Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o uporabi jezika gluhoslepih (ZUJG)
Razglašam Zakon o uporabi jezika gluhoslepih (ZUJG), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. oktobra 2025.
Št. 003-02-1/2025-310
Ljubljana, dne 31. oktobra 2025
O UPORABI JEZIKA GLUHOSLEPIH (ZUJG)
(1) Ta zakon določa pravico do uporabe jezika gluhoslepih, pravico oseb z gluhoslepoto do informiranja v njim prilagojenih načinih sporazumevanja, obseg in način uveljavljanja pravice do tolmača za jezik gluhoslepih (v nadaljnjem besedilu: tolmač) ter pravice oseb z gluhoslepoto, vezane na uporabo jezika gluhoslepih, potrebnih za namen enakopravnega vključevanja oseb z gluhoslepoto v življenjsko in delovno okolje ter vse oblike družbenega življenja.
(2) Osebe z gluhoslepoto uveljavljajo pravice v skladu s tem zakonom razen, če drug zakon določa drugače.
(3) Pravice po zakonu, ki ureja uporabo slovenskega znakovnega jezika, in tem zakonu se izključujejo.
Jezik gluhoslepih je jezik, ki ga za sporazumevanje uporabljajo osebe z gluhoslepoto in temelji zlasti na dotiku in drugih individualno prilagojenih načinih sporazumevanja, kar osebam z gluhoslepoto omogoča prenos informacij iz in v okolje.
Oseba z gluhoslepoto je oseba s samostojno obliko invalidnosti, gluhoslepoto, pri kateri je na podlagi medicinske ocene ugotovljena najmanj 50 odstotna izguba sluha po Fowler – Sabinu in 1. do vključno 5. kategorija slepote in slabovidnosti.
(razvoj in ohranjanje jezika gluhoslepih)
(1) Osebam z gluhoslepoto se zagotavljata razvoj in ohranjanje jezika gluhoslepih, kar vključuje:
– razvoj novih načinov sporazumevanja oseb z gluhoslepoto,
– zagotavljanje temeljnih jezikovnih virov, tehnologije in didaktičnih gradiv, ki so prilagojeni potrebam oseb z gluhoslepoto,
– usposabljanje svojcev za uporabo prilagojenih načinov sporazumevanja z osebami z gluhoslepoto,
– zagotavljanje usposabljanja strokovnih in drugih delavcev v zavodih in drugih organizacijah, ki delajo ali se srečujejo z osebami z gluhoslepoto, za uporabo prilagojenih načinov sporazumevanja,
– razvoj tehničnih pripomočkov za premagovanje komunikacijskih ovir.
(2) Za zagotavljanje razvoja jezika gluhoslepih ministrstva, pristojna za invalidsko varstvo, izobraževanje, visoko šolstvo, zdravje, digitalno preobrazbo in kulturo, razpisujejo letne in večletne programe in projekte in pri njih sodelujejo v okviru svojih pristojnosti.
(uporaba zakona, ki ureja splošni upravni postopek ter oprostitev plačila taks)
(1) V postopkih odločanja o pravicah in obveznostih ter pravnih koristih po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso urejena drugače.
(2) Dokumenti in dejanja za uveljavljanje pravic po tem zakonu so takse prosta.
II. PRAVICE OSEB Z GLUHOSLEPOTO
(pravica uporabe jezika gluhoslepih)
(1) Osebe z gluhoslepoto uresničujejo pravico do uporabe jezika gluhoslepih z uveljavljanjem pravice do tolmača.
(2) Oseba z gluhoslepoto ima pravico biti informirana v njej prilagojenih načinih sporazumevanja v skladu s predpisi, ki urejajo enakopravno sodelovanje v postopkih.
(pravica do tolmača pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javne službe)
(1) Oseba z gluhoslepoto ima pravico do tolmača v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javne službe, če:
– je državljan Republike Slovenije ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in
– izpolnjuje pogoje iz 3. člena tega zakona.
