Uradni list

Številka 86
Uradni list RS, št. 86/2025 z dne 7. 11. 2025
Uradni list

Uradni list RS, št. 86/2025 z dne 7. 11. 2025

Kazalo

3086. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo centra naselja – vzhod (del EUP RA 11/3), stran 10018.

  
Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24 in 25/25 – odl. US) in 18. ter 20. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 152/20) je Občinski svet Občine Radeče na 16. redni seji dne 23. 10. 2025 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo centra naselja – vzhod (del EUP RA 11/3) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(pravna podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) S tem odlokom se v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24 in 25/25 – odl. US) in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Radeče (Uradni list RS, št. 99/11, 7/15 in 124/23), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za prenovo centra naselja – vzhod (del EUP RA 11/3) (v nadaljevanju teksta: OPPN).
(2) OPPN je pod številko 24080-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško, d. d.
(3) Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 5632.
II. VSEBINA OPPN 
2. člen 
(sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A. Tekstualni del podrobnega načrta (odlok)
B. Grafični del podrobnega načrta, ki vsebuje:
B1 Izsek iz grafičnega dela namenske rabe prostora OPN Občine Radeče;
B2 Pregledna situacija z omejitvami v prostoru ter povezavo s sosednjimi območji;
B3 Situacija obstoječega stanja s parcelnimi mejami in prikazom rušitev;
B4 Ureditvena situacija s prerezom območja;
B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro;
B6 Ureditve potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
B7 Načrt parcelacije.
C. Spremljajoče gradivo, ki vsebuje:
C1 Poročilo o sodelovanju z javnostjo;
C2 Prikaz stanja prostora;
C3 Strokovne podlage;
C4 Usmeritve nosilcev urejanja prostora;
C5 Mnenja nosilcev urejanja prostora;
C6 Elaborat ekonomike;
C7 Okoljski postopek;
C8 Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;
C9 Povzetek za javnost.
1. Opis prostorske ureditve
3. člen 
(namen občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) S tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom se podrobneje določijo prostorski izvedbeni pogoji za nove gradnje, rekonstrukcije, rušitve ter vzdrževanje obstoječih in novih poslovno stanovanjskih objektov, pogoji za gradnjo ter rekonstrukcijo javnih prometnic, pogoji za ureditev javnih zelenih površin ter pogoji za priključitev novih objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.
(2) OPPN je podlaga za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
4. člen 
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Območje OPPN zajema južni del enote urejanja prostora RA 11/3. Meja območja OPPN na severni strani poteka med predmetnim območjem in kulturnim domom, na vzhodni strani meji na zelene površine, stanovanjsko pozidavo in obstoječo pešpot. Na južni in zahodni strani meji na Ulico Milana Majcna.
(2) Območje je velikosti ca. 16,9 ara in zajema naslednja zemljišča, ki so vsa v k. o. Radeče (1862): parc. št. 165/1, 165/2, 165/3, 165/4, 167, 168 in 624.
(3) Meja OPPN je prikazana na vseh grafičnih načrtih.
5. člen 
(posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
Posegi izven območja OPPN so dovoljeni zaradi navezave javnih prometnih površin na obstoječe stanje ter pri izvedbi nove gospodarske javne infrastrukture in njene prestavitve ter izvedbi priključkov nanjo.
2. Umestitve načrtovanih ureditev v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
6. člen 
(vplivi in povezave) 
(1) Območje OPPN se nahaja v centru Radeč in je preko obstoječe mreže javnih cest naselja povezano z vsemi deli Radeč in okolice. Glavni dostop predstavlja Ulica Milana Majcna (LZ 342051), ki poteka vzdolž južnega roba meje OPPN. Južno od območja se nahajata dve stanovanjski hiši s šolskim in pokopališkim kompleksom v ozadju. Severno se nahaja Kulturni dom Radeče ter strogi center naselja.
(2) Območje OPPN ni opredeljeno kot območje Nature 2000, območje naravnih vrednost (NV) ali ekološko pomembno območje (EPO). Na podlagi kart razredov poplavne nevarnosti je območje poplavno varno.
