršitev;
14. odredi izpolnjevanje higiensko-tehničnih zahtev ali katero koli drugo ukrepanje, da se zagotovi varnost živil ali skladnost s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in uredbami EU, ki urejajo higieno in varnost živil;
15. odredi odpoklic, umik ali uničenje živila;
16. dovoli, da se živilo ali krma iz primarne pridelave uporabi za drug namen od prvotnega;
17. odredi odpravo nepravilnosti pri spletnem oglaševanju ali spletnem trženju živil;
18. začasno pridrži pošiljko živil, za katero obstaja sum, da ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varnosti, dokler se z laboratorijskimi analizami ne ugotovi skladnost teh živil;
19. prepove vstop živil, če je s pregledom ali z laboratorijskimi analizami dokazana njihova neskladnost glede varnosti živil, in odredi predpisane ukrepe;
20. izbriše ali predlaga izbris iz zbirk podatkov v skladu s tem zakonom;
21. pristojnemu organu predlaga izbris, ukinitev spletne strani ali označitev spletne strani kot zavajajoče;
22. odredi druge ukrepe in dejanja ter odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti, prepove ali začasno prepove distribucijo ali premik živil, za doseganje skladnosti s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter pravnimi akti EU;
23. obvešča javnost o živilih in krmi, ki niso skladni oziroma varni.
(2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko uradni veterinar poleg ukrepov, ki jih ima v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in v skladu s pravnimi akti EU, izreče še naslednje ukrepe:
1. prepove dajanje živil in krme, ki niso skladni z zahtevami s tega zakona, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in uredbami EU, ki urejajo higieno in varnost živil, na trg ali odredi odstranitev teh s trga;
2. začasno prepove proizvodnjo živil in krme, za katere se sumi, da pomenijo tveganje za zdravje, in njihovo dajanje na trg, dokler se z laboratorijskim preizkušanjem ne ugotovi njihova skladnost ali varnost;
3. prepove dajanje živil, ki niso skladna s predpisanimi zahtevami ali navedenimi lastnostmi, na trg;
4. prepove dajanje pošiljke živil in krme na trg ali odredi njen umik s trga, če ni bila pregledana ob vstopu v EU;
5. prepove vstop pošiljke živil in krme v EU, če se na podlagi dokumentacijskega ali identifikacijskega pregleda ugotovi, da je ne spremlja predpisana dokumentacija, ali se s fizičnim pregledom ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in uredb EU, ki urejajo higieno ter varnost hrane in krme;
6. prepove uporabo označb ali dajanje živil, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev, na trg;
7. prepove dajanje živil, ki zavajajo ali bi lahko zavajala potrošnika, na trg ali oglaševanje teh, z izjemo primerjalnega oglaševanja;
8. odredi odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ali drugo ukrepanje, da se zagotovi skladnost označevanja, oglaševanja in obveščanja potrošnikov glede živil;
9. odredi preizkus skladnosti z zahtevami tega zakona, predpisi izdanimi na njegovi podlagi in uredbami EU, ki urejajo higieno in varnost živil, za živila, ki so dana na trg;
10. prepove uporabo listin o skladnosti za živila, ki niso skladna s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in uredbami EU, ki urejajo higieno in varnost živil;
11. izbriše ali odredi izbris izvajalca živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo iz registra obratov iz 94. člena tega zakona, če nosilec živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo uradnemu veterinarju ne dovoli vstopa v prostor, kjer opravlja dejavnosti, povezane z živili;
12. izbriše ali odredi izbris izvajalca živilske dejavnosti iz registra obratov iz 94. člena tega zakona in upravni enoti predlaga, da odvzame dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji v delu, ki se nanaša na živila, če nosilec živilske dejavnosti uradnemu veterinarju ne dovoli vstopa v prostor, kjer opravlja dejavnosti, povezane z živili;
13. odvzame pooblastilo usposobljeni osebi za prvi pregled uplenjene divjadi;
14. odvzame dokumentacijo ali predmete za ugotavljanje skladnosti s predpisanimi zahtevami in preprečevanje nadaljnjih kršitev;
15. odredi izpolnjevanje higiensko-tehničnih zahtev ali katere koli drugo ukrepanje, da se zagotovi varnost živil ali skladnost s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in uredbami EU, ki urejajo higieno in varnost živil;
16. odredi odpoklic, umik ali uničenje;
17. dovoli, da se živila uporabijo za drug namen od prvotnega;
18. odredi odpravo nepravilnosti pri spletnem oglaševanju ali spletnem trženju živil;
19. začasno pridrži pošiljko živil ali krme, za katero obstaja sum, da ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varnosti, dokler se z laboratorijskimi analizami ne ugotovi skladnost teh živil in krme;
20. prepove vstop pošiljke živil in krme v EU, če se na podlagi dokumentacijskega ali identifikacijskega pregleda ugotovi, da je ne spremlja predpisana dokumentacija, ali se s fizičnim pregledom ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in uredb EU, ki urejajo higieno in varnost hrane;
21. izbriše ali predlaga izbris iz zbirk podatkov iz tega zakona;
22. pristojnemu organu predlaga izbris, ukinitev spletne strani ali označitev spletne strani kot zavajajoče;
23. odredi druge ukrepe in dejanja ter odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti, prepove ali začasno prepove distribucijo ali premik živil za doseganje skladnosti s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter pravnimi akti EU;
24. obvešča o živilih in krmi, ki niso skladni oziroma varni;
25. prepove uporabo krme, ki ne ustreza kriterijem varnosti iz tega zakona;
26. odredi potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti in varnosti krme;
27. odredi odpravo nepravilnosti in prepove dajanje krme, ki ni označena v skladu s predpisi, na trg;
28. prepove dajanje krme, ki ji je pretekel minimalni rok skladiščenja, na trg;
29. odredi skladiščenje krme neživalskega izvora v skladišču, ki je pod carinskim nadzorom.