(2) Državni organi, organi lokalne samouprave, nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javne službe osebi z gluhoslepoto iz prejšnjega odstavka zagotovijo tolmača na njegovo zahtevo takoj, ko ta predloži na vpogled dokument, iz katerega izhaja, da ima pravice v skladu s tem zakonom.
(3) Državni organi, organi lokalne samouprave, nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javne službe osebi z gluhoslepoto iz prvega odstavka tega člena tolmača zagotavljajo na način, da se tolmači slovenski govorni jezik v jezik gluhoslepih in da se tolmači jezik gluhoslepih v slovenski govorni jezik ter z individualno prilagojenimi načini sporazumevanja, glede na izkoristek vida in sluha osebe z gluhoslepoto.
(4) Na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, državni organi, organi lokalne samouprave, nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javne službe osebi z gluhoslepoto iz prvega odstavka tega člena tolmača zagotavljajo tudi na način, da se tolmačita italijanski ali madžarski govorni jezik v jezik gluhoslepih in da se tolmači iz jezika gluhoslepih v govorni italijanski ali madžarski jezik ter individualno prilagojene načine sporazumevanja, glede na izkoristek vida in sluha osebe z gluhoslepoto.
(5) Plačilo stroškov tolmača iz prvega odstavka tega člena zagotovijo državni organi, organi lokalne samouprave, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javne službe v svojih letnih finančnih načrtih.
(pravica do tolmača po lastni presoji)
(1) Oseba z gluhoslepoto ima pravico do tolmača tudi v vseh drugih življenjskih situacijah, povezanih s komunikacijo, v katerih bi gluhoslepota pomenila oviro pri zadovoljevanju njenih potreb (v nadaljnjem besedilu: pravica do tolmača po lastni presoji) v obsegu do 480 ur na leto, oseba z gluhoslepoto s statusom dijaka, študenta, udeleženca izobraževanja odraslih vključenega v javnoveljavne izobraževalne programe ali kategoriziranega športnika pa v obsegu do 720 ur na leto, če:
– je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji;
– izpolnjuje pogoje iz 3. člena tega zakona,
– je bila na podlagi funkcionalne ocene ugotovljena hkratna okvara vida in sluha, ki onemogoča medsebojno nadomeščanje okvarjenih čutov, in
– za komunikacijo uporablja jezik gluhoslepih.
(2) Tolmača iz prejšnjega odstavka zagotavlja izvajalec, ki mu je podeljeno javno pooblastilo na podlagi 22. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: nosilec javnih pooblastil).
(3) Plačilo stroškov tolmača iz prvega odstavka tega člena krije ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(učenje jezika gluhoslepih za osebne asistente)
(1) Osebni asistent, ki izvaja osebno asistenco za osebo z gluhoslepoto, se lahko udeleži tečaja jezika gluhoslepih iz osme točke četrtega odstavka 22. člena tega zakona.
(2) Za uveljavljanje učenja jezika gluhoslepih za osebne asistente iz prejšnjega odstavka, oseba z gluhoslepoto nosilcu javnih pooblastil predloži vrednotnico o priznani pravici do osebne asistence, odločbo o pravici do tolmača po lastni presoji in potrdilo izvajalca osebne asistence, da osebni asistent, za katerega se uveljavlja učenje jezika gluhoslepih, izvaja osebno asistenco pri osebi z gluhoslepoto.
(3) Nosilec javnih pooblastil tečaje za upravičence iz prvega odstavka tega člena izvaja brezplačno. Za izvajanje tečajev obdeluje podatke iz prejšnjega člena.
Tolmač je oseba, ki osebi z gluhoslepoto tolmači slovenski govorni jezik, na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa tolmači tudi italijanski ali madžarski govorni jezik, v jezik gluhoslepih ter v individualno prilagojene načine sporazumevanja, glede na izkoristek vida in sluha osebe z gluhoslepoto oziroma tolmači iz jezika gluhoslepih v slovenski govorni jezik, na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa tolmači tudi v italijanski ali madžarski govorni jezik.