(3) Na podlagi strokovnega mnenja »Erozijsko poročilo in mnenje o plazovitosti terena«, št. 201-5/2025, maj 2025, izdelal Geomet, d. o. o. Celje, območje OPPN ni erozijsko ogroženo in ni plazljivo.
2.2 Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin
7. člen 
(funkcionalna zasnova območja) 
(1) V OPPN razvoj območja temelji na prenovi obstoječega oziroma gradnji novega stavbnega fonda in na zapolnitvi obstoječe pozidave ter neizkoriščenega stavbnega zemljišča.
(2) Obstoječe stavbe s pripadajočimi površinami na območju OPPN so:
– iz urbanističnega vidika nezaključeno in degradirano tkivo,
– iz gradbeno tehničnega vidika dotrajane in neprimerne in
– iz stališča urejanja prometa ovirajoče ter zmanjšujejo varnost prometa.
Zato je predlagana njihova odstranitev v celoti.
(3) V območju OPPN se predvideva strnjena nadomestna pozidava, ki smiselno zaključuje srednjeveško zasnovo trškega jedra (širše). Z novo obcestno pozidavo se umešča osrednji večnamenski objekt z ureditvijo okolice v skladu z namensko rabo prostora. Gabariti stavb (gradbena meja) so povzeti po gradbeni liniji širše zasnove koncepta srednjeveškega trga Radeče.
(4) Na zahodu OPPN se ohrani zasnova majhnega trga (ob mini krožišču), ki se prilagodi za dostop do nove stavbe – glavne fasade.
(5) Severno ob Gledališki poti (JP 842451) in južno ob Ulici Milana Majcna (LC 342051) se OPPN preko novih hodnikov za pešce povezuje z omenjenima prometnicama. Na vzhodu OPPN, kjer se navedeni prometnici stikata, se načrtuje manjši park – javna zelena površina, ki se hortikulturno uredi.
(6) Na obeh prometnicah se niveleta uredi tako, da se prilagodi dostop do vhodov v nove objekte z nivoja terena.
(7) Nadomestna stavba se načrtuje v sklopu enotne gradbene parcele. Velikost stavbe določa gradbena meja ter max. višina stavbe oziroma etažnost.
(8) S severa (Gledališke poti) je predviden uvoz v klet 1 in iz zahoda je predviden uvoz v klet 2, kjer se omogoča parkiranje-garažiranje. Pokrito parkiranje je zagotovljeno v dveh kletnih etažah. Zunanje vzdolžno parkirane na Gledališki poti se ohrani.
(9) Parkiranje za kolesa se zagotovi v kletnih etažah ali v sklopu trga v zahodnem delu OPPN. Nad parkirišči za kolesa se lahko izvede nadstrešnica.
(10) Glavni vhod v stavbo se predvidi s trga oziroma Ulice Milana Majcna. Z ostalih strani se omogoči ureditev funkcionalnih vhodov.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru 
8. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
Na območju OPPN je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) in občinskim prostorskim načrtom poleg bivanja dovoljeno tudi izvajanje predvsem storitvenih dejavnosti in dejavnosti, ki se lahko izvajajo v stavbah iz 9. člena tega odloka.
9. člen 
(vrste dopustnih osnovnih in pomožnih stavb in objektov ter gradbeno inženirskih objektov) 
(1) Na območju gradbene parcele 1 in 2 je dovoljenja gradnja naslednjih osnovnih stavb:
– 11
Stanovanjske stavbe;
– 121
Gostinske stavbe;
– 122
Poslovne in upravne stavbe;
– 123
Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;
– 1242
Garažne stavbe;
– 126
Stavbe splošnega družbenega pomena.
(2) Na območju gradbene parcele 1 in 2 je dovoljenja gradnja naslednjih pomožnih stavb in objektov:
– pokrita gostinska terasa;
– nadstrešek nad parkirišči za kolesa;
– nadstrešek nad ekološkim otokom;
– rezervoar za deževnico.
(3) Na območju OPPN je dovoljenja gradnja naslednjih gradbeno inženirskih objektov:
– 2112
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
– 22
Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
– 23021
Elektrarne in drugi energetski objekti;
– 24205
Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev.