(3) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko zdravstveni inšpektor poleg ukrepov, ki jih ima v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in v skladu s pravnimi akti EU, izreče še naslednje ukrepe:
1. prepove dajanje živil iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ki niso skladni s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in uredbami EU, ki urejajo skladnost živil ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, na trg ali odredi odstranitev teh s trga;
2. prepove dajanje živil iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ki zavajajo ali bi lahko zavajali potrošnika, na trg ali oglaševanje teh;
3. začasno prepove proizvodnjo in dajanje na trg živil iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, za katere se sumi, da pomenijo tveganje za zdravje, dokler se z laboratorijskim preizkušanjem ne ugotovi njihova skladnost ali varnost;
4. odredi odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ali drugo ukrepanje, da se zagotovi skladnost označevanja, oglaševanja ali obveščanja potrošnikov glede živil iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili;
5. začasno odvzame dokumentacijo za ugotavljanje skladnosti s predpisanimi zahtevami;
6. odredi odpoklic, umik, uničenje ali druge ustrezne ukrepe v skladu s 14., 18. in 19. členom Uredbe 178/2002/ES, 3., 15., 16. in 17. členom Uredbe 1935/2004/ES ter 65., 66., 67. in 138. členom Uredbe 2017/625/EU;
7. odredi izpolnjevanje higienskih zahtev ali katero koli drugo ukrepanje, da se zagotovi varnost živil iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ali skladnost s predpisi, ki urejajo živila iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter materiale in izdelke, namenjene za stik z živili;
8. dovoli, da se živila iz drugega odstavka 4. člena tega zakona uporabijo za drug namen od prvotnega;
9. odredi odpravo nepravilnosti pri spletnem oglaševanju ali spletnem trženju živil iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili;
10. ob uvozu začasno pridrži pošiljko živil iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, za katere obstaja sum, da ne izpolnjujejo predpisanih zahtev glede varnosti ali skladnosti, dokler se z laboratorijskimi analizami ne ugotovi njihova skladnost;
11. prepove vstop živil iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, v EU, če se na podlagi dokumentacijskega ali identifikacijskega pregleda ali z laboratorijskimi analizami ugotovi, da niso varni ali niso skladni s predpisanimi zahtevami;
12. prepove vstop živil iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, v EU, če se na podlagi dokumentacijskega ali identifikacijskega pregleda ali z laboratorijskim preizkušanjem ugotovi, da niso skladni s spremljajočo dokumentacijo;
13. prepove nedovoljeno oglaševanje in predstavljanje;
14. izbriše ali predlaga izbris iz zbirk podatkov iz tega zakona;
15. pristojnemu organu predlaga izbris, ukinitev spletne strani ali označitev spletne strani kot zavajajoče;
16. odredi druge ukrepe in dejanja, za katere je pooblaščen, za doseganje skladnosti s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter pravnimi akti EU.
(4) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za vino poleg ukrepov, ki jih ima v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in v skladu s pravnimi akti EU, odredi še naslednje ukrepe:
1. prepove dajanje na trg vina, ki ni skladno s predpisanimi zahtevami varnosti ali navedenimi lastnostmi;
2. prepove uporabo označb ali dajanje na trg vina, ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varnosti;
3. odredi izpolnjevanje higienskih zahtev ali katero koli drugo ukrepanje, da se zagotovi varnost vina ali skladnost s predpisanimi zahtevami;
4. prepove uporabo surovin ali materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ter izvajanje postopkov ali prepove proizvodnjo, predelavo in distribucijo vin, ki niso varna ali obstaja sum, da niso varna;
5. začasno pridrži pošiljko vina, za katero obstaja sum, da ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varnosti, dokler se z laboratorijskimi analizami ne ugotovi skladnost vina;
6. prepove vstop vina v EU, če je s pregledom ali laboratorijskimi analizami dokazana njegova neskladnost glede varnosti živil, in odredi predpisane ukrepe;
7. prepove dajanje vina na trg ali odredi njegov umik s trga, če ni bilo pregledano ob vstopu v EU;
8. prepove vstop vina v EU, če na podlagi dokumentacijskega ali identifikacijskega pregleda ugotovi, da ga ne spremlja predpisana dokumentacija ali se s fizičnim pregledom ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in uredb EU, ki urejajo higieno in varnost vina in proizvodov iz grozdja in vina;
9. izbriše ali predlaga izbris iz zbirk podatkov iz tega zakona;
10. pristojnemu organu predlaga izbris, ukinitev spletne strani ali označitev spletne strani kot zavajajoče;
11. prepove označevanje, oglaševanje, predstavljanje in prodajo vina do odprave pomanjkljivosti;
12. odredi druge ukrepe in dejanja, za katere je pooblaščen, za doseganje skladnosti s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter pravnimi akti EU.
(5) Pritožba zoper odločbo zdravstvenega inšpektorja zadrži njeno izvršitev, razen če gre za živila iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, ki niso skladna s 14. členom Uredbe 178/2002/ES, ali materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, ki niso skladni s prvim odstavkom 3. člena Uredbe 1935/2004/ES.