11. člen
(1) Delo tolmača opravlja oseba, če:
– je polnoletna;
– je pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo tolmač, skladno s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije (v nadaljnjem besedilu: nacionalna poklicna kvalifikacija);
– iz kazenske evidence ne izhaja, da je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje na področju nasilja, spolne nedotakljivosti oziroma diskriminatornega ravnanja na podlagi invalidnosti;
– ji ni bil izrečen disciplinski ukrep začasnega odvzema pravice opravljati delo tolmača in
– je vpisana v register tolmačev za jezik gluhoslepih iz 13. člena tega zakona.
(2) Tolmači morajo pri svojem delu upoštevati kodeks poklicne etike tolmačev.
(3) Za sodne tolmače se uporabljajo določbe tega zakona glede jezika gluhoslepih, v ostalem pa predpisi o sodnih tolmačih.
Stroški tolmača se krijejo po tarifi za tolmače, ki jo sprejme minister, pristojen za invalidsko varstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(1) Ministrstvo za odločanje in vodenje postopka vpisa in izbrisa tolmačev po tem zakonu in za zagotavljanje pravne varnosti vodi register tolmačev (v nadaljnjem besedilu: register), ki se deli na:
– javni del in
– nejavni del.
(2) Register je javen v delu, ki obsega naslednje podatke:
– osebno ime tolmača;
– datum odločbe o vpisu v register.
(3) Nejavni del registra zajema podatke iz 34. člena tega zakona.
(4) Javni del registra se objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(postopek vpisa v register)
(1) Za vpis v register iz prejšnjega člena tolmač pri ministrstvu vloži vlogo za vpis v register, ki vsebuje:
– osebne podatke (osebno ime, EMŠO, stalno in začasno prebivališče, davčno številko, kontaktni naslov, številko telefona in naslov elektronske pošte),
– izpis iz kazenske evidence, da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na področju nasilja, spolne nedotakljivosti oziroma diskriminatornega ravnanja na podlagi invalidnosti,
– kopijo potrdila o pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji (naziv pridobljene nacionalne poklicne kvalifikacije, zaporedna številka potrdila, kraj in datum izdaje potrdila, naziv izdajatelja potrdila).
(2) O vpisu v register odloči minister, če tolmač izpolnjuje pogoje iz prve do tretje alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona.
(3) O izdani odločbi ministrstvo obvesti nosilca javnih pooblastil.
(4) Tolmač mora pisno sporočiti ministrstvu vsako spremembo podatkov o stalnem ali začasnem prebivališču, kontaktni telefonski številki in naslovu elektronske pošte ter kaznovanosti najpozneje v 15 dneh od njenega nastanka.
(1) Tolmač se iz registra iz 13. člena tega zakona izbriše, če:
– umre;
– zahteva, da ne želi več opravljati dela tolmača;
– je bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje na kazen zapora;
– iz kazenske evidence izhaja, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na področju nasilja, spolne nedotakljivosti oziroma diskriminatornega ravnanja na podlagi invalidnosti, ali
– mu je bil izrečen disciplinski ukrep začasen odvzem pravice opravljati delo tolmača.
(2) O izbrisu tolmačev iz registra odloči po uradni dolžnosti minister.
(3) O izdani odločbi ministrstvo obvesti nosilca javnih pooblastil.
(4) Ministrstvo enkrat letno preveri podatke iz prve, tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena.
Nosilec javnih pooblastil vodi listo tolmačev, ki so vpisani v register iz 13. člena tega zakona. Lista tolmačev se vodi za namen izvajanja nalog iz četrtega odstavka 22. člena tega zakona ter za namen informiranja uporabnikov o tolmačih, vpisanih v register tolmačev, ter njihovih kontaktnih podatkih.
(disciplinska odgovornost)
Tolmač je disciplinsko odgovoren, če pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem dela tolmača krši določbe tega zakona oziroma drugih predpisov ali če s katerim svojim ravnanjem krni ugled ali verodostojnost tolmača.
(1) Disciplinske kršitve so lažje disciplinske kršitve in hujše disciplinske kršitve.
(2) Lažje disciplinske kršitve so:
– neprimerno ali žaljivo obnašanje pri opravljanju dela tolmača;
– dejanja ali opustitev dejanj, s katerimi se krni ugled ali verodostojnost tolmača;
– neupoštevanje pravil znanosti in stroke, ki ne povzročijo hujših škodljivih posledic za stranke ali druge udeležence (lažja nevestnost);
– neupravičena odklonitev dela tolmača;
– neredno opravljanje dolžnosti sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.
(3) Hujše disciplinske kršitve so:
– neupoštevanje pravil znanosti in stroke, če zaradi tega nastanejo ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice za stranke ali druge udeležence (hujša nevestnost);
– večkratno neredno opravljanje dolžnosti tolmača in
– ponovitev disciplinskih kršitev, za katere je tolmaču že bil pravnomočno izrečen disciplinski ukrep, in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno ali pošteno opravljal dela tolmača.
V disciplinskem postopku proti tolmaču se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi:
1. za lažje kršitve pisni opomni;
2. za hujše kršitve:
– denarna kazen v višini od 250 do 2.000 eurov ali
– začasni odvzem pravice opravljati delo tolmača za najmanj 12 mesecev do največ 36 mesecev.
(splošni akt o disciplinski odgovornosti)
(1) Nosilec javnih pooblastil s soglasjem ministra sprejme splošni akt o disciplinski odgovornosti tolmačev v treh mesecih od podelitve javnega pooblastila iz 22. člena tega zakona in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) S splošnim aktom iz prejšnjega odstavka se natančneje določijo dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju dela tolmača, postopek uveljavljanja odgovornosti, disciplinski organi ter zastaranje disciplinskega zahtevka in opredelijo ukrepi v primeru ugotovljene odgovornosti za storjene kršitve dolžnosti.
(1) V zvezi s kakovostjo izvajanja storitve tolmačenja lahko zainteresirana oseba vloži ugovor pri nosilcu javnih pooblastil.
(2) Podrobnejša pravila ugovornega postopka določi nosilec javnih pooblastil v internem splošnem aktu.
(nosilec javnih pooblastil)
(1) Ministrstvo za izvajanje nalog, povezanih z uporabo jezika gluhoslepih na podlagi javnega razpisa, podeli javno pooblastilo pravni osebi zasebnega ali javnega prava.
(2) Kandidat za nosilca javnih pooblastil mora ob prijavi v postopek podelitve javnih pooblastil izpolnjevati naslednje pogoje:
– delovati mora pretežno na področju gluhoslepote,
– delovati mora na področju celotne države,
– delovati mora neprofitno,
– združevati mora tolmače in
– imeti mora vzpostavljeno prostorsko in informacijsko infrastrukturo, ki omogoča učinkovito izvajanje nalog.
(3) Minister glede na izpolnjevanje pogojev izda odločbo, s katero izbranemu kandidatu za nosilca javnih pooblastil za obdobje največ deset let podeli javno pooblastilo za opravljanje nalog iz četrtega odstavka tega člena.
(4) Nosilec javnih pooblastil opravlja naslednje naloge:
1. vodi listo tolmačev;
2. zagotavlja pokrivanje potreb po tolmačih na ozemlju celotne države;
3. sodeluje v Svetu za jezik gluhoslepih in zanj opravlja strokovna, administrativna in tehnična dela;
4. razvija jezik gluhoslepih;
5. koordinira delo tolmačev;
6. vodi evidenco opravljenih storitev tolmačenja;
7. sprejme splošni akt iz 20. in 21. člena tega zakona;
8. organizira tečaje učenja jezika gluhoslepih za osebne asistente.
(5) Naloge iz 1., 2., 3., 5., 6., 7. in 8. točke prejšnjega odstavka nosilec javnih pooblastil opravlja kot javna pooblastila.
(6) Z nosilcem javnih pooblastil ministrstvo sklene desetletno pogodbo o izvajanju javnih pooblastil iz prvega odstavka tega člena, financiranje pa se dogovori z letno pogodbo. Sredstva se nosilcu javnih pooblastil izplačajo na podlagi priloženih dokazil, iz katerih je razvidna poraba sredstev za opravljanje javnih pooblastil, v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije.
(7) Za izvajanje javnih pooblastil iz četrtega odstavka tega člena se zagotavljajo sredstva v proračunu Republike Slovenije.
(odvzem javnih pooblastil)
(1) Če nosilec javnih pooblastil ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena ali javnih pooblastil iz četrtega odstavka prejšnjega člena ne izvaja zakonito, pravilno in pravočasno, ministrstvo na to opozori nosilca javnih pooblastil, ki mora nepravilnosti odpraviti v določenem roku. Če nosilec javnih pooblastil v roku nepravilnosti ne odpravi, mu minister javno pooblastilo odvzame.
(2) Zoper odločbo o odvzemu javnega pooblastila iz prejšnjega odstavka pritožba ni dovoljena.
IV. POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVIC
(vloga za uveljavljanje pravic)
(1) Oseba z gluhoslepoto (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik vloži vlogo za priznanje pravic v skladu s tem zakonom na krajevno pristojnem centru za socialno delo.
(2) Vloga vsebuje:
1. osebno ime vlagatelja, EMŠO in naslov stalnega ali začasnega prebivališča vlagatelja,
2. zahtevek za priznanje pravic po tem zakonu,
3. odločbo in izvedensko mnenje Zavoda o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Slovenije o ugotovljeni najmanj 50 odstotni telesni okvari zaradi gluhoslepote po Seznamu telesnih okvar po Odredbi o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar (Uradni list RS, št. 163/21),
4. fotografija vlagatelja ter
5. datum vložitve in podpis vlagatelja oziroma njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika.
(postopek za uveljavljanje pravice do tolmača pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, nosilci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe)
Kadar center za socialno delo odloča o pravici do tolmača pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, nosilci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe iz 7. člena tega zakona, preizkusi, ali vlagatelj izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 7. člena tega zakona in izda odločbo.
(postopek za uveljavljanje pravice do tolmača po lastni presoji)
(1) Kadar center za socialno delo odloča o pravici do tolmača po lastni presoji iz 8. člena tega zakona, najprej preizkusi, ali vlagatelj izpolnjuje pogoje iz prve in druge alineje prvega odstavka 8. člena tega zakona. Če vlagatelj pogoje izpolnjuje, center za socialno delo pridobi mnenje invalidske komisije pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) o funkcionalni oceni gluhoslepote iz tretje alineje prvega odstavka 8. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: mnenje).
(2) Pred pridobitvijo mnenja center za socialno delo za vlagatelja izdela socialno poročilo glede njegove zmožnosti komuniciranja na podlagi osebnega razgovora z vlagateljem in njegovim zakonitim zastopnikom ali skrbnikom, če ga vlagatelj ima, ter na podlagi opazovanja. Na razgovoru sodeluje tolmač. Pri izdelavi socialnega poročila center za socialno delo upošteva:
– sposobnost komunikacije,
– sposobnost samostojnega gibanja v okolici,
– okoliščine, ki vplivajo na slušno in vidno zaznavanje sveta posameznika.
(3) Obrazec socialnega poročila določi minister.
(4) Na podlagi mnenja pristojni center za socialno delo vlagatelju izda odločbo o pravici do tolmača po lastni presoji iz 8. člena tega zakona.
(1) Invalidska komisija poda mnenje na podlagi zdravstvene dokumentacije, na podlagi socialnega poročila centra za socialno delo iz drugega odstavka prejšnjega člena in, če je to potrebno, na podlagi pregleda predlagatelja in osebnega razgovora z njim ter njegovim zakonitim zastopnikom ali skrbnikom, če ga vlagatelj ima. Na razgovoru sodeluje tolmač.
(2) Stroški dela invalidskih komisij se financirajo iz proračuna Republike Slovenije.
(1) Zoper odločbo centra za socialno delo je dovoljena pritožba, o kateri odloča ministrstvo.
(2) V postopku s pritožbo lahko ministrstvo, če odloča o pravici do tolmača po lastni presoji, pridobi novo mnenje invalidske komisije.
(ponovna ocena ter prenehanje statusa dijaka, študenta, udeleženca izobraževanja odraslih ali kategoriziranega športnika)
(1) Oseba z gluhoslepoto centru za socialno delo sporoči vsako spremembo, ki lahko vpliva na upravičenost do pravic do tem zakonu takoj, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel. V primeru, da ta sprememba vpliva na pravice po tem zakonu, se o njih ponovno odloča.
(2) Center za socialno delo lahko pri posamezni osebi z gluhoslepoto, ki so ji priznane pravice po tem zakonu, po uradni dolžnosti predlaga ponovno oceno upravičenosti do pravic po tem zakonu, če zazna okoliščine, ki bi lahko na to vplivale.
(3) Kadar osebi z gluhoslepoto preneha status dijaka, študenta, udeleženca izobraževanja odraslih, vključenega v javnoveljavne izobraževalne programe ali kategoriziranega športnika, ji center za socialno delo izda odločbo o pravici do tolmača po lastni presoji, v obsegu 480 ur letno, po uradni dolžnosti brez ponovne ocene.
(1) Na podlagi odločbe iz 25. člena tega zakona, s katero je bila priznana pravica do tolmača pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, nosilci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe, izda center za socialno delo osebi z gluhoslepoto izkaznico.
(2) Na podlagi odločbe iz četrtega odstavka 26. člena tega zakona, s katero je bila priznana pravica do tolmača po lastni presoji, center za socialno delo izda osebi z gluhoslepoto izkaznico in enkrat letno vavčerje za plačilo tolmača. Vavčerji so neprenosljivi in so vezani na koledarsko leto.
(3) Minister določi podroben obrazec izkaznice in vavčerjev.
(4) Pristojni center za socialno delo in ministrstvo lahko za namene izdaje izkaznice obdelujeta naslednje podatke upravičenca:
– osebno ime,
– EMŠO,
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
– fotografijo.
V. SVET ZA JEZIK GLUHOSLEPIH
(Svet za jezik gluhoslepih)
(1) Za zagotavljanje razvoja jezika gluhoslepih in kot strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev s področja oseb z gluhoslepoto Vlada Republike Slovenije ustanovi Svet za jezik gluhoslepih (v nadaljnjem besedilu: svet).
(2) Svet ima naslednje naloge:
1. skrbi za razvoj jezika gluhoslepih in novih načinov sporazumevanja oseb z gluhoslepoto;
2. skrbi za uveljavljanje in enakopravnost jezika gluhoslepih;
3. izvaja aktivnosti za izboljšanje pozitivnega odnosa javnosti do jezika gluhoslepih in potreb oseb z gluhoslepoto;
4. spremlja izobraževanje, usposabljanje in delo tolmačev ter dinamiko pridobivanja kvalifikacij za tolmače;
5. sodeluje z ustreznimi organi na področju vzgoje in izobraževanja, informiranja, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, sodstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja, športa, kulture, digitalne preobrazbe in drugimi organi;
6. predlaga pristojnim organom uskladitev vprašanj, pomembnih za izvajanje tega zakona;
7. seznanja se z reševanjem ugovorov v zvezi s kakovostjo izvajanja storitve tolmačenja ter dela tolmačev;
8. obravnava druga vprašanja ter zagotavlja pomoč pri uresničevanju nalog, ki se nanašajo na uporabo jezika gluhoslepih.
(3) Svet najmanj enkrat letno o izpolnjevanju nalog iz prejšnjega odstavka poroča Vladi Republike Slovenije.
(1) Svet imenuje Vlada Republike Slovenije, in sicer:
– dva člana na predlog reprezentativnih invalidskih organizacij za področje gluhoslepote, pri čemer mora biti vsaj en član oseba z gluhoslepoto,
– dva člana na predlog nosilca javnih pooblastil,
– po enega člana na predlog vsake od javnih univerz,
– po enega člana na predlog ministrstev, pristojnih za invalidsko varstvo, izobraževanje, visoko šolstvo, zdravje, kulturo in digitalno preobrazbo.
(2) Predsednik sveta je predstavnik univerze, podpredsednik pa oseba z gluhoslepoto.
(3) Predsednika in podpredsednika izvolijo člani sveta na prvi seji.
(1) Svet se sestane najmanj dvakrat letno.
(2) Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela za svet opravlja nosilec javnih pooblastil.
(1) Za vodenje in vzdrževanje registra iz 13. člena tega zakona ter vodenje in odločanje v postopkih za vpis v register ali izbris iz njega ministrstvo obdeluje naslednje podatke:
1. zaporedno številko vpisa, datum in številko odločbe o vpisu v register,
2. osebne podatke (ime in priimek tolmača, EMŠO, stalno in začasno prebivališče, davčno številko, kontaktni naslov, številko telefona in naslov elektronske pošte),
3. podatek o izrečenem disciplinskem ukrepu,
4. podatek, da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na področju nasilja, spolne nedotakljivosti oziroma diskriminatornega ravnanja na podlagi invalidnosti (številka potrdila, datum izdaje potrdila),
5. podatek o potrdilu o pridobitvi nacionalne poklicne kvalifikacije (naziv pridobljene nacionalne poklicne kvalifikacije, zaporedna številka potrdila, kraj in datum izdaje potrdila, naziv izdajatelja potrdila) in
6. datum in številka odločbe o izbrisu iz registra.
(2) Rok hrambe podatkov iz prejšnjega odstavka je pet let po izbrisu tolmača iz registra.
Za potrebe vzpostavitve in posodabljanja registra tolmačev ter vodenja ali odločanja v postopkih za vpis v register ali izbris iz njega v skladu s tem zakonom lahko ministrstvo pridobiva naslednje podatke o tolmaču:
– podatek o osebnem imenu, stalno in začasno prebivališče, EMŠO ter davčno številko od upravljavca centralnega registra prebivalstva;
– podatek o datumu smrti od upravljavca matičnega registra;
– podatek o izdanem potrdilu o pridobitvi nacionalne poklicne kvalifikacije od upravljavca evidence izdanih potrdil po zakonu, ki ureja nacionalno poklicno kvalifikacijo,
– podatek o disciplinskem ukrepu od nosilca javnih pooblastil in
– podatek o pravnomočni sodbi od upravljavca centralne kazenske evidence.
(1) Za vodenje in vzdrževanje liste tolmačev iz 16. člena tega zakona nosilec javnih pooblastil obdeluje naslednje podatke:
– zaporedno številko vpisa, datum in številko odločbe o vpisu tolmača v register;
– osebne podatke tolmača (osebno ime, EMŠO, stalno in začasno prebivališče, davčno številko, kontaktni naslov, številko telefona in naslov elektronske pošte).
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka nosilec javnih pooblastil pridobiva od ministrstva.
(3) Rok hrambe podatkov iz prvega odstavka tega člena je tri leta od izbrisa tolmača iz registra tolmačev.
(4) Nosilec javnih pooblastil na podlagi privolitve tolmača obdeluje in javno objavi kontaktne podatke tolmača (številko telefona oziroma naslov elektronske pošte), čas dosegljivosti tolmača in druge podatke, namenjene informiranju uporabnikov tolmačenja (na primer fotografija tolmača, regija opravljanja tolmačenja).
(zbirke podatkov oseb z gluhoslepoto)
(1) Centri za socialno delo za namen izdaje izkaznice in vavčerjev iz 30. člena tega zakona vodijo seznam oseb z gluhoslepoto glede na njihovo krajevno pristojnost z naslednjimi podatki:
– osebno ime osebe z gluhoslepoto in zastopnika ali skrbnika, če ga oseba z gluhoslepoto ima;
– številko, datum izdaje in pravnomočnost odločbe iz 25. in 26. člena tega zakona;
– številko izkaznice iz 30. člena tega zakona;
– podatek o številu priznanih vavčerjev za tekoče leto in
– registrske številke priznanih vavčerjev za tekoče leto.
(2) Center za socialno delo dvakrat letno posodobi seznam iz prejšnjega odstavka iz matičnega registra.
(3) Center za socialno delo seznam podatkov iz prvega odstavka tega člena za tekoče koledarsko leto, posreduje ministrstvu, ki vodi zbirni seznam podatkov oseb z gluhoslepoto, do 31. januarja.
(4) Zbirni seznam iz prejšnjega odstavka ministrstvo vodi za namen izdelave izkaznic in vavčerjev, izplačila stroškov tolmačev in nadzor.
(5) Rok hrambe podatkov iz prvega odstavka tega člena je eno leto od prenehanja pravice osebe z gluhoslepoto do tolmača ali od prenehanja krajevne pristojnosti centra za socialno delo, razen za podatke o številu priznanih vavčerjev in podatke o registrskih številkah vavčerjev za koledarsko leto, ki se hranijo 90 dni od zaključka posameznega koledarskega leta, za katero so bili priznani.
(6) Rok hrambe zbirnega seznama iz tretjega odstavka tega člena je eno leto od zaključka posameznega koledarskega leta.
(7) Po poteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki iz zbirnega seznama anonimizirajo.
Za zbiranje, shranjevanje, posredovanje in uporabo osebnih podatkov po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega zakona izvaja socialna inšpekcija v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo.
(2) Nadzor nad izvajanjem pogodb z nosilcem javnih pooblastil izvaja ministrstvo.
(1) Z globo od 2.500 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
– izvaja storitve tolmačenja, če sprejme vavčer, ki se ne glasi na ime osebe, ki uveljavlja pravico iz prvega odstavka 8. člena tega zakona;
– pri ministrstvu uveljavlja v plačilo vavčer, za katerega ne izkaže, da je bila opravljena storitev tolmačenja.
(2) Z globo od 250 do 2.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 250 do 2.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 250 do 2.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene v prejšnjem členu.
IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Minister sprejme podzakonske akte iz 12. in 30. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(1) Oseba, ki ima na dan uveljavitve tega zakona najmanj dve leti izkušenj s tolmačenjem osebam z gluhoslepoto lahko opravlja delo tolmača do pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije iz druge alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona, vendar še največ tri leta od uveljavitve tega zakona.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka opravlja delo tolmača na podlagi potrdila nosilca javnih pooblastil.
Minister vzpostavi register tolmačev v devetih mesecih od začetka uporabe tega zakona. Nosilec javnih pooblastil vzpostavi listo tolmačev v desetih mesecih od začetka uporabe tega zakona.
(udeleženci izobraževanja odraslih, vključenih v javnoveljavne izobraževalne programe in kategorizirani športniki invalidi uporabniki znakovnega jezika)
Ne glede na določbo prvega odstavka 13. člena Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 96/92) lahko udeleženec izobraževanja odraslih, vključenih v javnoveljavne izobraževalne programe in kategorizirani športniki invalidi, ki so uporabniki znakovnega jezika, uveljavljajo pravico do tolmača za znakovni jezik iz drugega odstavka 10. člena Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika v obsegu 100 ur letno.
(začetek veljavnosti in uporaba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2027, razen določbe 22. člena tega zakona, ki se začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.
Št. 001-08/25-5/35
Ljubljana, dne 23. oktobra 2025
EPA 2177-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