(4) V sklopu javnega dobra – zelene površine (GPz) je dovoljena parkovna ureditev (zasaditev avtohtonega zelenja, postavitev urbane, ureditev pešpoti, postavitev skulptur, spominskih obeležij ipd.).
10. člen 
(vrste gradenj) 
V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega odloka:
– gradnje novih objektov (novi objekti, prizidave, nadzidave);
– rekonstrukcije objektov;
– manjše rekonstrukcije;
– odstranitve (rušitve) objektov ali njihovih delov;
– vzdrževanje objektov.
2.3.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja stavb in objektov 
11. člen 
(lega, velikost ter oblikovanje osnovnih stavb) 
(1) V sklopu gradbene parcele GP1 in GP2 je načrtovana postavitev osnovne stavbe, ki se locira znotraj gradbene meje. Nove stavbe se umestijo vzporedno z Gledališko potjo. Stavba 2 se lahko umesti tudi pravokotno na stavbo 1.
(2) Maksimalni vertikalni gabarit osnovne stavbe je omejen na 208,90 m nadmorske višine, ki po uradnih evidencah predstavlja najvišjo točko obstoječega objekta Ulica Milana Majcna 15.
(3) Dostop v najnižjo kletno etažo je iz zahodne strani.
(4) Tlorisni gabariti novih stavb naj bodo tradicionalni, pravokotno podolgovati in višinsko prilagojeni sosednjim stavbam. Maksimalna višina stavbe ne sme presegati nadmorske višine 208,90 m.
(5) Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva tega prostora, lahko pa se dopolni z modernimi arhitekturnimi detajli. Finalna obdelava fasad naj bo klasični omet v enobarvnih, svetlih, naravnih barvah. Možne so sodobne kombinacije fasad z vidnimi naravnimi materiali (beton, steklo ipd.), vendar morajo biti vse členitve vertikalne. Fasadne odprtine naj bodo pokončne in med seboj dimenzijsko ter kompozicijsko skladno oblikovane. Vso stavbno pohištvo naj bo enotne (naravne) barve ter obdelave.
(6) Oblikovanje strehe osnovne stavbe:
– oblika strehe: simetrična dvokapnica z naklonom med 40 in 45 stopinj. Manjši deli strehe so lahko tudi kriti z drugimi oblikami streh.
– kritina simetrične dvokapnice: opečno rdeča kritina (klasični bobrovec).
– kritina ravne strehe: sivi barvni odtenki, prodec ali ozelenjena.
– osvetljevanje mansardnih prostorov se predvidi preko zatrepnih strani objektov in odprtin v ravnini strehe.
12. člen 
(lega, velikost ter oblikovanje pomožnih stavb) 
(1) Pomožne stavbe se locirajo s takšnim odmikom od sosednjih gradbenih parcel, da je omogočeno njihovo normalno vzdrževanje. S soglasjem lastnika sosednjega zemljišča so lahko postavljene tudi na parcelno mejo.
(2) Maksimalne tlorisne velikosti pomožnih stavb so:
– pokrita gostinska terasa velikosti do 50 m2;
– nadstrešek nad parkirišči za kolesa velikosti do 50 m2;
– nadstrešek nad ekološkim otokom velikosti do 20 m2;
– rezervoar za deževnico prostornine do 20 m3 in popolnoma vkopan v teren ali del notranjosti stavbe.
(3) Pomožni objekti so pritlični z ravno streho. Streha je lahko tudi steklena ali ozelenjena. Gostinske terase in nadstrešnice morajo biti barvno usklajene s fasado osnovne stavbe. Na trgu v zahodnem delu območja se nadstrešnice po možnosti združijo v enotno oblikovan objekt, ki oblikovno dopolnjuje osnovno stavbo.
13. člen 
(lega, velikost ter oblikovanje gradbenih inženirskih objektov) 
(1) Gradbeni inženirski objekti se gradijo na celotnem območju OPPN.
(2) Vsi infrastrukturni vodi se izvedejo v podzemni izvedbi.
(3) Fotonapetostna elektrarna z električno močjo pod 1 MW se namešča le na streho osnovne stavbe.