(6) V primeru goljufive prakse iz 22. člena tega zakona ali zavajanja potrošnika glede označevanja, oglaševanja ali trženja živil sme inšpektor za hrano, uradni veterinar, zdravstveni inšpektor ali inšpektor za vino z ustno odločbo na zapisnik osebi takoj prepovedati dajanje na trg živila, krme ter materiala in izdelka, namenjenega za stik z živili.
(7) V nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi ali živali, inšpektor za hrano, uradni veterinar, zdravstveni inšpektor ali inšpektor za vino odredi ukrepe z ustno odločbo na zapisnik o opravljenem pregledu, pisno odločbo pa mora izdati zavezancu najpozneje v osmih dneh od ustne odločitve.
(1) Z globo 800 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo 1.600 eurov, če:
1. spremembe ne sporoči v roku (dvanajsti odstavek 24. člena, sedmi odstavek 25. člena in tretji odstavek 102. člena);
2. ne obvesti pristojnega organa v skladu s prvim odstavkom 67. člena tega zakona;
3. ne obvesti Uprave o nepravilnem vzorčenju (osmi odstavek 70. člena).
(2) Z globo 400 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 200 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(1) Z globo od 2.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 4.000 do 40.000 eurov, če:
1. ne upošteva začasnih zaščitnih ukrepov (prvi in drugi odstavek 16. člena);
2. ne obvesti pristojnega organa ali dobavitelja ali prejemnika živila ali krme ali potrošnika ali uporabnika krme ali ga ne obvesti na predpisan način ali s predpisano vsebino (prvi, drugi in tretji odstavek 20. člena);
3. ne zagotovi sledljivosti živila ali krme v vseh fazah pridelave, proizvodnje, predelave in distribucije živila ali krme ali uporabe krme (prvi in drugi odstavek 23. člena);
4. obrat za pridelavo, proizvodnjo, predelavo oziroma distribucijo živil ali krme ali obrat za proizvodnjo posamičnih krmil živalskega izvora, hrane za hišne živali, ki je živalskega izvora, ali obrat, ki ima dovoljenje za posebne namene krmljenja, ne izpolnjuje predpisanih pogojev (prvi in drugi odstavek 24. člena);
5. ne pridobi registracije ali odobritve in da na trg živilo ali krmo (tretji odstavek 24. člena);
6. ne pridobi dovoljenja ali posebnega dovoljenja in opravlja dejavnost (prvi odstavek 25. člena);
7. ne izpolnjuje predpisane zahteve ali največjega dovoljenega obsega pridelave za majhne količine živil (prvi in tretji odstavek 26. člena);
8. odda ali dobavi majhno količino iz prvega ali tretjega odstavka 26. člena tega zakona institucionalnemu obratu javne prehrane (četrti odstavek 26. člena);
9. ne upošteva zahteve glede obsega dobave živil živalskega izvora med registriranimi lokalnimi maloprodajnimi obrati (peti odstavek 26. člena);
10. ravna v nasprotju s prilagoditvami pogojev (šesti odstavek 26. člena);
11. ne izpolni predpisanega pogoja ali največjega dovoljenega obsega pridelave za majhne količine krme (prvi odstavek 27. člena);
12. ne omogoči vstopa v stanovanjski prostor iz prvega odstavka 28. člena tega zakona ali pregleda oziroma odvzema vzorcev (drugi odstavek 28. člena);
13. ponovno uporabi živilo, za katero je bila sprejeta odločitev o umiku živila, ki je namenjeno prehrani ljudi, iz verige preskrbe s hrano (tretji odstavek 37. člena);
14. uporabi živilo iz prve alineje drugega odstavka 37. člena tega zakona za krmo, in ni registriran ali odobren kot nosilec dejavnosti poslovanja s krmo ali ne opravi analize tveganja in kritičnih kontrolnih točk, s katero dokaže, da je proizvod krma v skladu z Uredbo 178/2009/ES (četrti odstavek 37. člena);
15. pretvori živilo iz druge alineje drugega odstavka 37. člena tega zakona, v posamično krmilo živalskega izvora ali hrano za hišne živali živalskega izvora ali ga uporabi za druge namene krmljenja v nasprotju s predpisi, ki urejajo živalske stranske proizvode (peti odstavek 37. člena);
16. označi z označbo »naravna mineralna voda« vodo, ki ne izpolnjuje zahteve ali pogoja za tako označevanje ali daje na trg naravno mineralno vodo, ki ni priznana kot naravna mineralna voda (prvi odstavek 39. člena);
17. daje na trg naravno mineralno vodo, ki izvira iz istega izvira, pod več kot eno blagovno znamko (drugi odstavek 39. člena);
18. na naravni mineralni vodi ne označi omejitve za njeno uporabo (prvi odstavek 43. člena);
19. označi naravno mineralno vodo s posebnimi navedbami brez odločbe Uprave o izpolnjevanju kriterijev glede teh navedb (drugi odstavek 43. člena);
20. označi z označbo »izvirska voda« vodo, ki ne izpolnjuje zahteve ali pogoja za tako označevanje (prvi odstavek 46. člena);
21. izvirska voda ne izpolnjuje dodatnega pogoja za izkoriščanje ali dajanje na trg, mikrobiološkega pogoja ali pogoja glede obdelave ter označevanja (drugi odstavek 46. člena);
22. da na trg izvirsko vodo, ki izvira iz istega izvira, pod več kot eno blagovno znamko (tretji odstavek 46. člena);
23. da na trg vodo kot namizno vodo, ki ne izpolnjuje pogojev za namizno vodo (prvi in drugi odstavek 47. člena);
24. uporabi prepovedan postopek obdelave naravne mineralne vode ali izvirske vode (prvi odstavek 48. člena);
25. na predpakirani vodi ne navede informacije o poimenovanju na dobro vidnem mestu (prvi odstavek 49. člena);
26. za predpakirane vode in njihovo oglaševanje uporabi prepovedano navedbo (drugi odstavek 49. člena);
27. uporabi enako ali zavajajoče poimenovanje predpakirane naravne mineralne vode, izvirske oziroma namizne vode ali za predpakirano vodo uporabi predhodno že uporabljeno ime pred potekom dvajsetih let od zadnjega trženja (tretji in četrti odstavek 49. člena);
28. predpakirani vodi doda sestavino, ki ni dovoljena (prvi odstavek 50. člena);
29. naravno mineralno vodo, izvirsko vodo ali namizno vodo z dodano aromo označi kot naravno mineralno, izvirsko ali namizno vodo ali je ne označi kot aromatizirano pijačo (tretji odstavek 50. člena);
30. informacije o živilu ne napiše v slovenskem jeziku (osmi odstavek 51. člena);
31. ne izpolnjuje podrobnejšega pogoja za način označevanja ali zagotavljanja sledljivosti porekla živila (deseti odstavek 51. člena);
32. ne označi živila v skladu s predpisanim pogojem (enajsti odstavek 51. člena);
33. uporablja dodatno obliko navajanja ali prikaza hranilne vrednosti živil v nasprotju s predpisanimi pogoji (dvanajsti odstavek 51. člena);
34. v pridelavi, proizvodnji, predelavi ali distribuciji živila dela oseba, ki je prenašalec povzročiteljev nalezljivih bolezni, zaradi česar bi lahko neposredno ali posredno preko živil ogrožali zdravje potrošnika (prvi odstavek 53. člena);
35. zakolje več kot dve GVŽ letno za lastno domačo porabo izven registriranega ali odobrenega obrata za zakol žival (prvi dostavek 54. člena)
36. omogoči porabo mesa ali izdelka iz mesa za lastno domačo porabo osebi, za katero to ni dovoljeno (prvi odstavek 54. člena);
37. zakolje žival za lastno domačo porabo v nasprotju s pogojem iz četrtega odstavka 54. člena tega zakona (četrti odstavek 54. člena);
38. za lastno domačo porabo prevzame večjo količino divjadi oziroma rjavega medveda v koži ali mesa divjadi oziroma rjavega medveda od dovoljene ali omogoči porabo mesa ali izdelka iz mesa za lastno domačo porabo osebi, za katero to ni dovoljeno (prvi odstavek 55. člena);
39. ne zagotovi, da se vsa uplenjena divjad oziroma rjavi medvedi dostavijo v zbiralnico uplenjene divjadi (drugi odstavek 55. člena);
40. ne zagotovi, da se opravi predpisani prvi pregled trupa in pripadajočih notranjih organov v zbiralnici uplenjene divjadi (tretji odstavek 55. člena);
41. ne vodi predpisane evidence (dvanajsti odstavek 55. člena);
42. ne zagotovi predpisanega pogoja za zbiralnico uplenjene divjadi, ne izvede postopka za zagotavljanje higiene uplenjene divjadi oziroma rjavih medvedov, pregleda na trihinelo, ne vodi evidence za zagotavljanje sledljivosti preiskav na trihinelo (trinajsti odstavek 55. člena);
43. ne pridobi pred pričetkom prodaje dovoljenja lastnika zemljišča ali soglasja upravljalca ceste (prvi in drugi odstavek 56. člena);
44. ne registrira premične stojnice pred prodajo živila (tretji odstavek 56. člena);
45. uporabi nedovoljeno ekstrakcijsko topilo ali ekstrakcijsko topilo neustrezne čistosti ali ga uporablja v nasprotju s predpisanim pogojem (drugi in četrti odstavek 57. člena);
46. ne zagotovi obveznega dodajanja vitamina ali minerala ali pogojev za njegovo obvezno dodajanje, upoštevanja omejitve uporabe določene druge snovi ali predpisanega načina označevanja (drugi odstavek 58. člena);
47. da na trg ali uporabi obsevano živilo ali živilsko sestavino, ki ne izpolnjuje predpisanega pogoja (drugi odstavek 60. člena);
48. da na trg prehransko dopolnilo v nasprotju z drugim odstavkom 61. člena tega zakona;
49. da na trg prehransko dopolnilo, ki vsebuje neodobreno obliko vitaminov ali mineralov (četrti odstavek 61. člena);
50. oblika vitamina, minerala ali druge snovi v prehranskem dopolnilu ne izpolnjuje pogojev čistosti (peti odstavek 61. člena);
51. da na trg prehransko dopolnilo v nasprotju s sedmim odstavkom 61. člena tega zakona;
52. označi, predstavi ali oglašuje prehransko dopolnilo v nasprotju s predpisi (prvi odstavek 62. člena);
53. označevanje, predstavljanje ali oglaševanje prehranskega dopolnila vključuje navedbo, ki navaja ali namiguje, da z uravnoteženo in pestro prehrano na splošno ni mogoč vnos ustreznih količin hranil (tretji odstavek 62. člena);