(4) Ograje in oporni zidovi se lahko postavijo na parcelno mejo. Ograje so višine do 1,5 m ter transparentne izvedbe. Oporni zidovi so višine do 1,5 m. Višji oporni zidovi se lahko izvedejo, če je tak pogoj določen na podlagi geomehanskega poročila.
(5) Javne ceste se zaključijo z asfaltom. Pločniki, vhodne ploščadi, trg se asfaltirajo ali tlakujejo. Javna parkirišča se asfaltirajo, tlakujejo ali izvedejo s travnatimi ploščami.
14. člen 
(oblikovanje zelenih površin) 
V sklopu gradbene parcele GPz je predvidena ureditev javnih zelenih površin, ki se kvalitetno krajinsko uredijo, kar vključuje tlakovane površine (v minimalnem obsegu), umestitev in izbor urbane opreme (vključno z ograjami) ter zasaditev s parkovnimi listopadnimi drevesi, grmovnicami idr.
15. člen 
(rušitve) 
Na območju OPPN se nahajajo stavbe Ulica Milana Majcna 13, 15 in 17 s pomožnimi objekti, ki so predvidene za rušitev. Do rušitev se obstoječe stavbe ohranja in vzdržuje v skladu z veljavno zakonodajo.
2.3.3 Prostorsko izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 
16. člen 
(parcelacija) 
(1) Parcelacija območja se izvede v skladu z grafično prilogo »B8 Načrt parcelacije«.
(2) Na območju OPPN se določi štiri gradbene parcele, in sicer:
– GP1 in GP2: gradnja večnamenske stavbe,
– GPz: javno dobro – ureditev javnih zelenih površin in
– GPc: javno dobro – javne prometne površine.
(3) GP 1 in GP2 se lahko združita v eno gradbeno parcelo.
(4) Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM (ESRS)).
2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo 
17. člen 
(izkoriščenost zemljišča za gradnjo) 
Maksimalna zazidanost gradbene parcele GP1 je zagotovljena z določeno gradbeno mejo ter maksimalno višino stavbe, ki znaša 208,90 m nadmorske višine. Pomožne stavbe se lahko postavijo izven določene gradbene meje, vendar v sklopu GP1 in GP2.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
18. člen 
(skupne določbe) 
(1) Na območju OPPN so dopustne novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: GJI) in grajenega javnega dobra, pri čemer se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja.
(2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja nove GJI se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi z mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja v fazi izdelave projektne dokumentacije. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez mnenja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa, dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.
(3) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti.
19. člen 
(cestna infrastruktura) 
(1) Javna zbirna cesta LZ 342051 (Ulica Milana Majcna) in javna pot JP 842451 (Gledališka pot) sta v upravljanju Komunale Radeče d.o.o.
(2) V kolikor bo potrebno, se predvidi rekonstrukcija javne zbirne ceste LZ 342051 v delu od krožišča do odcepa na javno pot JP842431 (Šolska pot).
(3) Povezovanje obstoječih prometnic in novozgrajenih cestnih priključkov naj se izvede v skladu z veljavno zakonodajo, ki jo določa Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 s spremembami), Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 s spremembami), Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05 s spremembami), Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09 s spremembami) in Odlok o občinskih cestah v Občini Radeče (Uradni list RS, št. 4/99).
(4) Priključki se izvedejo skladno s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09 s spremembami). Cestni priključek mora biti prilagojen niveleti vozišča na katerega se priključuje. Upoštevati se morajo zakonsko predpisani vzdolžni in prečni nagibi cestnih priključkov.
(5) Vzdolž Ulice Milana Majcna (LZ 342051), v delu od krožišča do odcepa na javno pot JP842431 (Šolska pot), se izvede enostranski pločnik v širini 1,5 metra. Pločnik mora biti od vozišča ločen z dvignjenim betonskim cestnim robnikom. Niveleta pločnika naj v celoti sledi niveleti občinske ceste, ki pa že sedaj sledi konfiguraciji obstoječega terena in obstoječim dovozom na privatne parcele.
(6) Odvodnjavanje ceste in pločnika za pešce se izvede s pomočjo točkovnih in linijskih LTŽ rešetk v meteorno kanalizacijo s končno dispozicijo v obstoječ vodotok ali obstoječo meteorno kanalizacijo, in sicer skladno s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09 s spremembami), kar mora biti podrobneje obdelano v projektni dokumentaciji.
(7) Zunanja ureditev in cestne povezave se izvedejo tako, da bo možen dostop intervencijskim vozilom do posameznega objekta (gasilci, reševalci ipd.).
(8) V varovalnem pasu občinske ceste, ki se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne poti širok 6,0 m, so posegi možni na podlagi veljavnih predpisov, projektnih pogojev ter pisnega soglasja upravljavca ceste.
(9) Znotraj prometno-komunalnega koridorja na območju OPPN, naj se komunalni vodi locirajo izven vozišča, priporočljivo je, da v kolikor je možno v pločniku oziroma po zemljiščih, ki so v lasti Občine Radeče.
(10) Prometna infrastruktura, ki je v opravljanju Komunale Radeče d.o.o., mora biti projektirana v skladu z veljavno zakonodajo. Hišni priključki, ki bodo potekali po zasebnih zemljiščih, naj bodo prikazani z detajli v projektu prometne infrastrukture.
20. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) V območju OPPN poteka sekundarni vodovod Radeče PE DN 100 mm.
(2) Gradnja objektov je dovoljena 1,5 metra od cevovoda. V nasprotnem primeru je potrebna prestavitev javnega vodovoda.
(3) Za vsako stanovanjsko in poslovno enoto se predvidijo ločeni vodovodni priključki in vodomeri. Lokacije termoizolacijskih vodomernih jaškov se morajo umestiti na nepovoznih površinah, v neposredni bližini objekta kot so zelenice, ali druge pohodne površine.
(4) Zaradi nemotenega periodičnega odčitavanja porabe pitne vode mora biti omogočen dostop do vodomera. Vodomerni jaški morajo biti locirani izven ograj.
(5) V sklopu novogradenj je priporočena izgradnja zunanjega hidrantnega omrežja.
(6) Varovalni pas vodovoda znaša 1,5 metra od osi cevi na vsako stran.
(7) Vodovodno omrežje s priključki se mora izvesti v vodotesni izvedbi, kar se dokaže s tlačnim preizkusom.
(8) Pri projektiranju in gradnji gospodarske javne infrastrukture, individualnih priključnih vodov ter internih instalacij, se upoštevajo določila veljavnih predpisov in pogoji upravljavca.
(9) Za posege na javnem vodovodnem omrežju je treba pridobiti vsa potrebna soglasja in urediti služnostne pogodbe lastnikov zemljišč, po kateri bo potekalo omrežje. Hkrati je treba za izgradnjo in kasnejšo vzdrževanje javnega vodovodnega omrežja urediti služnostno pogodbo za upravičenca (upravljavca javne komunalne infrastrukture).
21. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz obravnavanega območja se izvede v skladu z veljavno zakonodajo in pogoji, ki jih predpisujejo določila Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in spremembe), Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05), občinskega Odloka o odvajanju odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 86/01) in Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in spremembe).
(2) Na območju OPPN je že zgrajeno kanalizacijsko omrežje za odvajanje sanitarnih komunalnih odpadnih voda.
(3) Komunalne odpadne vode iz območja OPPN se priključijo na obstoječo javno kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda.
(4) Padavinske vode s parcel namenjenih gradnji stavb je dopustno odvajati v javno padavinsko kanalizacijo. Potencialno onesnažene padavinske vode iz cest, parkirišč, garaž in ostalih utrjenih povoznih površin se pred izpustom v javno kanalizacijo, ustrezno očisti v lovilcu olj.
(5) Čiste padavinske vode s streh stavb se lahko zbira v rezervoarjih deževnice, ki se jih popolnoma vkoplje v teren. Voda iz rezervoarjev se lahko porabi kot sanitarna voda in podobno. Viški deževnice se speljejo v javno padavinsko kanalizacijo.
(6) Varovalni pas kanalizacijskega sistema znaša 1,5 metra od osi cevi na vsako stran.
(7) Kanalizacijski sistem odpadnih in padavinskih voda s priključki se mora izvesti v vodotesni izvedbi, kar se dokaže z atesti in preskusi.