54. ne označi prehranskega dopolnila v skladu s četrtim ali petim odstavkom 62. člena tega zakona;
55. da prehransko dopolnilo izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali končnemu potrošniku v nasprotju s šestim odstavkom 62. člena tega zakona;
56. oglašuje ali označuje prehransko dopolnilo v nasprotju s sedmim odstavkom 62. člena tega zakona;
57. označuje, predstavlja ali oglašuje prehransko dopolnilo v nasprotju z desetim odstavkom 62. člena tega zakona;
58. oglaševalsko sporočilo za prehransko dopolnilo ni v skladu s 63. členom tega zakona;
59. da na trg živilo na osnovi predelanih žit ali otroško hrano, ki ne izpolnjuje zahtev iz 64. člena tega zakona;
60. da na trg živilo za posebne zdravstvene namene, pripravljeno za zadovoljitev potreb dojenčkov, katerega sestava ali informacije niso skladni s prvim odstavkom 65. člena tega zakona;
61. oglašuje živilo za posebne zdravstvene namene, pripravljeno za zadovoljitev potreb dojenčkov (drugi odstavek 65. člena);
62. označuje, predstavlja ali oglašuje začetno formulo za dojenčke ali nadaljevalno formulo v nasprotju s prvim odstavkom 66. člena tega zakona;
63. oglašuje začetno formulo za dojenčke (drugi odstavek 66. člena);
64. ne izvede prve prijave pristojnemu organu v skladu s prvim odstavkom 67. člena tega zakona;
65. izvaja vzorčenje ali analizo v nasprotju s predpisi (drugi odstavek 68. člena);
66. da na trg živilo, ki ne izpolni dodatnega mikrobiološkega merila (četrti odstavek 68. člena);
67. ne obvesti pristojnega organa o nenavadnem pojavu zoonoz, ki ima lahko škodljive posledice za javno zdravje (šesti odstavek 69. člena);
68. ne obvesti pristojnega organa ali ne zagotovi hrambo živila ali primernega vzorca živila v primeru ugotovitve ali utemeljenega suma, da bi živilo lahko škodljivo vplivalo na zdravje ljudi (sedmi odstavek 69. člena)
69. ne omogoči odvzema živila vzorca živila v primeru suma ali izbruha alimentarne okužbe (osmi odstavek 69. člena);
70. na zahtevo ne posreduje izolata, ki ga hrani, če se pojavi izbruh ali sum izbruha alimentarne okužbe ali nenavadni pojav povzročitelja zoonoze (deveti odstavek 69. člena);
71. na zahtevo pristojnemu organu ne predloži rezultat sekvenciranja celotnega genoma iz lastnih preiskav, če je povezan z izbruhom ali sumom izbruha alimentarne okužbe (deseti odstavek 69. člena);
72. ne izpolni predpisane obveznosti za zmanjševanje razširjenosti zoonoz in povzročiteljev zoonoz (prvi odstavek 70. člena);
73. ne obvesti o ugotovitvi povzročitelja zoonoze (drugi in osmi odstavek 70. člena);
74. da na trg ali uporabi kot surovino ali sestavino v živilu živilo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede mejnih vrednosti onesnaževal (prvi in tretji odstavek 72. člena);
75. ne upošteva sistema zbiranja ali odstranitve neuporabljene medicirane krme ali vmesnega proizvoda s pretečenim rokom uporabnosti ali ki se ni porabil ali lokacije zbirališča ali odlagališča ali načina poročanja o porabi ali zbiranja podatkov o obsegu prodaje ali uporabi protimikrobnih zdravil pri živalih (peti odstavek 77. člena);
76. daje na trg, uporablja ali uvaža v Republiko Slovenijo proizvod za prehrano živali, kjer vsebnost nezaželenih snovi presega najvišje dovoljene mejne vrednosti (prvi odstavek 79. člena);
77. proizvod za prehrano živali, v katerem so najvišje dovoljene mejne vrednosti nezaželenih snovi presežene za namene redčenja meša z istimi ali drugimi proizvodi za prehrano živali (drugi odstavek 79. člena);
78. če trguje z donirano krmo (drugi odstavek 82. člena);
79. donira krmo končnemu prejemniku v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 83. člena tega zakona;
80. donira krmo v nasprotju s 84. členom tega zakona;
81. proizvaja, predeluje ali prva daje na trg v Republiki Sloveniji materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, in ne registrira svojega obrata pri ZIRS (prvi odstavek 86. člena);
82. ne izvede postopkov za umik materiala ali izdelka, namenjenega za stik z živili, s trga ali ne obvesti ZIRS, potrošnikov ali udeležencev v distribucijski verigi v skladu s tretjim odstavkom 86. člena;
83. da na trg keramični izdelek, regenerirano celulozno folijo, dudo ali tolažilno dudo, ki ni v skladu s predpisi iz drugega odstavka 87. člena, ki urejajo posebne ukrepe za skupine materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili;
84. krši posebne ukrepe za skupine materialov in izdelkov (prvi in tretji odstavek 87. člena);
85. nepravilno ali nenamensko uporabi podatek ali vnese netočen ali predrugačen podatek, da bi se tak podatek uporabil kot pravi (peti odstavek 102. člena).