(8) Pri projektiranju in gradnji gospodarske javne infrastrukture, individualnih priključnih vodov ter internih instalacij, se upoštevajo določila veljavnih predpisov in pogoji upravljavca.
(9) Za posege na javnem kanalizacijskem omrežju je treba pridobiti vsa potrebna soglasja in urediti služnostne pogodbe lastnikov zemljišč, po kateri bo potekalo omrežje. Hkrati je treba za izgradnjo in kasnejšo vzdrževanje javnega kanalizacijskega omrežja urediti služnostno pogodbo za upravičenca (upravljavca javne komunalne infrastrukture).
22. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Na območju OPPN se nahaja nizkonapetostno elektro omrežje, ki se napaja iz obstoječih transformatorskih postaj v bližnji okolici.
(2) Za potrebe napajanja nove stavbe je treba zgraditi novo elektro kabelsko kanalizacijo (EKK) iz TP Črpališče do predvidenega objekta. V obstoječi TP Črpališče je potrebno zamenjati obstoječi transformator moči 160 kVA z novim transformatorjem moči 400 kVA. Za napajanje objekta se v novo EKK položi podzemni vodnik preseka 4x240 mm2 materiala aluminij. Obstoječe priključke je potrebno odklopiti od omrežja in demontirati. Vse potrebne prestavitve oziroma zaščite obstoječih vodov krije investitor.
23. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Predvidi se izgradnja/rekonstrukcija nove enostranske cestne javne razsvetljave vzdolž hodnika za pešce ob Ulici Milana Majcna.
(2) Načrtovanje in razširitev javne razsvetljave naj se izvede v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07 in spremembe) in drugimi veljavnimi predpisi za osvetljevanje občinskih cest. Razsvetljava mora biti izvedena tako, da je dosežena čim večja enakomerna osvetljenost, zagotovljen pravilen nivo osnovne osvetljenosti za posamezen razred ceste in dosežen sprejemljiv razred bleščanja.
(3) Svetilke morajo biti nameščene na vroče cinkane drogove preračunane višine, delež svetlobnega toka navzgor je enako 0. Razvod med svetilkami se izvede z uvlečenjem kablov ustreznih dimenzij v predhodno položene cevi SFX EL-K cevi v kolutih 1x (1) 63 (v celotni dolžini kabelska kanalizacija). Na mestih odcepov se postavi kabelski jašek izdelan z betonsko podlago in litoželeznim pokrovom razreda B (125 kN). Predvidijo se svetilke za direktni natik na drog, zaščitnega razreda I in zaščitne stopnje IP 66 z LED-modulom. Svetilke na prehodih naj bodo brez redukcije. Lokacije novih svetilk in jaškov morajo biti prikazane v projektu javne razsvetljave.
(4) Pridobiti je treba vsa soglasja lastnikov zemljišč za izgradnjo nove javne razsvetljave in hkrati za kasnejšo vzdrževanje urediti tudi služnostno pogodbo za upravičenca (upravljavca javne komunalne infrastrukture).
24. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Na območju OPPN je zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje, odsek R14A-PE110, delovnega tlaka 250 mbar, ki je dovolj zmogljivo za energetsko oskrbo predvidenih ureditev.
(2) Za načrtovane ureditve se za energetsko oskrbo za ogrevanje, pripravo sanitarne vode in gospodinjsko oziroma poslovno rabo omrežnega plina (v bodoče tudi obnovljiv plin) lahko predvidi priključitev načrtovanega objekta na obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje.
(3) Pogoje in način priključevanja na omrežje zemeljskega plina določa Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Radeče.
(4) Priključitev novo načrtovanih objektov na plinovodno omrežje bo možna po zaključeni gradnji plinovodnega omrežja in po pridobitvi soglasja ODS za priključitev posameznih lastnikov stavb.
(5) Gradnjo novega plinovodnega omrežja in priključkov izvede sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega operaterja.
(6) Vsa križanja plinovoda z načrtovanimi vodi in priključki na gospodarsko javno infrastrukturo morajo biti pod kotom od 30° do 90° in morajo biti v projektni dokumentaciji DGD prikazana in projektno obdelana.
(7) V varnostnem pasu plinovodov in priključkov ni dovoljen strojni izkop ter trajno odlaganje ali posnetje materiala nad njimi. Vsi izkopi v varovalnem pasu plinovodov in priključkov morajo biti obvezno opravljeni ročno. Čez plinovod izven cestišča ni dovoljen transport za težka vozila med gradnjo brez dovoljenja upravljavca plinovodnega omrežja. V 2,5 m pasu na obeh straneh plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali grmičevja s koreninami globljimi od 0,5 m. Plinovodnega omrežja in priključkov ni dovoljeno nadzidati oziroma nad njim postavljati nadstrešnic. Za vse gradbene posege v varovalnem pasu plinovodov je potrebno predhodno soglasje operaterja distribucijskega sistema.
(8) Načrtovane trase plinovodov naj potekajo predvsem po javnih površinah pločnikov oziroma kolesarskih stez, v kolikor to ni mogoče pa v javnih zemljiščih v robu cestnega telesa.
(9) Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina predstavlja zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.
(10) Pri umeščanju predvidenih ureditev v prostor in določitvi odmikov od plinovodne infrastrukture je potrebno, poleg gradbene zakonodaje, Tehničnih zahtev za graditev in vzdrževanje distribucijskega sistema plina – Adriaplin d.o.o., podzakonskih aktov in tehničnih smernic, upoštevati pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar.
25. člen 
(elektronske komunikacije) 
(1) Na območju OPPN se nahaja telekomunikacijsko (v nadaljnjem besedilu TK) omrežje, na katerega so priključene obstoječe stavbe.
(2) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja. Točne trase se določijo z zakoličbo. V fazi projektne dokumentacije je treba izdelati ustrezen načrt zaščite in prestavitve ogroženih tras TK omrežja.
(3) V TK kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja upravljavca TK omrežja. Nove trase TK vodov se izvede kot kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in PE-HD cevmi premera 50 mm do posameznih TK omaric na stavbah.
(4) Vrsto prenosnega medija, točno mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe investitorja in v sodelovanju s predstavnikom upravljavca TK omrežja.
26. člen 
(odpadki) 
(1) Na podlagi veljavne zakonodaje s področja ravnanja z odpadki v Občini Radeče, se v sklopu novogradnje uredi odjemno mesto za ločeno zbiranje odpadkov, ki bodo nastajali tekom izvajanja dejavnosti in bivanja.
(2) Odjemna mesta za prevzem komunalnih odpadkov se morajo locirati ob javni poti JP842451 (Gledališka ulica) oziroma ob pločniku na način, da bo omogočen dostop izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki. Tip in velikost zabojnika določi izvajalec odvoza.
(3) Na območju OPPN se uredi tudi prostor za zbiralnico ločeno zbranih frakcij (papir in karton, plastika, steklo). Če se ekološki otok umesti na trg v zahodnem delu območja OPPN, se ga nadkrije z nadstrešnico.
(4) V sklopu javnih površin se lahko namestijo koši za odpadke (urbana oprema).
(5) Gradbeni odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, deponije zemljin in viški izkopanega materiala se odpeljejo na urejeno legalno deponijo, katero določi občina ali upravljavec komunalnih storitev.
27. člen 
(ogrevanje objektov) 
Kot glavni vir ogrevanja stavb se uporabljajo načini, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, kot so zemeljska, sončna in fotovoltaična energija ter ostali trajnostni načini ogrevanja.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
28. člen
(kulturna dediščina) 
(1) Na območje OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine. V neposredni bližini se nahajata spomenik Radeče – Kapelica ob ulici Milana Majcna (EID 1-09691) in enota registrirane nepremične dediščine Radeče – Pokopališče (EID 1-26334).
(2) Pri gradnji je treba upoštevati splošna zakonska določila za varstvo arheoloških ostalin, in sicer:
– ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče;
– zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja mora zaradi izvedbe strokovnega konservatorskega nadzora, o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
29. člen 
(varstvo voda in tal) 
(1) Območje OPPN ne posega na območje varovanja vodnih virov.
(2) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda (vodotesnost kanalizacije), urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja varstva voda in varstva okolja.