(2) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 200 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(1) Z globo od 10.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 20.000 do 200.000 eurov, če:
1. izvrši goljufivo prakso s kršitvijo zahteve ali pogoja iz tega zakona ali uredb EU, ki urejajo dajanje na trg živil, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili (22. člen);
2. za lastno domačo porabo izven registriranega ali odobrenega obrata zakolje žival, za katero to ni dovoljeno (drugi odstavek 54. člena);
3. pri označevanju, predstavljanju ali oglaševanju prehranskemu dopolnilu pripisuje lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni pri ljudeh (drugi odstavek 62. člena);
4. da na trg določeno snov, ki ima hormonalno ali tirostatično delovanje in beta-agoniste za uporabo pri živalih, katerih meso in proizvodi so namenjeni prehrani ljudi (prva alineja drugega odstavka 71. člena);
5. pri živali za proizvodnjo živil uporabi prepovedano ali nedovoljeno snov (druga alineja drugega odstavka 71. člena);
6. da na trg ali v zakol za prehrano ljudi žival ali da na trg ali predela meso živali, pri kateri je bila uporabljena ali pri kateri je bila ugotovljena prisotnost prepovedane ali nedovoljene snovi (tretja alineja drugega odstavka 71. člena);
7. uporabi prepovedano ali nedovoljeno snov ali proizvod pri živalih za proizvodnjo živil (prva alineja četrtega odstavka 71. člena);
8. uporabi snov ali zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, ki je dovoljeno v skladu s predpisi, ki urejajo snovi ali zdravila za uporabo v veterinarski medicini, v nasprotju s predpisanimi nameni ali s pogoji, pri živalih za proizvodnjo živil, razen predpisanih izjem (druga alineja četrtega odstavka 71. člena).
(2) Z globo 5.000 do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(ponovitev goljufive prakse)
(1) Če je prekršek goljufive prakse iz 1. točke prvega odstavka 110. člena tega zakona ponovno izvršen v treh letih od pravnomočno izrečene prekrškovne sankcije zaradi kršitve 22. člena tega zakona, se za izvajanje drugega odstavka 139. člena Uredbe 2017/625/EU z globo od 0,5 % do 5 % letnega prometa pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali njihovih podjetij v skupini v predhodnem poslovnem letu kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za ponovno izvršeni prekršek goljufive prakse uporabijo 1. točka prvega, drugi, tretji in četrti odstavek 110. člena tega zakona, če bi bila najvišja globa po prejšnjem odstavku nižja od najvišje predpisane globe, določene v 1. točki prvega, drugem, tretjem in četrtem odstavku 110. člena tega zakona.
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
(uporaba določb o prekrških)
Višina in razpon globe, določene v prvem odstavku 111. člena tega zakona, veljata in se uporabljata ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(opravljanje dejavnosti proizvodnje živil v stanovanjskih prostorih)
Nosilec živilske dejavnosti, ki izvaja proizvodnjo živil v stanovanjskih prostorih, ki se uporabljajo predvsem za pripravo živil za lastno domačo porabo, zagotovi vsaj en ločen prostor, namenjen izključno proizvodnji živil, iz prvega odstavka 28. člena tega zakona najpozneje do 31. decembra 2028.
(nacionalne smernice za dobro higiensko prakso)
Smernice za dobro higiensko prakso in uporabo načel HACCP, ki so bile v skladu z Uredbo o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Uradni list RS, št. 72/10) in Uredbo o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Uradni list RS, št. 72/10 in 129/20) odobrene pred uveljavitvijo tega zakona, se uporabljajo do odobritve nacionalnih smernic iz 35. člena tega zakona.
(odločbe o priznanjih in spremembah označb naravnih mineralnih vod)
Odločbe o priznanjih in odločbe o spremembah označb naravnih mineralnih vod, ki so bile izdane na podlagi doslej veljavnih predpisov, se štejejo za izdane na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka 42. člena tega zakona.
(organizacije za ugotavljanje skladnosti)
(1) Organizacije za opravljanje prvih in rednih pregledov naravne mineralne vode ter ugotavljanje skladnosti naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode, ki so bile pred uveljavitvijo tega zakona določene na podlagi Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 58/02 – ZMR-1 in 45/04 – ZdZPKG), morajo pridobiti odločbe iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona do 31. decembra 2030.
(2) Uprava po 31. decembru 2030 razveljavi odločbe o določitvi organizacij za opravljanje prvih in rednih pregledov naravne mineralne vode in ugotavljanje skladnosti naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode, ki so bile pred uveljavitvijo tega zakona določene na podlagi Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 58/02 – ZMR-1 in 45/04 – ZdZPKG), glede katerih organizacije iz prejšnjega odstavka do tega roka niso pridobile odločb iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona.
(označevanje predpakiranih vod)
(1) Četrti odstavek 49. člena tega zakona se ne uporablja za ime predpakirane naravne mineralne vode, za katero je Uprava pred uveljavitvijo tega zakona izdala odločbo o priznanju imena priznane označbe naravne mineralne vode.
(2) Četrti odstavek 49. člena tega zakona se ne uporablja za ime predpakirane izvirske oziroma namizne vode, če je bilo to ime pred uveljavitvijo tega zakona v uporabi za predpakirane vode, ki se tržijo iz drugega naravnega iztoka ali vrtine.
(izpit za status usposobljene osebe za prvi pregled uplenjene divjadi)
Za usposobljene osebe za prvi pregled uplenjene divjadi, ki so do uveljavitve tega zakona pridobile izpit za status usposobljene osebe za prvi pregled uplenjene divjadi na podlagi Pravilnika o načinu usposabljanja lovcev za prvi pregled uplenjene divjadi (Uradni list RS, št. 94/07), se šteje, da imajo izpit pridobljen na podlagi 55. člena tega zakona.
Določbe šestega in sedmega odstavka 62. člena tega zakona se začnejo uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona.
Peti odstavek 93. člena tega zakona se glede dostopa do registrov Uprave, ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, in IRSKGLR začne uporabljati ob tehnični izpolnitvi pogojev za dostop s srednjo ravnijo zanesljivosti sredstva elektronske identifikacije v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko identifikacijo.
(rok za izdajo podzakonskih predpisov)
Podzakonski predpisi iz tega zakona se izdajo v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
Zadeve, glede katerih se je pred uveljavitvijo tega zakona že začel upravni postopek, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.
(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona:
1. Pravilnik o živilih, obsevanih z ionizirajočim sevanjem (Uradni list RS, št. 71/02, 86/03 in 51/04);
2. Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 82/03 in 25/09);
3. Pravilnik o pogojih za proizvodnjo, promet in uporabo medicirane krme (Uradni list RS, št. 114/03 in 25/04);
4. Sklep o prepovedi trgovanja in uporabe govejega somatotropina (BST) (Uradni list RS, št. 16/04);
5. Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Uradni list RS, št. 50/04, 75/05, 45/08 – ZKme-1 in 61/23);
6. Pravilnik o pogojih za zakol živali izven klavnice za lastno domačo porabo (Uradni list RS, št. 117/04);
7. Pravilnik o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (Uradni list RS, št. 36/05, 38/06, 100/06 in 65/08);
8. Pravilnik o keramičnih izdelkih, namenjenih za stik z živili (Uradni list RS, št. 38/06);
9. Uredba o izvajanju uredb Sveta in Komisije (ES) o onesnaževalih v živilih (Uradni list RS, št. 27/07, 38/10 in 57/11);
10. Pravilnik o začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke (Uradni list RS, št. 54/07, 2/08 – popr., 8/10, 38/14 in 53/22);
11. Uredba o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (Uradni list RS, št. 80/07 in 38/10);
12. Uredba o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (Uradni list RS, št. 80/07 in 38/10);
13. Pravilnik o načinu usposabljanja lovcev za prvi pregled uplenjene divjadi (Uradni list RS, št. 94/07);
14. Uredba o obvezni registraciji in ravnanju podjetij, ki proizvajajo, predelujejo in prva dajejo v promet materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (Uradni list RS, št. 57/08);
15. Pravilnik o prepovedi uporabe določenih snovi s hormonskim ali tireostatskim delovanjem in beta agonistov v živinoreji (Uradni list RS, št. 4/09);
16. Pravilnik o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (Uradni list RS, št. 25/09);
17. Pravilnik o krmnih dodatkih (Uradni list RS, št. 110/09, 69/10 in 43/11);
18. Uredba o izvajanju uredbe (ES) o aditivih za živila (Uradni list RS, št. 12/11 in 87/12);
19. Pravilnik o določitvi kategorij posamičnih krmil, ki se lahko uporabljajo pri označevanju hrane za hišne živali (Uradni list RS, št. 62/13);
20. Pravilnik o prehranskih dopolnilih (Uradni list RS, št. 66/13);
21. Pravilnik o nekaterih ukrepih za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (Uradni list RS, št. 74/13, 37/14, 4/16, 63/16, 81/18 in 144/22);
22. Pravilnik o monitoringu zoonoz in povzročiteljev zoonoz (Uradni list RS, št. 114/13);
23. Pravilnik o posebnih zahtevah glede označevanja in predstavljanja predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 83/14 in 74/16);
24. Pravilnik o varnosti hitro zamrznjenih živil (Uradni list RS, št. 87/14);
25. Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora (Uradni list RS, št. 96/14);
26. Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov nosilcev dejavnosti na področju krme (Uradni list RS, št. 50/15, 67/15 – popr. in 203/21);
27. Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana (Uradni list RS, št. 66/16 in 8/17);
28. Uredba o metodah vzorčenja proizvodov in izvajanju uredbe (ES) o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora (Uradni list RS, št. 31/17, 129/20 in 2/23);
29. Pravilnik o jodiranju jedilne soli (Uradni list RS, št. 47/18);
30. Pravilnik o pogojih za zagotavljanje varnosti krme (Uradni list RS, št. 9/20);
31. Pravilnik o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže, ohlajeno in zamrznjeno goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso (Uradni list RS, št. 54/22, 106/23 in 55/24);
32. Pravilnik o nadzoru salmonele pri perutnini vrste Gallus gallus in Meleagris gallopavo domestica (Uradni list RS, št. 48/24).
(podaljšanje veljavnosti predpisov)
(1) Uredba o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (Uradni list RS, št. 53/05, 66/06 in 31/08) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 5. člena tega zakona.
(2) Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede uradnega nadzora in obveznosti nosilcev dejavnosti v primarni proizvodnji živil in krme (Uradni list RS, št 120/05) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 5. člena tega zakona.
(3) Uredba o izvajanju Uredb Evropske skupnosti glede krme in uradnega nadzora nad krmo (Uradni list RS, št. 120/05) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 5. člena tega zakona.
(4) Uredba o določitvi prekrškov za kršitve določb uredb Skupnosti s področja Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 2/06) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 5. člena tega zakona.
(5) Pravilnik o prilagoditvi določenih higienskih zahtev za obrate na področju živil živalskega izvora (Uradni list RS, št. 105/06) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 26. člena tega zakona.
(6) Uredba o izvajanju uredbe Komisije (ES) o dobri proizvodni praksi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili (Uradni list RS, št. 119/07) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 5. člena tega zakona.
(7) Pravilnik o prilagoditvi določenih higiensko tehničnih zahtev za mlečno predelovalne obrate na planinah (Uradni list RS, št. 3/09) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 26. člena tega zakona.
(8) Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Uradni list RS, št. 72/10 in 129/20) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 5. člena tega zakona.
(9) Uredba o izvajanju uredbe (ES) o aromah za živila (Uradni list RS, št. 12/11 in 103/13) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 5. člena tega zakona.
(10) Uredba o izvajanju uredbe (ES) o encimih za živila (Uradni list RS, št. 12/11) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 5. člena tega zakona.
(11) Pravilnik o ekstrakcijskih topilih (Uradni list RS, št. 23/11, 60/18 in 15/24) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 57. člena tega zakona.
(12) Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju živil (Uradni list RS, št. 96/14) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 24. člena tega zakona;
(13) Pravilnik o živalskih stranskih proizvodih, ki niso namenjeni prehrani ljudi (Uradni list RS, št. 35/15, 82/18, 200/20 – ZNUAPK in 64/23) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 24. in 25. člena tega zakona.
(14) Pravilnik o pogojih in načinu zmanjšanja števila vzorčnih enot in pogostosti vzorčenja klavnih trupov, mletega mesa in mesnih pripravkov (Uradni list RS, št. 49/16 in 4/20) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 68. člena tega zakona.
(15) Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljev zoonoz, ki se prenašajo z živili (Uradni list RS, št. 60/24) še naprej velja kot predpis, izdan na podlagi 5. člena tega zakona.
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14. člen, 3. točka prvega odstavka, drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek 16. člena, 18., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26. člen, 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 9., 10., 11., in 12. točka ter drugi odstavek 27. člena, 28., 29., 30., 31. člen, 1.,. 2.,. 3.,. 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 12., in 13. točka 34. člena, 35., 36., 37., 38., 39., 40., 41. in 42. člen Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00, 42/02 in 47/04 – ZdZPZ).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 34. in 35. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju zdravja (Uradni list RS, št. 47/04).
(3) 31. decembra 2028 prenehajo veljati 1. in 2. točka prvega odstavka 16. člena, 17. člen, 19. člen, 8. točka prvega odstavka 27. člena, 32., 33. člen, 11. in 14. točka prvega odstavka ter drugi in tretji odstavek 34. člena Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00, 42/02 in 47/04 – ZdZPZ).
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 15., 17., 22., 23., 27., 29., 40. in 50. točka 5. člena, drugi odstavek 7. člena, 8. člen, drugi odstavek 10. člena, 22., 23., 28., 29., 30., 31., 32., 33., 37., 38., 53., 56., 57., 58., 72., 73., 94. člen, 12., 13., 14., 21., 22., 27. in 29. točka prvega odstavka 95. člena ter 12., 13., 16., 22., 23. in 24. točka prvega odstavka 96. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12 – ZdZPVHVVR, 23/13 – ZZZiv-C, 40/14 – ZIN-B in 22/18).
(5) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o krmi (Uradni list RS, št. 127/06 in 90/12 – ZdZPVHVVR).
(6) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. Odredba o določitvi organizacij združenega dela, ki preizkušajo živila (Uradni list SRS, št. 25/88, 39/88, 25/89 in Uradni list RS, št. 46/90);
2. Navodilo za izvajanje preventivnih ukrepov pri klanju bolnih živali, v sili zaklanih živali in pri klanju živali iz hlevov z nepreverjeno ali sumljivo epizootiološko (Uradni list SRS, št. 39/87, Uradni list RS, št. 82/94 – ZVet, 56/99 in 59/99);
3. Pravilnik o veterinarski oznaki zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora, označevanju šarže in certificiranju (Uradni list RS, št. 94/99, 107/99, 35/00, 33/01 – ZVet-1, 81/02, 57/03 in 18/04);
4. Pravilnik o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora (Uradni list RS, št. 100/99, 38/00, 71/00, 33/01 – ZVet1, 36/01, 81/02, 1/04, 15/04, 18/04,25/04, 25/04, 28/04, 28/04, 28/04, 28/04 in 117/04);
5. Pravilnik o preskušanju izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 131/03, 38/06 in 65/08);
6. Pravilnik o veterinarskih pogojih za sveže meso, namenjeno lokalnemu trgu, in višini pristojbin (Uradni list RS, št. 25/04);
7. Pravilnik o načinu vzorčenja in metodah za laboratorijske analize kozmetičnih proizvodov (Uradni list RS, št. 59/06 in 91/13 – ZPVZKozP);
8. Pravilnik o dodatnih veterinarskih pogojih za uvoz določenih živil živalskega izvora (Uradni list RS, št. 81/06);
9. Pravilnik o monitoringu reziduov (Uradni list RS, št. 139/06);
10. Pravilnik o uradnem nadzoru krme neživalskega izvora pri uvozu iz tretjih držav (Uradni list RS, št. 81/07, 5/10 in 50/15);
11. Pravilnik o določitvi pogojev zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil živalskega izvora (Uradni list RS, 99/07);
12. Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (ES) o sestavi in označevanju živil, primernih za ljudi s preobčutljivostjo na gluten (Uradni list RS, št. 35/09 in 50/10);
13. Pravilnik o označevanju in dajanju na trg mesa živali, katerih nujni zakol je bil opravljen zunaj klavnice (Uradni list RS, št. 68/09);
14. Uredba o koordinaciji delovanja ministrstev in njihovih organov v sestavi s pristojnostmi na področju varnosti živil in krme, zdravstvenega varstva živali in zaščite živali ter zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, 82/10);
15. Pravilnik o največji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih (Uradni list RS, št. 18/18 in 23/18).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2026.
Št. 322-01/25-10/16
Ljubljana, dne 21. novembra 2025
EPA 2238-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