(3) Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču v času gradnje. Vsako razlitje nevarnih snovi je treba nemudoma sanirati.
(4) Preprečiti je treba kakršno koli onesnaženje tal, površinskih in podzemnih voda, zlasti z nevarnimi snovmi, zaradi zagotavljanja skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah.
30. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij določenih v veljavnem predpisu.
31. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem) 
(1) Na območju OPPN ni obstoječih in načrtovanih virov elektromagnetnega sevanja, ki bi predstavljali prekomerno obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja.
(2) Za razsvetljavo zunanjih površin gradbenih parcel ter javnih prometnih površin se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
32. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje OPPN spada v III. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.
(2) Naprave, ki povzročajo hrup (toplotne črpalke, klima naprave in podobno) so lahko posebej moteče, predvsem v nočnem času, zato je treba le-te locirati stran od prostorov za počitek (spalnice, sobe za počitek …).
33. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju OPPN ni evidentiranega območja Natura 2000, naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
34. člen 
(obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe in zaščite.
35. člen 
(varstvo pred poplavami) 
Območje OPPN se ne nahaja na poplavnem območju.
36. člen 
(erozijska ogroženost in plazljivost terena) 
Na podlagi strokovnega mnenja »Erozijsko poročilo in mnenje o plazovitosti terena«, št. 201-5/2025, maj 2025, izdelal Geomet, d. o. o. Celje, območje OPPN ni erozijsko ogroženo in ni plazljivo. Za potrebe nadaljnjega projektiranja je treba izvesti podrobnejše raziskave terena in morebitne ukrepe upoštevati v fazi izdelave projektne dokumentacije.
37. člen 
(seizmološke zahteve) 
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.
(2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,225 g.
38. člen 
(požarno varstvo) 
(1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi.
(2) Zagotavljajo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se zagotovi tako, da upošteva ustrezne odmike od parcelnih mej in odmike med objekti ali pa se zagotovijo ustrezne protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se zgradi hidrantno omrežje.
(3) Voda za gašenje bo zagotovljena iz javnega hidrantnega omrežja.
(4) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
39. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) Območje se lahko ureja v posameznih etapah, ki pa morajo predstavljati zaključene celote, in sicer:
– etapa 1: rušitev oziroma odstranitev obstoječih stavb na območju GP1;
– etapa 2: rušitev oziroma odstranitev obstoječih stavb na območju GP2;
– etapa 3: gradnja novih stavb;
– etapa 4: ureditev javnih zelenih površin.
(2) Etapa 1, 2 in 3 se lahko izvajajo istočasno ali v naključnem vrstnem redu.
(3) Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
40. člen 
(začasna raba zemljišč in objektov) 
(1) Do pričetka gradnje načrtovanih objektov se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje in druge namene pod pogojem, da to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja in ne ovira načrtovanih posegov.
(2) Obstoječi objekti na območju OPPN se uporabljajo še naprej, vendar se njihov namen ne sme spreminjati, njihova kapaciteta se ne sme povečevati.
41. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega akta) 
(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vsa pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora.
(2) Obveznosti investitorja:
– pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke in geomehanske raziskave, da bo lahko ustrezno dimenzioniral stavbe in gradbene inženirske objekte;
– v času gradnje mora zagotoviti geomehanski nadzor ter poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi in da se ne bo povečevala erozijska ogroženost območja;
– pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture (GJI), ki so tangirani s predmetno gradnjo.
(3) Obveznosti izvajalca:
– dolžan je zagotavljati varne dostope do vseh sosednjih območij v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet;
– po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
42. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN.
(2) Potek načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo se morajo strinjati vsi upravljavci tangiranih vodov.
(3) Dopustno je tudi odstopanje pri prometnem in komunalnem urejanju, v kolikor gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN, kar je treba ustrezno utemeljiti v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD).
III. KONČNE DOLOČBE 
43. člen 
(vpogled v občinski podrobni prostorski načrt) 
OPPN je stalno na vpogled na Občini Radeče in na Upravni enoti Laško.
44. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
45. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-0002/2025/22
Radeče, dne 23. oktobra 2025
Župan 
Občine Radeče 
Tomaž Režun 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti