Na podlagi prvega odstavka 15. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP in 141/22) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US, 111/21, 58/23 in 35/24) je Državni zbor na seji 23. oktobra 2025 sprejel
o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026–2035 (ReDRPPol26–35)
Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026–2035 je najvišji razvojno-usmerjevalni dokument in hkrati drugi dolgoročni načrtovalski dokument, ki je temelj za srednjeročne in letne načrte dela policije. Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026–2035 je strateški dokument, ki odgovarja na ključna vprašanja dolgoročnega razvoja policije in zagotavlja stalnost prednostnih nalog in vlaganja v varnost.
Varnost je ena pomembnejših dobrin sodobne družbe. Čeprav je prav, da z varnostjo nismo nikoli popolnoma zadovoljni, nam lahko šele primerjave z drugimi državami pokažejo, kako dobra (ali slaba) je slovenska varnost in posledično policija kot glavni organ, ki skrbi in zagotavlja vse oblike varnosti. Čeprav so metodologije posameznih primerjalnih indeksov držav na področju varnosti različne – vsaka s svojimi prednostmi in slabostmi – je vendarle večini skupno, da je Slovenija na teh lestvicah visoko. Slovenija velja za varno državo z nizko stopnjo kriminalitete oziroma državo z visoko stopnjo varnosti za posameznika in organizacije.
Po globalnem indeksu miru (angl. Global Peace Index), ki ga vsako leti objavi Inštitut za ekonomijo in mir – neodvisna, nepristranska, neprofitna organizacija, ki si prizadeva preusmeriti pozornost sveta k miru kot pozitivnemu, dosegljivemu in oprijemljivemu merilu človekove blaginje in napredka, je bila Slovenija v letu 2023 na osmem mestu najvarnejših držav med 163 ocenjenimi državami. Slovenija po raziskavah istega inštituta sodi med države z najnižjo stopnjo vpliva terorizma na njeno varnost (angl. Global Terorism Index).
Tudi podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v poročilu o uresničevanju Strategije trajnostnega razvoja (SRS 2030/2024) potrjujejo, da je Slovenija po svetovnem indeksu med najbolj mirnimi državami na svetu. Po zmanjšanju v predhodnih dveh letih se je spomladi 2023 zaupanje v policijo precej izboljšalo in se je približalo povprečju EU (UMAR, Poročilo o razvoju Slovenije, 2024).
Policija, organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, je največji državni upravni organ v Republiki Sloveniji. Svoje poslanstvo, določeno v nacionalnih in mednarodnih aktih, in naloge, ki so določene z zakoni, izvaja na celotnem državnem ozemlju. Kot del enotnega varnostnega sistema Republike Slovenije je pristojna za izvajanje nalog na področju notranje varnosti. Opravlja naloge javne varnosti, s katerimi varuje življenje in telesno integriteto ljudi ter vse oblike premoženja, tako da izvaja proaktivne ukrepe za preprečevanje nevarnosti nastanka škodljivih posledic in ukrepe preiskovanja varnostnih dogodkov s škodljivimi posledicami ter odkrivanja odgovornih oseb. Pri tem sodeluje z drugimi varnostnimi organi Republike Slovenije, s pravnimi osebami javnega in zasebnega prava, s civilnodružbenimi organizacijami in ljudmi ter z organi drugih držav in mednarodnih organizacij. Pod pogoji in v obsegu, kot jih določa vsakokratni mandat mednarodnega prava, lahko pod okriljem dvostranskih in mednarodnih varnostnih povezav in misij slovenska policija deluje tudi na ozemlju drugih držav.
Uspešnost in učinkovitost policijskega dela je odvisna od razvoja virov in delovnih zmogljivosti policije, v veliki meri pa tudi od sodelovanja z ljudmi. Policija se zaveda, kako pomembno je zaupanje med partnerji, kako težko in počasi se gradi, a kako hitro se lahko to izgubi. »Z ljudmi za ljudi«, to je policija. Vendar je policijsko delo v skupnosti še daleč od idealnega modela. Pot do tam pa je odvisna ne le od policije, temveč tudi od politike družbenega nadzorstva države in lokalnih skupnosti – te predstavljajo drugi temeljni del partnerstva »policija-skupnost«.
Zaposleni v policiji so tisti, ki dan za dnem izvajajo svoje poslanstvo, in sicer za dobrobit vseh. Družba ima upravičeno visoka pričakovanja glede varnosti, saj je ta ena od osnovnih dobrih. Vendar pa ima zagotavljanje varnosti posledično tudi visoko ceno. Evropa in tudi Slovenija sta bili dolgo relativno varni, zdaj se to spreminja. Na evropskih tleh je vojna, kibernetska in dejanska. Republika Slovenija je v letu 2023 dvignila stopnjo teroristične ogroženosti z nizke na srednjo. Migracijski tok je spet številčnejši in podnebne spremembe ga ne bodo ublažile. Je pa Slovenija še vedno med najvarnejšimi državami na svetu in eden od namenov Resolucije o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026–2035 je, da takšna tudi ostane.
Koliko varnosti, na kakšen način in s kolikšnimi sredstvi bo poleg drugih vrednot država zagotavljala ljudem, je odvisno od njenih resničnih materialnih in finančnih možnosti. Zato v okviru postavljanja prednostnih nalog za izvajanje javnovarnostnih funkcij namenja toliko sredstev, kot je v določenem času in ob določenih pogojih razumno in nujno potrebno. Brez dvoma bodo za razvoj policije v obdobju do leta 2035 ključnega pomena gospodarska in s tem fiskalna gibanja v Republiki Sloveniji, sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč, ki so vse pogostejše in obsežnejše, in morebitne nove epidemije in pandemije na eni strani, na drugi strani pa tehnološki razvoj, morebitna razširitev vojaških spopadov v Evropi, pogostost in uspešnost kibernetskih napadov in ne nazadnje stopnja nestrpnosti v družbi, ki se odraža tudi z nasilnimi dejanji in radikalizacijo.
Ključno tveganje nadaljnjega razvoja policijske organizacije so javnofinančne zmožnosti države in delež javnih financ, ki jih bo policija lahko uporabila za investiranje v kadre in vse druge vrste virov, ki jih potrebuje za svoje delo, obstoj in razvoj.
2. Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 – »Kakovostna policija za varno Slovenijo«
Z Resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije do 2025 – »Kakovostna policija za varno Slovenijo«, ki jo je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 29. septembra 2015, je policija dobila svoj prvi dolgoročni razvojno-usmerjevalni akt. Vse razvojne dejavnosti policije so bile usmerjene v procese zmanjševanja javnovarnostnih tveganj, ki jih je policija v čim večji meri preprečevala in zmanjševala njihove škodljive posledice za posameznike in družbo, pri čemer je ukrepala proti povzročiteljem, prizadetim subjektom in drugim družbenim silam pa pomagala tudi pri popravljanju in odpravljanju nastale škode, povzročene z delovanjem ljudi in naravnih sil. Vendar takrat, ob pripravi prve resolucije, policija ni mogla v celoti predvideti, kako hiter in obsežen bo tehnološki razvoj informacijsko-telekomunikacijske tehnologije, pa tudi ne, kako bo Slovenija izpostavljena naravnim silam in dejstvu, kako hitro lahko zdravstveni problem postane tudi varnostni problem.
Policija je pred pripravo Resolucije o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026–2035 temeljito proučila uresničevanje takratnih prednostnih nalog, obstoječe varnostno stanje in nato prepoznala ključne razvojne probleme na temeljnih in podpornih dejavnostih. Večino zastavljenih ciljev in prednostnih nalog ji je uspelo uresničiti. Slabše so bile uresničene tiste prednostne naloge, ki so bile povezane z večjim finančnim vložkom – zagotavljanje optimalnih pogojev za izvajanje procesov izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev, pogojev za delo Muzeja slovenske policije in hitrejše uvajanje sodobnih tehnologij v policijsko delo. Po drugi strani pa je predhodna resolucija policiji pomagala pri pomladitvi helikopterske flote, pa tudi, da je znova začela pomlajevanje voznega parka.
Posamezna razvojna vprašanja, povezana s temeljnimi dejavnostmi (nalogami) policije – preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kriminalitete, vzdrževanjem javnega reda in miru ter zagotavljanjem splošne varnosti ljudi, zagotavljanjem varnosti cestnega prometa, upravljanjem migracij, izvajanjem prekrškovnih postopkov – se bodo nadaljevala s posodobljeno vsebino oziroma usmerjanjem pozornosti tudi v obdobju 2026–2035. Podobno velja za podporne dejavnosti (forenzično, informacijsko-telekomunikacijsko, analitsko, mednarodno sodelovanje ipd.). Toda v središču vsega so ljudje – skrb za zaposlene, skrb za družbo in ljudi ter kako, tudi s tehnološko pomočjo, reševati ne v celoti predvidljivih varnostnih tveganj, da bi v Republiki Sloveniji še naprej živeli varno.
Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije v obdobju 2026–2035 ne pomeni prekinitve s prejšnjo, temveč je njeno nadaljevanje. Osredotoča se na policijo, namenjeno ljudem, povezano z vsemi tako v fizičnem smislu kot na digitalnem področju.
Hitro spreminjajoče se varnostno okolje zahteva nenehno prilagajanje policije, pri čemer ta udejanja svoje visoke etične standarde in je zavezana k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter osebnega dostojanstva. Policija mora ohraniti sposobnost delovanja v različnih varnostnih okoliščinah in razmerah. Še zlasti v zahtevnih primerih z visoko stopnjo intenzivnosti delovanja bodo prišle do izraza pripravljenost, odzivnost, vzdržljivost in povezljivost policistov znotraj organizacije in z drugimi deležniki izven nje.
Poslanstvo policije presega le izvajanje z zakonom določenih nalog javne varnosti. Temeljna zaveza policije je varovanje življenja, telesne integritete in premoženja ljudi, preprečevanje in obvladovanje varnostnih incidentov ter hkrati zmanjševanje občutka ogroženosti med prebivalci. Policija si prizadeva ustvariti varnostne razmere, ki omogočajo kakovostno življenje, delo in celovit družbeni razvoj v Republiki Sloveniji in Evropski uniji. Vse to dosega z udejanjanjem visokih etičnih standardov ter spoštovanjem človekovih pravic, temeljnih svoboščin in osebnega dostojanstva.
Vizija policije 21. stoletja je postati sodobna, povezljiva in odzivna organizacija, ki deluje z ljudmi in za ljudi. Policija se zavzema za proaktivno, strokovno in etično delovanje, pri čemer uporablja najsodobnejše tehnologije ter skrbi za neprestano nadgrajevanje znanja in sposobnosti zaposlenih. Policisti ostajajo zbrani, odločni in odgovorni v vseh okoliščinah, hkrati pa spoštljivi, strpni in pošteni.
Organizacija gradi na visoki stopnji integritete, sodelovanju in odgovornosti, tako pri vsakodnevnem delu kot soočanju z najzahtevnejšimi varnostnimi izzivi. Poseben poudarek daje zagotavljanju ustreznega in varnega delovnega okolja, opreme ter zaščiti zaposlenih, tudi tistih, ki opozorijo na morebitna nepravilna ravnanja. Vodje policijskih enot imajo ključno vlogo – pričakuje se, da s svojim zgledom spodbujajo strokovni razvoj, uvajajo novosti, zmanjšujejo odpor do sprememb, jasno organizirajo delo, opazijo trud zaposlenih in jih podpirajo pri doseganju visoko zastavljenih, a izvedljivih ciljev.
Poslanstvo in vizija policije se morata izražati pri vsaki njeni nalogi in vsaki komunikaciji policistov s posamezniki ne glede na to, ali gre za formalni policijski postopek ali druge dejavnosti policistov.
4. Družbenovarnostno okolje delovanja policije ter varnostna tveganja in grožnje
Slovenija je ena najvarnejših držav v Evropi in na svetu; je varno okolje tako za lastno prebivalstvo kot tudi za tujce, ki so v državi krajši ali daljši čas. Varnostne razmere v Republiki Sloveniji se ocenjujejo kot dobre in stabilne, je pa Republika Slovenija del širšega mednarodnega varnostnega okolja, ki ni več tako zelo stabilno.
Sodobno varnostno okolje zaznamujejo številna in zapletena tveganja, ki zahtevajo celovit, usklajen in proaktiven pristop. Med ključna varnostna tveganja in grožnje sodijo kibernetske grožnje, ki vključujejo napade na informacijske sisteme, širjenje škodljive programske opreme, spletno kriminaliteto in dezinformacije, s čimer ogrožajo delovanje kritične infrastrukture, zaupnost podatkov in varnost prebivalcev. Pomembno varnostno tveganje sta tudi terorizem in nasilni ekstremizem, ki lahko izvirata tako iz mednarodnega okolja kot iz lokalnih radikaliziranih posameznikov ali skupin in pomenita neposredno nevarnost za življenja ljudi ter stabilnost države. Naravne nesreče in izredne razmere, kot so poplave, potresi ali epidemije, lahko povzročijo obsežne motnje v delovanju družbe in zahtevajo hitro ter usklajeno delovanje policije in drugih varnostnih struktur. Gospodarska in organizirana kriminaliteta, vključno s korupcijo, pranjem denarja in delovanjem kriminalnih mrež, ogrožata pravno državo, gospodarsko stabilnost ter zmanjšujeta zaupanje javnosti v institucije. Prav tako so izziv nezakonite migracije, ki lahko ob neustreznem upravljanju vplivajo na občutek varnosti prebivalcev in obremenijo delovanje mejnih ter notranjih varnostnih sistemov.
Vpliv teh tveganj se odraža na različnih ravneh – od operativnega delovanja policije do oblikovanja javne politike – hkrati pa bistveno vpliva na subjektivno zaznavo varnosti med prebivalci. Za učinkovito upravljanje varnosti so zato ključni pravočasna zaznava in spremljanje groženj, izvajanje zaščitnih ukrepov, skrbno načrtovanje odzivnih mehanizmov ter zagotavljanje zadostnih kadrovskih in materialnih zmogljivosti, ki policiji omogočajo uspešno delovanje tudi v spremenjenih in zaostrenih razmerah.
Varnost se meri ne le z dejstvi in številkami, temveč je pomemben tudi občutek ljudi, kako varno se počutijo, koliko zaupajo policiji in kako zadovoljni so z njo. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah je Slovenija varna država, čeprav njeni državljani policiji ne zaupajo več tako kot nekoč, se pa javno mnenje o policiji ponovno izboljšuje, kar kažejo tudi rezultati Eurobarometra. Če je bilo spomladi 2023 zaupanje v policijo na ravni Evropske unije 69-odstotno, je bilo zaupanje v slovensko policijo 67-odstotno,1 kar pomeni, da se je policija že močno približala povprečju Evropske unije glede na pretekla leta, ko je bila od povprečja Evropske unije mnogo bolj oddaljena. Tudi po marca 2024 izvedeni javnomnenjski anketi Ogledalo Slovenije 2024 je bila policija skupaj z vojsko pri zaupanju v institucije na četrtem mestu med 29 institucijami in je bila med sedmimi institucijami, ki jim več ljudi zaupa, kot ne zaupa.2 Tudi po raziskavi Slovensko javno mnenje (v nadaljevanju: SJM) 2023/2 je policiji več ljudi zaupalo kot ne in je bila med ocenjenimi 14 institucijami prav tako na četrtem mestu (Grafični prikaz izbranih kazalnikov, izmerjenih v SJM 2023/2 in SJM 2023/2).3 Stopnjo zaupanja v policijo meri tudi spletna raziskava o ocenah in stališčih prebivalcev o delu policije, ki jo v dvoletnih intervalih od leta 2014 izvaja policija sama. Po zadnji izvedeni raziskavi 2022 je policiji takrat zaupalo 40,8 odstotka vprašanih, kar je spodbudno po tem, ko je zaupanje vanjo s 66,6 odstotka v letu 2018 upadlo na 30,5 odstotka v letu 2021, v času epidemije covid-19. Malenkost manjši delež po raziskavi iz leta 2022 je zadovoljnih z delom policije, malenkost večji pa z zakonitostjo opravljanja nalog in strokovnostjo ravnanja policije.4
Mednarodne podatke o Sloveniji kot varni državi potrjujejo tudi rezultati raziskav policije o ocenah in stališčih prebivalcev Slovenije o njenem delu. Najvišje ocene med opazovanimi značilnostmi, ki se posredno ali neposredno nanašajo na delo policije, so vprašani namenili občutku varnosti v lokalnem okolju oziroma kraju bivanja.
4.1. Varnostne razmere v Republiki Sloveniji
Varnostne razmere v Republiki Sloveniji so dobre in stabilne. Vendar to ni samoumevno, temveč jih je treba dosegati dan za dnem z nenehnim razvojem in ogromnim trudom, še zlasti, ker si policija prizadeva, da bi bilo zaupanje vanjo podobno kot na Finskem, Danskem, Švedskem, Nizozemskem in v Luksemburgu, kjer je zaupanje v policijo več kot 85-odstotno.
Z namenom ohranjanja visoke ravni varnosti se policija intenzivno ukvarja z izzivi, grožnjami in tveganji, s katerimi se naša družba sooča in se bo soočala v prihodnjih letih. Tudi v Sloveniji – že zaradi vpetosti v mednarodno okolje – obstaja določena stopnja teroristične ogroženosti države kot posledica mednarodnih sporov (zaostrenih varnostnih razmer v Evropi in krznih žarišč zunaj Evrope); predvsem je lahko ogrožena njena kritična infrastruktura – javna mesta, državne ali druge pomembne ustanove, organi oblasti. S tehnološkim razvojem v ospredje namreč vse bolj prihajajo hibridne oblike ogrožanj in kibernetska ogrožanja. Sodobnim in novim oblikam groženj se je treba nenehno prilagajati ter odpornost Slovenije, njene družbe in njenih državnih institucij še povečati, da bi se lahko spopadli s prihodnjimi krizami in katastrofami.
Pričakovati je, da se bodo najhujše oblike organiziranega kriminala nanašale predvsem na promet prepovedanih drog, trgovino z ljudmi in trgovino z orožjem. Ta ogrožanja bodo še v večji meri tesno povezana z mednarodnim okoljem in razvojem različnih oblik kriminalnih dejanj, predvsem v kibernetskem okolju. Na varnostne razmere bodo močno vplivale tudi razmere v državah zahodnega Balkana. Pomemben segment odvračanja ogroženosti bo mednarodno sodelovanje držav Evropske unije kot tudi s tretjimi državami in mednarodnimi ter nevladnimi organizacijami.
Mobilnost, sodobne tehnologije, družbena omrežja, različne oblike in možnosti sodelovanja in povezovanja, korupcija ter zmožnost prilagajanja in delovanja na različnih področjih kriminalitete bodo vplivali na aktivnosti organiziranih kriminalnih združb.
Tudi v prihodnje se bo velik del kriminalnih aktivnosti dogajal v okolju, v katerem ljudje živijo. To velja zlasti za premoženjsko kriminaliteto, pojave nasilja in kršitve javnega reda. Morebitni upad gospodarske aktivnosti in posledično povečevanje gospodarske in socialne krize se bosta odražala tako na navedenih pojavnih oblikah kaznivih ravnanj.
Cestna infrastruktura, varnost vozil in večja ozaveščenost udeležencev v prometu so ključni dejavniki prometne varnosti. Predvidena elektrifikacija motornih vozil, vključno z možnostjo avtonomne vožnje, bo povzročila velike spremembe pri obravnavanju odgovornosti voznikov ter nova varnostna tveganja.
Pričakovati je povečana tveganja na področju nedovoljenih migracij in s tem povezanim upravljanjem meja. Varnostni dejavniki različnih delov sveta, kot so vojne in druge konfliktne razmere, stanje na področju človekovih pravic, zdravstvene in finančne razmere, verska nasprotja ter naravne nesreče, bodo močno spodbujali migracije ljudi proti Evropi ter s tem vplivali na politično in varnostno stabilnost držav Evropske unije. Pritisk nedovoljenih migracij bo vplival na povečanje čezmejnega kriminala, delno pa tudi na sekundarno kriminaliteto. Slovenija ni več le tranzitna država, temveč je lahko za posamezne varnostno rizične skupine tujcev tudi končna destinacija.
Gospodarske aktivnosti v Sloveniji, pričakovan ekonomski razvoj in koriščenje evropskih sredstev, povezovanje in prepletanje gospodarskih subjektov v državi in širše bodo ogrožali različne oblike gospodarskega kriminala.
Množično priseljevanje in vse bolj izrazita multikulturnost v skupnosti bosta povečevala možnost družbenih nasprotij in nestrpnega govora, predvsem prek svetovnega spleta, ter s tem spodbujanje nestrpnosti, sovraštva in nasilja.
Svetovne varnostne grožnje, ki so jim izpostavljeni prebivalci Slovenije posredno, v omejenem obsegu pa tudi neposredno, izvirajo predvsem iz podnebnih oziroma ekoloških sprememb. Zaradi nepredvidljivosti obsega in števila ekstremnih vremenskih dogodkov bodo podnebne spremembe pogosteje vplivale na splošno stanje varnosti, zato se bo policija morala prilagoditi novim vzorcem in posledičnim odklonskim pojavom med ljudmi.
4.2. Varnostne razmere v mednarodnem okolju
Mednarodne varnostne razmere bodo tudi v prihodnje izjemno nepredvidljive. Naša država bo v mednarodnem okolju nastopala kot del Evropske unije, ki načeloma deluje kot skupnost držav. Spreminjajoči se gospodarski vplivi in s tem tudi politična moč bodo preoblikovali ravnotežje moči posameznih držav in državnih skupnosti. Tem procesom bo sledila tudi varnostna dinamika, saj v naslednjem desetletju ni pričakovati, da se bodo varnostne razmere v svetu bistveno izboljšale. V svetu trenutno poteka več kot 50 vojaških spopadov. Rusko-ukrajinska vojna je v neposrednem okolju Evropske unije in s tem Slovenije. Terorizem, radikalizacija, ekstremizem ter ideološka in ekonomska nasprotja v svetu bodo verjetno zelo intenzivni, migracije prebivalstva pa bodo lahko (dnevna) stalnica.
Hiter tehnološki napredek v različnih delih sveta, ki sicer pospešuje gospodarski in socialni razvoj, bo vplival tudi na strukturo varnostnih groženj. V svetu se bosta še bolj razmahnili obsežnost razvoja in uporaba umetne inteligence. Svetovni splet bo ostal izjemno pomembno orodje, ki bo vplivalo na ekonomske, socialne, politične in tudi varnostne razmere. Ogrožanje kibernetske varnosti se bo okrepilo, večja odpornost bo zato ključna tako z vidika varnosti posameznika kot varnosti skupnosti, njene pomembne infrastrukture in politične stabilnosti.
Podnebne spremembe, omejevanje naravnih virov in energetska oskrba bodo vse pomembnejši dejavniki, ki bodo vplivali na razvoj posameznih delov sveta, s tem pa neposredno na nesoglasja med državami, in pospeševali migracije večjih skupin prebivalstva. Mednarodna skupnost bo postavljena pred nove izzive na področju varovanja okolja, v okviru tega pa tudi na področju boja proti ekološki kriminaliteti.
Svet bo tudi v prihodnosti deležen novih epidemioloških groženj, kar bo lahko temeljito vplivalo na družbene razmere.
Politične razmere v Evropski uniji kažejo podporo procesu pridruževanja novih držav Evropski uniji, kar bi novim članicam zagotavljalo politično stabilnost, s tem pa ustrezne pogoje za gospodarski in socialni razvoj. Povečala se bo ekonomska dejavnost v vseh državah Evropske unije, širila se bosta enotni trg, finančno poslovanje, prav tako pa se bodo razvijala kulturna raznolikost in prizadevanja za človekove pravice. Ker se bodo ekonomske in socialne razlike v različnih državah Evropske unije verjetno povečevale, se lahko znotraj Evropske unije pojavijo ekonomska in socialna trenja.
Pričakovati je, da se bo s političnimi in ekonomskimi ukrepi, predvsem evropske skupnosti, skušalo vplivati na ureditev mednarodnih in političnih odnosov v državah zahodnega Balkana, v katerih se bodo nadaljevale nacionalne in meddržavne napetosti.
5. Človeški, finančni in materialni viri in pogoji za nadaljnji razvoj slovenske policije do leta 2035
5.1. Sodobno upravljanje kadrov
Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije v obdobju 2026–2035 na področju uvajanja pristopov sodobnega upravljanja zaposlenih sledi ciljem Strategije razvoja Slovenije 2030, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela na 159. redni seji 7. decembra 2017.
Strategija razvoja Slovenije 2030 med razvojne cilje Slovenije uvršča vključujoči trg dela in kakovostna delovna mesta, kar bo doseženo z:
– uveljavljanjem koncepta vzdržnega delovnega življenja, ki omogoča, da delavci delajo dlje in zdravi dočakajo upokojitev;
– ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost, so okoljsko odgovorna ter zagotavljajo pogoje za ustrezno plačilo in kakovostno delovno okolje;
– spodbujanjem večje vključenosti prikrajšanih in podpovprečno zastopanih skupin na trgu dela;
– prilagajanjem delovnih mest in organizacije dela demografskim spremembam, tehnologiji in podnebnim spremembam;
– izboljševanjem sistema varne prožnosti ter zmanjševanjem pasti brezposelnosti in neaktivnosti, še posebej v območjih z visoko brezposelnostjo;
– spodbujanjem dejavnosti delodajalcev za krepitev telesnega in duševnega zdravja delavcev, varnosti in zdravja pri delu ter lažjega usklajevanja dela in skrbstvenih obveznosti;
– spodbujanjem zaposlovanja obeh spolov v spolno netipičnih in deficitarnih poklicih.
V Strategiji razvoja Slovenije 2030 je poudarjeno, da bodo prilagoditve trga dela potrebne tudi zaradi demografskih sprememb. »Podobno kot večina razvitih držav se tudi Slovenija spoprijema s spremenjeno starostno strukturo prebivalcev, ki vpliva na zmanjšano ponudbo delovne sile, to pa bi v prihodnje lahko omejevalo možnosti za zagotavljanje in povečevanje blaginje prebivalcev. Z vidika razvoja je zato ključno povečanje stopnje delovne aktivnosti v mlajših in starejših starostnih skupinah, razvoj ustreznih veščin za življenje in delo ter zagotavljanje kakovostnih delovnih mest mladim že ob vstopu na trg dela, privabljanje in kroženje talentov kot tudi prepoznavanje potenciala in znanj priseljencev. Ker se bodo zaradi daljše delovne aktivnosti nekateri delavci spoprijemali z daljšo izpostavljenostjo nevarnosti pri delu, se je za preprečitev povečanja poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, treba osredotočiti na ustvarjanje varnih in zdravih delovnih razmer ves čas poklicnega življenja, to je na vzdržno delovno življenje.«5
Iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je aprila 2021 pripravila Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, izhaja, da trenutno po kazalnikih staranja Slovenija še ne odstopa bistveno od povprečja Evropske unije, kljub temu se ob neprilagojenih sistemih socialne zaščite pričakuje višja rast izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Zaradi demografskih sprememb se je v obdobju konjunkture zaostrila problematika pomanjkanja ustrezne delovne sile, ki srednjeročno, tudi zaradi hitrih tehnoloških sprememb, postaja vse pomembnejši omejitveni dejavnik nadaljnjega razvoja. V državi se soočamo s težavami zaradi pomanjkanja ustreznih znanj in spretnosti ter s segmentacijo trga dela za mlade. To zahteva ustrezni odziv predvsem pri prilagajanju izobraževalnih programov dejanskim potrebam družbe in gospodarstva in pri oblikovanju spodbudnega okolja za privabljanje in ohranjanje delovne sile z ustreznimi znanji in spretnostmi. Zaradi demografskih trendov in tehnološkega razvoja je zato bistvena krepitev vseživljenjskega učenja.
Izziv ravnanja s starejšimi zaposlenimi in talenti v evropskih javnih upravah je bila ena pomembnih tem slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije v letu 2021. Zato je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj – OECD (angl. Organisation for Economic Co-operation and Development) za Ministrstvo Republike Slovenije za javno upravo v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije pripravila poročilo Ravnanje s starejšimi zaposlenimi in talenti v evropskih javnih upravah. Obravnavanje vplivov in posledic demografskih sprememb za evropske javne uprave ter raziskovanje zmogljivosti ravnanja s talenti ob upoštevanju staranja delovne sile je bila ena od osrednjih tem takratnega predsedovanja na področju ravnanja s kadri v javnem sektorju. Poročilo predstavlja trende, obetavne prakse in priporočila za učinkovito ravnanje s starejšimi zaposlenimi in talenti v javnih upravah v državah članicah mreže EUPAN (angl. European Public Administration Network).
Tudi slovenska policija se spoprijema s spremenjeno starostno strukturo zaposlenih zaradi demografskih sprememb, ki vpliva na manjšo ponudbo delovne sile, z izzivi zagotavljanja kakovostnih delovnih mest mladim ob zaposlitvi, privabljanju in kroženju talentov ter prepoznavanju talentov z namenom trajnega zadržanja v policiji. To kaže na potrebo po nadgradnji kariernega sistema za policiste, ki bo vzdržen in trajnostno naravnan. Zaradi izpostavljenosti nevarnosti pri opravljanju policijskih nalog bo treba pomemben poudarek nameniti tudi preprečevanju bolezni, povezanih z delom, zaščitnim ukrepom za preprečevanje izgorelosti, psihološki podpori zaposlenim, večji skrbi za njihovo varnost in zdravje, in se osredotočiti na ustvarjanje varnih in zdravih delovnih razmer.
5.1.1. Zaposlovanje, izobraževanje in zadrževanje kadra
Policija se srečuje z zmanjšano ponudbo delovne sile ob hkratnem povečanju odliva kadra predvsem zaradi upokojevanja. V policiji je bilo konec leta 2024 zasedenih 7.899 (v letu 2023 8.162) delovnih mest, kar je manj od 8.239, kot je za leto 2024 dovoljeval Skupni kadrovski načrt (sklepa Vlade Republike Slovenije št. 10002-11/2023/9 z dne 11. aprila 2024). Policija si bo prizadevala, da število dovoljenih zaposlitev do leta 2035 vsaj ohrani, če ne celo poveča.
V letu 2024 je bilo 360 sklenitev in 574 prenehanj delovnega razmerja. Leto prej je bilo 320 sklenitev in 580 prenehanj. Povprečno so bile v letih 2020–2024 zabeležne 404 prekinitve delovnega razmerja na leto in 348 sklenitev delovnega razmerja.
Gibanje števila zaposlenih v policiji v obdobju 2015–2024
Vir: Letno poročilo o delu policije za leto 2024.
Za zagotavljanje vzdržnega razmerja med odlivom in prilivom kadra bo policija sprejela učinkovite ukrepe in dejavnosti, ki bodo zagotovili pospešeno pridobivanje ter zadrževanje kadrov za uspešno vzdrževanje varnostnih izzivov slovenske policije. Stremela bo k temu, da bo z ustreznim popolnjevanjem policijskih enot zagotovljeno nemoteno delo policije, s čimer se bo zmanjšala tudi obremenitev policistov in drugih zaposlenih v policiji. Temu bo prilagajala tudi promocijo zaposlovanja in pri tem iskala nove (inovativne) načine pridobivanja kadra z različnimi pristopi in tudi s pomočjo informacijskih tehnologij. Prav tako si bo prizadevala za povečanje finančnih sredstev za promocijo poklica policist in drugih poklicev, ki jih policija potrebuje. Poleg iskanja kadra za izvajanje splošnih policijskih nalog še zlasti to velja za področja digitalizacije, kibernetske varnosti in razvoja novih informacijskih tehnologij (IT) ter forenzike v policiji. Posebno pozornost bo zato namenila pospešenemu pridobivanju in zadrževanju IT strokovnjakov, forenzičnih strokovnjakov, analitikov in drugih strokovnjakov s posebnimi znanji (piloti, tehniki letalci, pomorci, glasbeniki, pripravljavci projektov za črpanje evropskih sredstev), tudi z zagotavljanjem stimulativnih delovnih pogojev. Nabor kadrov je namreč tu drugačen kot za policiste, kadri se iščejo v drugem bazenu primernih kandidatov, način dela je lahko popolnoma drugačen, pa čeprav morajo novozaposleni (s)poznati tudi policijsko delo.
Policija bo sistemsko in celostno načrtovala ukrepe za trajnostni in stalni priliv novega kadra in ukrepe za zadrževanje obstoječega kadra z ustvarjanjem pogojev za izboljšanje pogojev dela. Pri tem bo morala upoštevati izzive večgeneracijske delovne sile, značilnosti nove generacije, ki vstopa na trg delovne sile, prepoznavanje in razumevanje najpomembnejših dejavnikov privlačnosti delodajalca, ki se ne odražajo več le v višini plačila za delo, temveč tudi v ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, splošnim interesom za javno dobro, stabilnosti zaposlitve ter priložnostih za učenje in razvoj.6 Konkurenčna plača in bonusi so sicer še vedno eden najpomembnejših elementov zaposlitve, drugi splošni elementi pa so še ustrezno delovno okolje, priznavanje in pohvale, priložnosti za razvoj in napredovanje, fleksibilnost, timska aktivnost, avtonomija pri delu in zdrava delovna kultura.
Napoved gibanja števila zaposlenih do leta 20357
Zaradi vse hitrejših sprememb znanj bo nujna evalvacija višješolskega študijskega programa policist z namenom posodobitve in nadgraditve vsebin, ki jih bodo policisti potrebovali za opravljanje poklica. Ustrezni pogoji pa so predpogoj za uspešno izvajanje izobraževalnih procesov ter usposabljanj in izpopolnjevanj.
Zagotoviti je treba dolgoročnejšo zasnovo zagotavljanja kadrov z zgodnjim prepoznavanjem in vzdrževanjem stikov s posamezniki, ki kažejo zanimanje za poklic policista in oblikovati pristop, ki bi takega posameznika nagovarjal in spodbudil za poklic policista skozi osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Ravno tako bi bilo treba proučiti in vzpostaviti ustrezne pravne podlage za zaposlovanje oziroma »rezervacijo« kadra za poklic policista skozi celo leto. Namen je predvsem v pridobivanju/spodbujanju čim večjega števila kandidatov za vpis na višješolski študijski program izobraževanja za pridobitev poklica policist. Cilj policije je, da pridobi 300 kandidatov vsako študijsko leto. Gre za ambiciozen cilj, zaradi katerega je in bo treba vzdrževati stare pristope zaposlovanja ter uvajati nove.
Gibanje števila prenehanj in sklenitev delovnega razmerja v policiji v obdobju 2015–2024
Vir: Letno poročilo o delu policije za leto 2024.
Razmerje med spoloma v obdobju 2015–2024
Vir: Letno poročilo o delu policije za leto 2024.
Posebno pozornost bo policija namenila spodbujanju zaposlovanja in vključevanja žensk na vseh ravneh policijske strukture, in sicer v skladu s priporočili Greca.8
5.1.2. Spremljanje kadra in njihovega kariernega razvoja
Vzpostavitev vzdržnega kariernega sistema, ki bo spremljal potrebe hierarhične organizacije, kot je policija, je predpogoj za uspešno pridobivanje, zadrževanje, spremljanje kadra, prepoznavanje talentov in karierni razvoj zaposlenih.
Za vzpostavitev vzdržnega kariernega sistema je zagotovitev ustreznih pravnih podlag v pravni ureditvi javnouslužbenskega sistema, ki v področnih predpisih policije dopuščajo posebno ureditev umeščanja strukture delovnih mest policistov, pogojev za zasedbo delovnih mest, spremljanje in pridobivanje kompetenc, nujno potrebno. Policija preučuje nove možnosti za pridobivanje kadrov za opravljanje nalog v policiji, tudi z dokončano srednješolsko izobrazbo.
Policija je vpisana v register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za poklicno kvalifikacijo Policist/policistka (NPK). Poklicna kvalifikacija je delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na posamezni ravni zahtevnosti. Z izvajanjem NPK se bo čim večjemu številu policistov omogočilo, da bodo po uspešni pridobitvi kvalifikacije zasedli delovna mesta, na katerih se zahteva zaključen višješolski študijski program Policist ali pridobljen certifikat o NPK.
Ob zmanjšanju ponudbe delovne sile in vse večji povprečni starosti zaposlenih v policiji je toliko bolj pomembno razviti vzdržen karierni sistem, ki bo vodjem in kadrovskim strokovnjakom omogočal sistematično privabljanje, prepoznavanje, razvoj, zadrževanje in razporeditev talentov. V policiji je bil razvit kompetenčni model kot pripomoček vodjem in kadrovskim strokovnjakom pri kadrovskih procesih, kot so pridobivanje kadra in zaposlovanje, usposabljanje in razvoj zaposlenih, razvoj kariere, odkrivanje talentov, načrtovanje nasledstev in medgeneracijsko sodelovanje. Za uporabo kompetenčnega modela pri spremljanju in razvoju kadra se vzpostavlja tudi uporabnikom prijazna informacijska podpora. Pomembno je, da policija kompetenčni model začne čim prej uporabljati v kadrovskih procesih. Razvojna priložnost policije je zato vzpostavitev kariernega ali kompetenčnega centra, ki bi omogočil podporo vodjem in kadrovskih strokovnjakom pri uveljavitvi kompetenčnega modela v policiji. Karierni ali kompetenčni center nudi priložnost vzpostavitve mehanizmov dviga strokovne usposobljenosti policistov in njihovih vodij za strokovno, zakonito in profesionalno delo.
V skladu s priporočili Greca si bo policija prizadevala okrepiti obstoječe mehanizme za napredovanja in razrešitve v policiji, tako da se zagotovijo njihova pravičnost, zaslužnost ter preglednost, vključno z opustitvijo prakse, da nadzornik (predstojnik) o tem odloča sam.9 Priložnosti za izboljšave so v vzpostavitvi sistematičnega privabljanja, prepoznavanja, razvoja, zadrževanja in razporejanja talentov v policiji z vzpostavitvijo vzdržnega kariernega sistema in uporabo kompetenčnega modela kot pripomočka v kadrovskih procesih.
5.1.3. Razvoj vodstvenega kadra
Pomembna vidika spremljanja kadra in njihovega kariernega razvoja v hierarhični organizaciji, kot je policija, sta prepoznavanje talentov za vodstvena delovna mesta in razvoj vodstvenega kadra, vključno z napotitvijo in zagotovitvijo sredstev za (do)izobraževanje v zunanjih institucijah ter vzpostavitvijo sistemskega usposabljanja talentov za vodstvena delovna mesta in tudi tistih, ki že zasedajo vodstvena delovna mesta. To mora biti ustrezno informacijsko podprto. Gre za nadgradnjo kariernega sistema in uveljavitev kompetenčnega modela v smislu nadaljnjega razvoja kompetenc obstoječega kadra. Glede na prepoznane ravni vodenja ob pripravi kompetenčnega modela v policiji bo policija posodobila verificirane programe usposabljanja za pridobivanje vodstvenih kompetenc na različnih ravneh vodenja. Za ta namen bo policija razvila model potenciala za vodenje, ki bo temeljil na vodstvenih kompetencah, opredeljenih v kompetenčnem modelu policije.
5.1.4. Načrtovanje upokojitev in nasledstev
Demografske spremembe in dvig starostnih pogojev upokojevanja so za policijo velik izziv pri načrtovanju upokojevanja in nasledstev, še zlasti na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih, ki jih pretežno zasedajo starejši in izkušeni zaposleni. Povprečna starost zaposlenih je vedno višja, zmanjšuje se priliv mladega kadra. Zato bo policija sistemsko spremljala načrtovanje upokojitev, s stimulativnimi ukrepi poskušala čim dlje zadržati starejše delavce in jih usmerjati tudi v druge strukture policije (npr. pomožne policije) in s pristopi prepoznavanja talentov sistemsko načrtovala nasledstva z ustrezno vzpostavitvijo sistema prenosa znanj in izkušenj na mlajše generacije.
Povprečna starost vseh zaposlenih v obdobju 2015–2024
Vir: Letno poročilo o delu policije za leto 2024.
Število javnih uslužbencev policije, ko izpolnijo pogoje za upokojitev10 po posamezni pravni podlagi in glede na leto doseganja prvega izmed pogojev za upokojitev
| Leto |
2024 | 2025 | 2026 | 2027 | 2028 | 2029 | 2030 |
Upokojitve na podlagi 27. člena ZPIZ-2 | 115 | 89 | 145 | 175 | 235 | 257 | 280 |
Upokojitve na podlagi 399. člena ZPIZ-2 | 271 | 171 | 266 | 112 | 262 | 122 | 286 |
Upokojitve na podlagi 204. člena ZPIZ-2 | 422 | 383 | 230 | 253 | 197 | 180 | 211 |
Leto doseganja prvega izmed pogojev za upokojitev | 778 | 530 | 422 | 451 | 436 | 384 | 379 |
Posledice staranja zaposlenih se odražajo v številu upokojitev, ki iz leta v leto naraščajo – s 70 v letu 2020 na 129 v letu 2022. V letih 2023 in 2024 pa se je število upokojitev nato več kot podvojilo. V letu 2023 se je tako upokojilo 310 zaposlenih v policiji, v letu 2024 pa 329.
5.1.5. Spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja
Pojav vse večjih medgeneracijskih razlik spodbuja vzpostavljanje medgeneracijskega sodelovanja. Pri tem imajo pomembno vlogo vodje, ki s prilagoditvijo načinov vodenj lahko vzpostavijo pomembno sinergijo med mladimi in starejšimi zaposlenimi pri prenosu znanj in izkušenj; jih je pa treba za to ustrezno usposobiti. Pri tem si bo policija prizadevala, da bodo vodstvena delovna mesta zasedali posamezniki z ustreznimi kompetencami. To zajema pet temeljnih kompetenc za zaposlene na višjih ravneh: zavezanost k strokovnosti, proaktivno delovanje, obvladovanje zahtevnih primerov, sodelovanje s skupnostjo in odgovorno ravnanje, h katerim so za vodje dodane še kompetence: organiziranje dela, ciljna usmerjenost, skrb za dobre odnose in razvoj zaposlenih.
Izziv za policijo bo vzpostaviti takšno medgeneracijsko sodelovanje, ki bo spodbujalo samoiniciativni in proaktivni obojestranski način prenosa znanj in izkušenj ter razvoj kompetenc obstoječega kadra. Večji poudarek bo tudi na mentorstvu, in sicer v obliki »coachinga«11 in tutorstva.
5.1.6. Uvajanje kadra v digitalizacijo
Digitalizacija družbe, ki se pospešeno uvaja v vsa področja družbenega življenja, prinaša tudi izzive za delodajalce. Mlajše generacije so dovzetnejše za nove tehnologije, starejšim generacijam pa je treba omogočiti ustrezno podporo. Ker se povprečna starost zaposlenih v policiji zvišuje, bo policija s krepitvijo vseživljenjskega učenja in spodbujanja medgeneracijske pomoči skrbela za sistemsko uvajanje starejših v uporabo novih informacijskih sistemov in tehnologij ter razvoj kompetenc na tem področju.
5.1.7. Fleksibilna organizacija
Policija se sooča z novimi varnostnimi izzivi in pojavi, njena organiziranost pa je toga in potrebuje več časa za prilagajanje spremembam, ki so lahko hipne in si sledijo vse hitreje, pri čemer spremembe na različnih delovnih področjih niso nujno sinhronizirane. Digitalizacija, prometna povezljivost in družbene spremembe dajejo priložnost za sistemski pregled vseh delovnih procesov policije in priložnosti za izboljšanje njene organiziranosti, pri čemer bo med drugim poseben poudarek namenjen optimalni organiziranosti varovanja posameznih oseb in objektov. Priložnosti za izboljšanje organiziranosti policije se kažejo tudi v smeri njene večje prilagodljivosti in prenosa manj zahtevnih delovnih procesov na druge deležnike. Pri tem bo tvorno sodelovala s sindikalnimi organizacijami.
5.1.8. Pomožna policija
Inštitut pomožne policije je pomemben segment za učinkovito in uspešno opravljanje vseh nalog policije. Sistem pomožne policije, ki ga sestavljajo državljani Slovenije, ki so sklenili pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji in so usposobljeni za izvajanje policijskih nalog, je eden temeljnih mehanizmov zagotavljanja zadostnih in ustrezno usposobljenih virov v primeru soočanja z zahtevnejšimi varnostnimi izzivi. Prav tako je del državnega varnostnega sistema, v katerega so vključeni državljani, ki z raznolikimi znanji, izkušnjami ter veščinami še dodatno bogatijo in krepijo policijski sistem. V zadnjem obdobju je bila tudi zaradi zmanjšanja števila zaposlenih v policiji pomožna policija pogosteje uporabljena kot pomoč pri izvajanju posameznih policijskih nalog. Sistem pomožne policije je namenjen popolnjevanju policijskih sil v obdobjih, ko je zaradi povečanih varnostnih obremenitev, varnostnih dogodkov večjih razsežnosti, kriznih razmer in podobno treba popolniti redne sestave policije za izvedbo nalog policije. Glede na trenutne in pričakovane varnostne izzive v prihodnje je cilj imeti na voljo 1.500 usposobljenih pomožnih policistov. Poleg čimprejšnjega doseganja skupnega želenega števila pomožnih policistov bo policija, glede na potrebe in varnostne ocene, prilagajala tudi razporeditev števila pomožnih policistov po posameznih matičnih policijskih enotah.
Zagotavljanje zadostnega in enakomernega obsega finančnih virov je nujno za doseganje predlaganih dolgoročnih ciljev in razvojnih prednostnih nalog policije. Pri tem je treba upoštevati tudi ustrezen obseg finančnih virov za redno izvajanje zakonskih nalog policije. Zato je treba zagotoviti stalen, predvidljiv, stabilen in ustrezno visok delež naložb v okviru proračuna policije.
Koliko varnosti, na kakšen način in s kolikšnimi sredstvi bo varnost Republika Slovenija zagotavljala ljudem, je odvisno od več dejavnikov. Pri tem so v ospredju predvsem njene resnične materialne in finančne zmožnosti, saj mora poleg varnosti svojim prebivalcem zagotavljati tudi druge storitve. Za stalen razvoj policije v obdobju do leta 2035 so ključnega pomena pozitivna gospodarska in s tem tudi fiskalna gibanja v državi. Glede na to, da večina obsega finančnih virov izvira iz proračuna, je ključno tveganje razvoja policijske organizacije v javnofinančni zmožnosti države in z njimi povezanih deležih javnih financ, ki jih bo policija lahko uporabila v okviru razvojnih dejavnosti, torej investicijskih sredstev.
Dolgoročni cilji in razvojne prednostne naloge policije, opredeljene v resoluciji, bodo zato vključene v redno izvajanje proračunskih politik na področjih, ki so v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve in policije kot organa v sestavi. Finančna sredstva, potrebna za izvedbene aktivnosti realizacije posameznih dolgoročnih ciljev in razvojnih prednostnih nalog, bodo zagotovljena v okviru opravljanja nalog, za katere je kot proračunski uporabnik pristojno Ministrstvo za notranje zadeve in policija kot organ v sestavi. Pri tem so glavni vir financiranja tako integralni proračun kot tudi evropska sredstva Sklada za notranjo varnost (ISF), Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF), instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (BMVI), Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter drugih razpisov Evropske komisije (npr. ISF centralni del, HORIZON raziskovalni projekti, IPA in drugi).
Na podlagi podatkov zadnjih desetih let o investicijskih sredstvih v posameznem proračunskem letu, ki jih je dobila policija za razvoj, se lahko ugotovi, da je stopnja razvoja organizacije močno povezana s samim investiranjem iz vseh vrst virov, ki jih policija uporablja za svoje delo in obstoj.
Delež investicij glede na porabo vseh finančnih sredstev izproračuna policije (vsa)
Vir: Letna poročila o delu policije za posamezna leta od 2015 do 2024.
* Za leti 2025 in 2026 so upoštevana sredstva policije, navedena v sprejetem proračunu Republike Slovenije za leti 2025 in 2026.
Glede na predlagani obseg dolgoročnih ciljev v tej resoluciji in predvsem spremljajoč cilj zagotavljanja njihovega učinkovitega uresničevanja bi si morali za posamezno proračunsko leto postaviti glavni cilj deleža investicij v delu proračuna policije v višini najmanj desetih odstotkov (od celotnega proračuna), ob tem, da so v proračunu policije zagotovljena zadostna in potrebna sredstva za nemoteno delovanje policije, tako za stroške dela kot materialne stroške. Le tako bo policija lahko zagotovila enega od glavnih pogojev, ki je pomemben za izvajanje in tudi uspešno zaključitev predlaganih projektov v tej resoluciji.
Če bo delež investicij v integralnem delu proračuna policije nižji od desetih odstotkov, se lahko z gotovostjo pričakuje – odvisno od tega, koliko nižji bo ta delež – naslednje rezultate:
– Če bo delež investicij med pet in deset odstotkov, bo z investicijami pokrita le nujna zamenjava materialno-tehničnih sredstev, ki jih policija potrebuje za svoje delovanje. V tistem letu ne bo napredka v razvoju. Posledično se bo nadaljevalo izvajanje le redkih projektov iz resolucije.
– Če bo delež investicij manjši od petih odstotkov, policija ne bo mogla zagotavljati investicij in zamenjav niti tiste opreme, ki je nujno potrebna za izvajanje njenih rednih nalog. V tistem letu je upravičeno pričakovati stagniranje razvoja in nezagotavljanje redne obnove sredstev policije, potrebnih za izvajanje policijske dejavnosti.
Še posebej pa je stagniranje razvoja, zlasti posodobitve in nadomeščanja potrebne opreme policije, izrazitejše, kadar so leta, ko je delež investicij manjši od petih odstotkov, zaporedna. Takrat to lahko bistveno vpliva na zagotavljanje potrebne opreme oziroma materialno-tehničnih sredstev, nujno potrebnih za operativno delovanje policije ob dogodkih, ki jih ni mogoče predvideti vnaprej.
Delež investicij glede na porabo vseh finančnih sredstev izproračuna policije (tip 1)
Vir: Letna poročila o delu policije za posamezna leta od 2015 do 2024.
* Za leti 2025 in 2026 so upoštevana sredstva policije, navedena v sprejetem proračunu Republike Slovenije za leti 2025 in 2026.
Ob upoštevanju, da je za nemoteno uresničevanje izvajanja resolucije in predlaganih dolgoročnih ciljev ter razvojnih prednostnih nalog policije potrebnih vsaj 10 odstotkov deleža investicijskih odhodkov proračuna, se za izvajanje resolucije, glede na višino proračuna policije v 2025,12 za dosego zastavljenih ciljev v 10 letih predvideva skupaj približno 530,0 milijona eurov investicijskih odhodkov. Če upoštevamo primerljivi indeks rasti proračuna v zadnjih 10 letih (v letih 2016 do vključno 2025 znaša indeks rasti proračuna policije 165), pa bo treba v okviru proračuna policije v naslednjih desetih letih zagotoviti približno 690,0 milijona eurov investicijskih odhodkov.
Temelj financiranja dolgoročnega razvojnega programa so ob večini integralnih proračunskih sredstev, ki so dodeljena policiji, tudi evropska sredstva za izvajanje posameznih projektov. Policija je aktivno vključena v koriščenje evropskih sredstev iz različnih programov tako v okviru Skladov EU s področja notranjih zadev v programskem obdobju 2021–2027: Sklad za notranjo varnost (angl. Internal Security Fund; ISF), Sklad za azil, migracije in vključevanje (angl. Asylum, Migration and Integration Fund; AMIF) in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (angl. Border Management and Visa Policy Instrument, BMVI). Finančna sredstva se črpajo tudi iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) v sklopu Mehanizma za okrevanje in odpornost (angl. Recovery and Resilience Facility) in v okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU«. Poleg sredstev iz te tako imenovane državne ovojnice se policija prijavlja tudi na razpise za pridobitev finančnih sredstev v vlogi koordinatorja ali partnerske institucije, ki jih objavlja Evropska komisija ali njene agencije in so namenjena državam članicam Evropske unije (npr. ISF centralizirani del, HORIZON raziskovalni projekti) ter državam kandidatkam, državam možnim kandidatkam in državam partnericam v podporo njihovim prizadevanjem za pospeševanje političnih, gospodarskih in institucionalnih reform (npr. IPA – Instrument za predpristopno pomoč; angl. Instrument for Pre-Accession Assistance), med katere sodijo tako imenovani projekti IPA action grant in projekti IPA twinning (projekti tesnega medinstitucionalnega sodelovanja).
Še posebej je treba okrepiti razvoj policije s pomočjo sodelovanja v projektih znotraj okvirnega programa Obzorje Evropa (angl. Horizon Europe), ki je namenjen raziskavam in inovacijam. Že zdaj slovenska policija sodeluje v številnih Horizon projektih, prek katerih prilagaja in nadgrajuje obstoječe aplikacije in orodja ter razvija nove aplikacije, metode dela in orodja.
Črpanje evropskih sredstev je zahtevno, od sodelujočih zahteva ustrezno usposobljenost in stalno odzivnost, zato je treba okrepiti koordinacijo projektov znotraj policije in s strokovnimi službami Ministrstva za notranje zadeve. Sodelovanje policije v takšnih projektih je vse pogostejše tudi zaradi samega hitrega razvoja predvsem na IT-področju (npr. področje umetne inteligence). To pa zahteva tudi njeno povezovanje z gospodarskimi subjekti in izobraževalno-raziskovalnimi ustanovami. Le na ta način je mogoče zagotoviti ustrezen odziv na varnostne izzive, s katerimi se policija sooča že zdaj in jo čakajo tudi v prihodnosti.
Vendar je treba poudariti, da je večina projektov EU, še posebej iz omenjenih treh skladov EU (AMIF, ISF in BMVI) v programskem obdobju 2021–2027, vnaprej ciljno (ozko namensko) usmerjena, določena in tudi že potrjena s strani Evropske komisije. Zato jih tudi ni mogoče preusmeriti v financiranje novih projektov iz te resolucije. Podobno velja tudi za druge projekte EU. Zato je nujen sistemski pristop k iskanju, prijavljanju in izvajanju projektov, (so)financiranih iz različnih finančnih virov Evropske unije, tako tistih, v katerih bi policija samostojno usklajevala projektne dejavnosti, kot tudi tistih, v katerih bi sodelovala zgolj kot partnerska organizacija. Posebno pozornost bo treba nameniti tudi iskanju novih finančnih virov Evropske unije, tako centraliziranih kot decentraliziranih (npr. finančni viri kohezijske politike in čezmejno sodelovanje v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, katerega temeljni cilj je tudi reševanje skupnih izzivov na področju varnosti in podobno).
Delež sredstev EU in slovenske udeležbe glede na porabo vseh finančnih sredstev iz proračuna policije v obdobju 2015–2025
Vir: Letna poročila o delu policije za posamezna leta od 2015 do 2024.
* Za leto 2025 so upoštevana sredstva policije, navedena v sprejetem proračunu Republike Slovenije za leto 2025.
5.3. Prostorski in materialno-tehnični viri
Zaposleni v policiji lahko svoje delo kakovostno upravljajo le, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji za delo, to pa vključuje tudi ustrezne prostorske pogoje in materialno-tehnična sredstva.
Policija za svoje delovanje uporablja poslovne objekte, ki so v lastništvu Republike Slovenije in v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Poslovni objekti so arhitektonsko, namensko, prostorninsko, starostno in kakovostno zelo različni. Ministrstvo ima sklenjenih tudi vrsto najemnih pogodb, saj finančno ni zmožno lastniško pridobiti celotnega, za policijsko dejavnost potrebnega nepremičninskega premoženja. Tudi ti objekti so v različnem stanju. Zato je nujno treba izdelati novi strateški načrt zagotavljanja poslovnih prostorov za potrebe policije, s katerim bi se analiziralo obstoječe stanje ter jasno opredelile prednostne potrebe za posamezne objekte in tudi prednostna obnavljanja.
Ključni cilj policije do leta 2035 je zagotovitev novih poslovnih prostorov za:
– Generalno policijsko upravo in Ministrstvo Republike Slovenije za notranje zadeve – projekt Litostrojska jug, s katerim se pridobijo tudi namensko grajeni prostori za sistemsko informacijsko-telekomunikacijsko opremo in izvajanje te dejavnosti (izpolnjeni zahtevani varnostni standardi za nadnacionane in nacionalne sisteme),
– Policijsko upravo Ljubljana,
– Policijsko upravo Koper,
– Policijsko upravo Maribor,
– Specialno enoto,
– Muzej slovenske policije ter
– zagotovitev celovite sanacije, tako energetske kot funkcionalne, prostorov Policijske akademije v Tacnu in prostorov Policijskega orkestra.
Za izgradnjo omenjenih ključnih prednostnih novih poslovnih prostorov je treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva, pri tem pa upoštevati tudi možnost koriščenja finančnih sredstev iz programa Evropske kohezijske politike, kot ene glavnih naložbenih politik Evropske unije.
Vlagalo se bo tudi v druge poslovne prostore za delo policijskih enot (policijskih postaj in dislociranih notranjih organizacijskih enot Generalne policijske uprave) v skladu s strateškim načrtom zagotavljanja poslovnih prostorov policije. Pri tem je treba v novi strateški načrt zagotavljanja poslovnih prostorov za policijo uvrstiti tudi ustrezne prostore pristojne organizacijske enote Ministrstva za notranje zadeve, ki v skladu z Zakonom organiziranosti in delu v policiji izvaja logistično-podporne naloge, kamor sodi zlasti vzpostavitev sodobnega logističnega centra, ki bo omogočal centralizirano in učinkovito upravljanje materialnih sredstev, voznega parka, zaščitne opreme ter drugih ključnih virov za nemoteno operativno delovanje policije.
Policija si bo prizadevala za stalno pomlajevanje voznega parka. Pri tem spremlja optimalno starost 4,5 leta, pri kateri letni stroški vzdrževanja še ne presegajo knjigovodske vrednosti prevoznega sredstva. Za nemoteno izvajanje nalog na morju policija potrebuje vsaj štiri plovila, ki bodo policistom s svojo konstrukcijo, plovnimi lastnostmi in pripadajočo opremo omogočala nemoteno izvedbo vseh aktivnosti. Glede na trenutno stanje plovil policija v skladu s Strategijo razvoja zagotovitve plovil za potrebe policije v obdobju od 2022 do 2028 načrtuje nabavo dveh novih večjih patruljnih čolnov najpozneje do leta 2028 ter zagotovitev ustreznega vzdrževanja že obstoječih. Policija bo prav tako morala vzdrževati ustrezno helikoptersko floto, tudi zaradi zagotavljanja helikopterske nujne medicinske pomoči, in pomladiti šolske helikopterje, ki so stari več kot 40 let. Ob naravnih in drugih nesrečah ter ob zahtevnejših iskalnih akcijah se je izkazalo, da policija nujno potrebuje tudi »štabno« vozilo za vodenje intervencij na terenu.
Vsem policistom bodo zagotovljena osebna zaščitna sredstva in druga delovna sredstva, ki bodo zagotavljala višjo stopnjo zaščite. Pri tem bosta upoštevana tudi strokovni in tehnološki razvoj na področju policijske opreme in zaščitnih sredstev.
Za hitrejšo izvedbo postopkov nabave blaga in storitev – z namenom gospodarnosti in učinkovitosti porabe proračunskih sredstev – nezmanjševanja konkurence ter zagotavljanja gospodarne, učinkovite in pregledne porabe proračunskih sredstev ter ne nazadnje tudi učinkovitejše izrabe človeških virov si bomo prizadevali za večjo samostojnost policijskih uprav pri izvajanju postopkov javnih naročil.
Tradicionalne metode policijskega dela se soočajo z izzivi sodobne družbe, kot so eksponentno naraščajoča količina podatkov, porast kibernetskega kriminala, delovanje mednarodnih kriminalnih združb in nevarnost terorizma. Umetna inteligenca (v nadaljnjem besedilu: UI) policiji omogoča učinkoviteje soočanje s temi izzivi, saj ponuja: napredne analize velikih in zapletenih podatkovnih nizov, optimizacijo razporeditve virov, hitrejše in natančnejše forenzične preiskave, prepoznavanje vzorcev ter izboljšano sposobnost preprečevanja kaznivih ravnanj.
Umetna inteligenca ima izjemen potencial, da preoblikuje policijsko delo na številnih področjih. Od napredne kriminalistične analitike, ki omogoča prepoznavanje vzorcev in trendov v ogromnih količinah podatkov, do podpore pri usposabljanju policistov, ki vključuje simulacije scenarijev z uporabo navidezne resničnosti in prilagojenih programov za razvoj posebnih veščin. UI odpira vrata k učinkovitejšemu delu policije ter omogoča analize, ki prej zaradi obsežnosti ali večplastnosti podatkov niso bile mogoče, kar povečuje zmožnosti za varovanje javne varnosti. Ta sposobnost razkrivanja vzorcev prispeva k boljšemu razporejanju virov in učinkovitejšemu načrtovanju ukrepov na območjih, na katerih je tveganje za kriminal najvišje. Metode UI omogočajo tudi večjo avtomatizacijo drugih poslovnih procesov in lahko prispevajo k administrativni razbremenitvi (prevajanje besedil, avtomatizirano pisanje poročil, povzemanje obsežnih dokumentov in analiza vsebin za prepoznavanje sumljivih aktivnosti ali komunikacij in podobno). Pri uporabi sistemov UI bo policija namenila poseben poudarek upoštevanju pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov, spoštovanju pravic posameznikov in vzpostavljanju ustrezne stopnje varnosti podatkov.
Pri policijskem delu se trenutno uporabljajo predvsem specializirani in napovedni modeli. Takojšnja vpeljava posameznih rešitev specializirane UI v delo slovenske policije je v tem trenutku ključnega pomena, saj prinaša merljive koristi. Njihova uporaba policiji omogoča boljšo operativno učinkovitost, optimizacijo razporejanja virov ter boljšo podporo pri odločanju, kar vodi do bolj usmerjenih in zaščitnih ukrepov.
Generativni modeli umetne inteligence so naslednji korak v uvajanju UI v policijsko delo, saj prehajamo od analize in napovedovanja k ustvarjanju novih vsebin. Ti modeli omogočajo tudi razvoj asistentov UI, ki lahko policistom nudijo podporo pri oblikovanju poročil, pripravi dokumentacije, odgovorih na pogosta vprašanja, pojasnilih glede predpisov ter pri komunikaciji z javnostjo. Poleg tega lahko pomagajo pri usposabljanju policistov, saj omogočajo ustvarjanje simulacij, scenarijev in učnih materialov, prilagojenih posebnim potrebam. Hkrati pa generativni modeli odpirajo nove možnosti za razvoj zahtevnejših orodij, ki lahko dodatno okrepijo zmožnosti organov pregona, ob tem pa ohranjajo odgovorno in premišljeno uvajanje naprednejših tehnologij.
Razvoj novih tehnologij omogoča tudi vpeljavo agentov UI, ki delujejo avtonomno in sprejemajo odločitve na podlagi ciljev, se prilagajajo okolju ter delujejo proaktivno, kar pomeni, da lahko samostojno prepoznavajo nevarnosti, optimizirajo razporejanje virov, komunicirajo z drugimi agenti in ljudmi ter podpirajo operativne aktivnosti v resničnem času. V kombinaciji z generativnimi modeli tako agenti dodatno okrepijo operativno učinkovitost policije, kar omogoča boljše doseganje ciljev pri preprečevanju varnostnih dogodkov in preiskovanju kaznivih ravnanj, hkrati pa zagotavljajo premišljeno in odgovorno uvajanje naprednih tehnologij.
Splošna umetna inteligenca (AGI – angl. Artificial General Intelligence) je še koncept, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da so lahko prve praktične aplikacije AGI možne v naslednjih petih letih. AGI stremi k razumevanju, prilagajanju in učenju v različnih kontekstih, podobno kot to počnejo ljudje, zato to odpira izjemne možnosti tudi za uporabo v policijskem delu. AGI bi lahko imela ključno vlogo pri podpori zahtevnejših preiskav, pri katerih je potrebna sposobnost sočasnega razumevanja različnih področij – od kriminalistične analitike in forenzike do razumevanja družbenih in kulturnih kontekstov. Sistem, ki bi lahko povezoval raznolike podatkovne vire, ne le prepoznaval vzorce, in ki bi razumel njihove širše implikacije, bi policiji omogočil, da deluje hitreje, bolj usklajeno in učinkovito. Takšni sistemi bi lahko podprli policijske preiskave na način, ki ga trenutne tehnologije niso zmožne.
Razvoj robotike in materializacija umetne inteligence združujeta napredne algoritme UI z mehanskimi fizičnimi sistemi, kar omogoča ustvarjanje avtonomnih robotov in inteligentnih naprav, ki delujejo v stvarnem svetu. Avtonomni droni, opremljeni z UI, so eden primerov materializacije UI v policijskem delu. Droni lahko samostojno spremljajo množice ali izvajajo iskalne in reševalne operacije na težko dostopnih območjih.
Cilj uvajanja UI v policijsko delo je izboljšati operativno učinkovitost, natančnost in proaktivnost delovanja policije, pri čemer je ključnega pomena zagotavljanje skladnosti z zakonodajo, etičnimi načeli, preglednostjo in odgovornostjo pri uporabi tehnologij UI. Sistemsko uvajanje naprednih rešitev omogoča izboljšanje preiskovanja kaznivih ravnanj, preprečevanje kriminala in drugih varnostnih dogodkov, optimizacijo razporejanja virov ter učinkovito podporo policistom pri nalogah, ki zahtevajo analizo velikih količin podatkov ali avtomatizacijo administrativnega dela. UI v policiji je lahko tudi orodje za razvoj novih strategij zagotavljanja javne varnosti. Na drugi strani pa prinaša prav tako izzive, kot so varovanje zasebnosti, zagotavljanje nepristranskih odločitev ter ohranjanje integritete procesov, ki jih vodi UI, zato je najpomembnejše ohraniti zaupanje javnosti v delo policije in zaščititi pravice posameznikov.
Cilj uvajanja UI v policijsko delo je tako več kot le tehnološka modernizacija policije; gre za vzpostavitev odgovornosti in preglednosti pri njeni uporabi. Uporaba UI mora biti zasnovana in uporabljena tako, da ne ogroža človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izboljšuje učinkovitost in uspešnost policijskega dela. Pri tem je še posebej pomembno upoštevanje posebnosti tehnologije umetne inteligence, kot sta omejena pojasnljivost in možnost napačnih rezultatov. Le uporaba UI, ki je skladna s temeljnimi pravicami in etičnimi načeli, lahko postane zanesljiv partner v policijskem delu, ki ne le izboljšuje operativno zmogljivost organizacije, temveč tudi krepi zaupanje javnosti v delo policije. Zato je pomembno, da se UI v policijsko delo uvaja sistemsko in premišljeno.
5.4.1. Spremljanje in ugotavljanje potreb po uvedbi specializiranih modelov UI
Policija mora spremljati in ugotavljati potrebe, vključno s pregledom trenutnih rešitev, tehničnih zahtev in izzivov, ter prilagajati kratkoročne in dolgoročne cilje za uvedbo specializiranih modelov UI v policijsko delo. To omogoča tekoče prepoznavanje prednostnih področij, opredelitev ustreznih rešitev ter določitev potrebnih tehničnih in infrastrukturnih zahtev.
5.4.2. Uvajanje specializiranih modelov umetne inteligence
Uvajati je treba specializirane modele UI za posebne naloge, in sicer na področjih, kjer lahko UI pomembno pripomore k večji učinkovitosti in uspešnosti delovanja policije ter omogoči preiskovalcem, da se osredotočijo na zahtevnejše naloge, pri katerih je potrebna človeška presoja. Uporaba modelov UI za napovedovanje prihodnjih dogodkov na podlagi zgodovinskih podatkov pa lahko izboljša podporo pri odločanju in razporeditvi virov, kar vodi v bolj usmerjene in zaščitne ukrepe.
5.4.3. Vzpostavitev ustrezne tehnične infrastrukture za uporabo UI
Zagotoviti je treba ustrezne tehnične in programske kapacitete za zakonito in varno shranjevanje, obdelavo ter analizo podatkov, ki so potrebni za uporabo modelov UI. To vključuje uporabniško opremo, strežniško opremo ter opremo za razvoj in testiranje, s čimer se zagotovi celovita podpora za vse faze uvajanja in uporabe umetne inteligence. Treba je zagotoviti finančne vire za nakup opreme, vzdrževanje ter nadgradnjo infrastrukture, kar je ključno za uspešno uvajanje in dolgoročno delovanje rešitev UI.
5.4.4. Uvedba generativne umetne inteligence in spremljajočih tehnologij ter nadaljnje spremljanje razvoja rešitev UI
Ta korak predvideva uvedbo napredne rešitve UI za avtomatizacijo administrativnih nalog, kot so pisanje poročil, povzemanje obsežnih dokumentov, izobraževanje, simulacije ter neposredna podpora policijskim preiskavam. Taki sistemi policiji omogočajo avtomatizirano izvedbo nalog, zbiranje in analizo podatkov za preiskovalce ter zagotavljanje strokovne pomoči za učinkovitejše delovanje policije.
Ker pa je razvoj UI hiter, je nujno, da policija tudi dolgoročno načrtuje uporabo naprednih rešitev UI za podporo zapletenejšim preiskavam, pri katerih je potrebno sočasno razumevanje različnih področij. Vzpostavitev strategije za odgovorno vključevanje UI v policijsko delo, da se omogoči učinkovitejše in bolj povezano delovanje, je le prvi korak.
5.4.5. Vzpostavitev interdisciplinarnih skupin za razvoj in uvajanje UI, nadzor nad uvajanjem UI in zagotavljanje odgovorne in pregledne uporabe UI
Cilj uvajanja UI v policijsko delo je tako več kot le tehnološka modernizacija policije; gre za vzpostavitev odgovornosti in preglednosti pri njeni uporabi. Zaradi zagotavljanja celostnega pristopa k razvoju, uvajanju in uporabi UI bo treba izoblikovati (delovne) skupine, ki vključujejo strokovnjake z različnih področij. Sodelovanje z raziskovalnimi inštituti, tehnološkimi podjetji in univerzami za razvoj posebnih rešitev UI v pilotnih projektih in skupnih raziskavah bo policiji omogočilo dostop do naprednega znanja in tehnologij.
Tehnologije morajo biti zasnovane in uporabljene na način, da ne ogrožajo pravice do zasebnosti in da preprečujejo pristranskost v algoritmih, saj bi to lahko vodilo do nepravične obravnave ali diskriminacije. Le uporaba UI, ki je v skladu s temeljnimi pravicami in etičnimi načeli, lahko postane zanesljiv partner v policijskem delu, ki ne le izboljšuje operativno zmogljivost organizacije, temveč tudi krepi zaupanje javnosti v delo policije. Zato je pomembno, da se UI v policijsko delo uvaja sistemsko in premišljeno, da se vzpostavijo mehanizmi za spremljanje uspešnosti uvedenih modelov UI, da se ocenjujejo njihova učinkovitost, natančnost in vpliv na vsakodnevno delo policije ter omogočita nadaljnja optimizacija in prilagajanje rešitev. Vzpostaviti je treba tudi okvir za odgovorno uporabo UI, ki vključuje etična načela in nadzorne mehanizme ter zagotavlja skladnost z zakonodajo, zaščito zasebnosti in preprečevanje pristranskosti v algoritmih.
5.4.6. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih
Razumevanje tveganj uporabe UI je ključno za njeno etično in zakonito uporabo. In kot na drugih področjih policijskega dela, se morajo policistom zagotoviti ustrezno znanje in veščine za uporabo orodij UI. To vključuje usposabljanje za razumevanje tehničnih zahtev, kot so upravljanje, konfiguracija in optimizacija modelov UI, kot tudi etične vidike, kot so prepoznavanje in preprečevanje pristranskosti, zaščita zasebnosti ter skladnost z zakonskimi in etičnimi standardi. Poleg tega je pomembno policistom omogočiti praktično izobraževanje z delavnicami, simulacijami in študijami primerov, da si pridobijo izkušnje na podlagi resničnih situacij.
5.4.7. Zagotavljanje organizacijske pripravljenosti za uvajanje UI
Brez organizacijske prilagoditve ne bo mogoča celovita integracija UI v delovne procese policije. To vključuje zaposlitev novih kadrov z ustreznimi znanji s področja UI, podatkovne znanosti in analitike ter prilagoditev obstoječih delovnih mest za podporo novim tehnologijam. Večji poudarek bo morala organizacija nameniti tudi inovativnosti, pripravljenosti na nove tehnologije in odprtosti za spremembe znotraj policije, kar vključuje tudi usposabljanje vodstvenega kadra za podporo in spodbujanje teh sprememb.
Pri tem pa se ne sme pozabiti tudi na oblikovanje ustreznih zakonskih podlag za uvedbo in uporabo UI v policiji. Podrobnejša opredelitev ukrepov za vključitev UI bo pripravljena v okviru izvedbenih dokumentov ob upoštevanju zahtev Akta o umetni inteligenci.
6. Dolgoročni cilji in razvojne prednostne naloge policije
Namen Resolucije o dolgoročnem razvojnem programu policije v obdobju 2026–2035 je zagotovitev visoke ravni pravne in osebne varnosti ljudi in varnosti njihovega premoženja, krepitev pravne države, okrepitev sodelovanja z lokalno in mednarodno skupnostjo, saj lahko policija le skupaj zagotovi čim višjo stopnjo varnosti vsakemu posamezniku kot tudi celotni družbi, pri čemer sta glavni vodili zakonitost in strokovnost. Ključni pri tem so: razvoj policijske stroke in ustrezna tehnologija, povezana s policijskim delom; predvsem pa celovita optimizacija policijske organizacije in njenega dela, ki bo upoštevala demografske spremembe na trgu dela in ne nazadnje tudi družbene potrebe ter bo temeljila na sodobnih organizacijskih modelih in dobrih praksah tujih policij. Pri tem bo treba zagotoviti večjo prilagodljivost in operativno učinkovitost policijskih enot.
Komunikacijo s prebivalci, zaposlenimi v policiji in drugimi deležniki odlikujeta spoštovanje in poštenost. Potreba po zagotavljanju varnosti je tudi v prihodnje postavljena v središče vsakodnevnega delovanja policije, ki bo vsakomur nudila hitro in celovito pomoč.
Osebni stik z ljudmi ostaja za policijo pomemben, za zagotavljanje najvišje stopnje varnosti in optimalnih procesov delovanja pa bo izkoristila tudi prednosti, ki jih ponujajo digitalizacija in sodobne tehnologije.
Skupaj z nacionalnimi in mednarodnimi deležniki se bo policija tudi v prihodnje ustrezno odzivala na obstoječe in prihodnje grožnje, ki jih morda sploh še ne pozna. Če in kadar bosta ogroženi svoboda in varnost, bo policija ukrepala dosledno in sorazmerno, v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi. Pri tem se zaveda, da bo morala v danih pravnih okvirih iskati tudi nove (inovativnejše) pristope.
Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije v obdobju 2026–2035 je zaveza, da bo policija ukrepala, kadar je ogrožena varnost državljanov, borila se bo proti vsem oblikam kriminala, še zlasti pa proti hudim oblikam in organiziranemu kriminalu, proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, okoljski kriminaliteti in vsem drugim izzivov, ki jih prinaša naslednje desetletno obdobje in ogrožajo Slovenijo, Evropsko unijo in svet. Večji poudarek pri preprečevanju terorizma, ekstremizma in/ali radikalizacije bo dan tudi s predlogom sistemske ureditve tega področja. Tu so še zagotavljanje prometne varnosti, področje javnega reda in miru ter upravljanje nedovoljenih migracij.
Velik poudarek bo v naslednjem desetletju namenjen digitalnemu področju; uvajanju in uporabi sodobnih tehnologij, da bi povečali učinkovitost in uspešnost svojega dela, še zlasti na področju raziskovalne in analitične dejavnosti.
Policija se zaveda, da števila zaposlenih ni mogoče v nedogled povečevati, zato bo upravljanje kadrov še kako pomembno. Brez zaposlenih v policiji ni varnosti za druge ljudi, od tod tudi slogan z ljudmi za ljudi. Ker se družbeni pojavi in policijsko delo ne odvijajo na papirju, temveč je treba svoje poslanstvo udejanjiti vsak dan znova, bo policija le na ta način dosegla, da ji bo zaupala velika večina ljudi.
Zaupanje bo policija gradila tudi z doslednim zagotavljanjem varstva osebnih podatkov. Nadaljevala bo ozaveščanje zaposlenih in preverjala, ali so obdelave osebnih podatkov zakonsko upravičene. V predlogih za spremembo zakonodaje bo skrbno tehtala med dvema temeljnima pravicama – varstvom osebnih podatkov in pravico do varnosti, predvsem pa bo na tem področju aktivno sodelovala z vsemi pristojnimi deležniki.
Pri zagotavljanju varnosti policija ni samozadostna, temveč pri tem sodeluje tudi z drugimi deležniki in zato bo v naslednjih letih to sodelovanje treba še okrepiti. Kot je za policijo pomembno, da raziskovalne in analitične ugotovitve čim prej prenese v svoje delovanje, je po drugi strani pomembno, da ne pozabi preteklosti, zato bo vložila vse napore, da Muzej slovenske policije bolj zaživi.
Policiji je bila zaupana tudi pomembna naloga dolgoročnega zagotavljanja prevozniškega dela helikopterske nujne medicinske pomoči z zrakoplovi policije. Za uspešno izvedbo naloge morajo biti uresničeni vsi cilji tega projekta – od nakupa namenskih helikopterjev do zaposlitve in šolanja ustreznega kadra kot izgradnje oziroma adaptacije ustreznih prostorov.
Eno od vodil policije bo debirokratizacija na podlagi njenih dolgoletnih izkušenj z odpravo administrativnih bremen v policiji, zlasti s poenostavitvijo procesov, postopkov in obrazcev ter uvajanjem sodobnih tehnoloških rešitev. Prizadevala si bo, da bo temu sledila tudi v svojih predlogih za spremembo pravnih aktov, ki se nanašajo na njeno delo. Z debirokratizacijo bo povečala zadovoljstva zaposlenih in izboljšala njihovo učinkovitost, ni pa zanemarljivo, če se bodo s tem zmanjšali tudi finančni izdatki oziroma stroški za državo.
Policija bo še naprej omogočala zračno podporo vsem policijskim nalogam in opravljanjem nalog v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Uvedla in razvijala bo tudi prevozniški del dejavnosti helikopterske nujne medicinske pomoči in medbolnišničnih transportov.
Ker je Republika Slovenija pomorska država, bo policija tudi v prihodnje morala izvajati naloge na morju, za kar bo treba zagotoviti ustrezna plovila in kader, ki bo ustrezno usposobljen.
Policija bo kar najbolje udejanjala svoje poslanstvo in dosegla svojo vizijo do leta 2035 s pomočjo prednostnih nalog, navedenih v nadaljevanju. Prednostne naloge razvoja so prepletene, zato jih je treba obravnavati s celostnim pristopom, upoštevajoč tudi koncept pluralne policijske dejavnosti. Ključ do uspeha je v vzpostavitvi usklajenih mehanizmov sodelovanja z vsemi deležniki, ki omogočajo hitro odzivanje in celovito obravnavo varnostnih izzivov.
6.1. Uspešno soočanje kriminalistične policije z varnostnimi tveganji 21. stoletja, povezanimi s tehnološkim razvojem
Na hitro spreminjajoče se varnostne razmere v Evropski uniji in s tem tudi Sloveniji vplivata prav tako hiter razvoj informacijskih tehnologij ter širša uporaba spleta in sodobnih elektronskih orodij pri poslovanju gospodarskih subjektov, organov, organizacij kot tudi posameznikov. Z vidika gospodarskega poslovanja se v današnji informacijski dobi ogromna količina podatkov, menjave blaga in denarnih plačil opravljajo na internetu in v informacijskih sistemih, zaradi česar tradicionalne oblike goljufije dobivajo nove razsežnosti in prihaja do tako imenovanega sodobnega koncepta računalniških ali informacijskih goljufij. Krepijo se visoko strukturirane (mednarodno) organizirane kriminalne združbe, korupcija, večja je izpostavljenost hibridnim in kibernetskim grožnjam in vse več je različnih oblik sovražnosti. Vsemu pa je skupna uporaba novih tehnoloških, digitalnih, visokokriptiranih rešitev, pri čemer je nemogoče z gotovostjo napovedati, kakšen bo razvoj v naslednji letih in predvsem kako hiter bo. Na pomen teh tveganj kaže vrsta nacionalnih in mednarodnih pravnih ter strateško-sistemskih dokumentov (angl. policy documents), ki državam članicam Evropske unije nalagajo konkretne obveznosti. Policija mora biti pripravljena odgovoriti tudi na nove varnostne grožnje, ki jih danes še ne pozna.
Sicer pa gre za raznovrsten spekter kaznivih dejanj, ki se izvršujejo na spletu oziroma z uporabo spleta in spletnih orodij – razmeroma temačnega spleta (angl. dark web) pri trgovanju s prepovedanimi drogami in orožjem; uporaba kriptosistemov, kriptovalut, napadi na informacijske sisteme gospodarskih subjektov, organizacij, kraja podatkov, spletno nasilništvo, otroška pornografija, izsiljevanje in drugo.
Za uspešno soočenje z varnostnimi izzivi 21. stoletja bo policija:
– upoštevala cilje Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024–2028,
– poenotila pristop in optimizirala svoje delovanje za pravočasno odkrivanje, preprečevanje in odvračanje varnostnih groženj ter preiskovanje z njimi povezanih kaznivih dejanj,
– okrepila razvoj kapacitet in zmogljivosti glede na nove pojavne (predvsem digitalne) oblike ogrožanja in izražanja sovražnosti, s poudarkom na uvajanju novih tehnoloških rešitev,
– razvijala in uvajala orodja za učinkovitejše odkrivanje, zavarovanje ter dokumentiranje dokazov, tako fizičnih kot digitalnih,
– razvijala prikrite preiskovalne ukrepe, ki omogočajo uspešno in učinkovito odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, pri izvršitvi katerih se uporabljajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije,
– zagotovila ustrezno strokovno usposobljenost policistov in kriminalistov,
– krepila svojo vlogo, tudi v okviru medagencijskega sodelovanja za večjo ozaveščenost in odpornost proti različnim oblikam sovražnosti, zlasti tistih, podprtih s sodobno tehnologijo,
– pripravila predloge za sistemsko ureditev področja preprečevanja terorizma, ekstremizma in radikalizacije, med drugim s pripravo in izvedbo potrebnih prilagoditev organiziranosti dela in enot v policiji, pri čemer se bo zgledovala tudi po dobrih praksah tujih varnostnih organov, in v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje tudi s pripravo protiterorističnega zakona za učinkovitejše in hitrejše odzivanje v primeru terorističnih groženj.
6.2. Učinkovito upravljanje nedovoljenih migracij
Republika Slovenija kot članica Evropske unije in schengenskega skupnega prostora geografsko leži na tranzitni poti z območja vzhodnega Sredozemlja in zahodnega Balkana, proti državam zahodne in severne Evrope. Migranti z območja vzhodnega Sredozemlja in zahodnega Balkana so največje diaspore v državah srednje Evrope. V zadnjem desetletju to migracijsko pot množično uporabljajo tudi migranti iz centralne Azije in Bližnjega vzhoda. Promet potnikov in dobrin preko državne meje je zelo velik čez vse leto, še zlasti pa v času poletne sezone in ob praznikih. Ob tem je na navedeni migracijski poti tudi stalen pritisk nedovoljenih migracij in čezmejnega kriminala. Z nastankom in razvojem kriznih žarišč in oboroženih spopadov se ta tveganja sorazmerno povečujejo.
Nedovoljene migracije, ki so posledica ne le vojn in konfliktnih razmer v izvornih državah, temveč tudi drugih varnostnih tveganj (kršenja človekovih pravic, slabih zdravstvenih in finančnih razmer, verskih sporov, naravnih nesreč in podobno). Zapleteno prepletanje navedenih dejavnikov močno spodbuja migracije ljudi proti Evropi in destabilizira ne le posamezne države, temveč tudi dele posameznih celin. Pomembni dejavniki so tudi politizacija migracij ter različne oblike izsiljevanja, temelječega na nedovoljenih migracijah. Nedovoljene migracije so lahko pomembno orodje političnih kampanj in predmet instrumentalizacije hibridnega vojskovanja s ciljem destabilizacije mejnih, tranzitnih in ciljnih držav.
Migracije vplivajo tudi na notranje varnostne razmere (sekundarna kriminaliteta). Gre predvsem za premoženjsko kriminaliteto in delikte s področja prepovedanih drog, katerih so osumljeni migranti, ki so v Sloveniji. Pomembna elementa notranje varnostnih razmer sta tudi politična instrumentalizacija migracij in polarizacija političnega prostora, ki se na področju varnosti odraža v protestih, povezanih z migranti in migracijami. Migracije vplivajo tudi na področje nedovoljenega prebivanja, kjer se priliv tujcev odraža v prekoračenem dovoljenem času prebivanja, pogosto povezanega z nezakonitim prebivanjem in delom na črno. Z večanjem obsega migracij policija pričakuje večji vpliv navedenih dejavnikov na notranjo varnost.
Na notranjih schengenskih mejah, to je z Republiko Avstrijo, Republiko Hrvaško, Italijansko republiko in Madžarsko slovenska policija izvaja izravnalne ukrepe in druga policijska pooblastila. Vse sosednje države Slovenije so članice Evropske unije in so del skupnega schengenskega prostora, kar vpliva na organiziranost in delo policije. Uvedba in podaljšanje ponovne začasne uvedbe nadzora na notranjih mejah drugih držav članic skupnega schengenskega prostora neposredno vpliva tudi na Slovenijo.
Na področju upravljanja meja bo policija sodelovala pri uveljavitvi Pakta o migracijah. Del tega je tudi Uredba (EU) 2024/1356 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/817. Vzpostavitev sistema preverjanja bo ena od prednostnih nalog policije, ki bo prinesla boljše upravljanje migracij na področju registracije in obravnave nezakonitih migrantov in zagotovitev večjega standarda varnosti.
Za ustrezno upravljanje migracij bo policija:
– zagotovila učinkovit sistem nadzora nad nedovoljenimi migracijami, med drugim informacijsko podporo registraciji migrantov, nadzoru meja, spremljanju in analiziranju razmer ter krepitvi sistema izravnalnih ukrepov,
– odkrivala in preprečevala nezakonito priseljevanje in bivanje,
– odkrivala in preprečevala čezmejno kriminaliteto,
– povečala pridobivanje in izmenjavo informacij med enotami policije, z varnostnimi organi tujih držav, agencijami Evropske unije in drugimi pristojnimi institucijami ter nadaljevala razvoj koncepta »debrieferjev«,13 pridobivala informacije s ciljno usmerjenimi razgovori ter uvajala sodobne informacijske rešitve, vključno z uvedbo interoperabilnosti na ravni podatkovnih baz Evropske unije,
– zagotovila ustrezne kadrovske in tehnične zmogljivosti za izvajanje izravnalnih ukrepov ter za odkrivanje in preprečevanje nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete,
– zagotovila ustrezne kadrovske in tehnične zmogljivosti za izvajanje policijskih postopkov z osebami, ki nedovoljeno prestopijo državno mejo,
– zagotovila ustrezne kadrovske in tehnične zmožnosti v primeru ponovne začasne uvedbe nadzora na državni meji,
– zagotovila ustrezne kadrovske in tehnične zmogljivosti za uvedbo novih funkcionalnosti v postopke nadzora meje, izravnalnih ukrepov ter odkrivanja in preprečevanja nedovoljenih migracij, nezakonitega prebivanja in čezmejne kriminalitete in
– vzpostavila interoperabilnostne sisteme Evropske unije.
Slovenija se bo, kot del širšega globalnega trenda, v naslednjih letih soočala z zahtevnimi izzivi in priložnostmi na področju nedovoljenih migracij in trgovine z ljudmi. Tihotapci izkoriščajo stisko in ranljivost migrantov, kar krepi njihove druge kriminalne dejavnosti, zlasti trgovino z ljudmi. Aktiven odziv organov pregona na migracijske trende je poseben izziv, saj je prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi v teh primerih težja, predvsem zaradi drugih policijskih postopkov, ki se vodijo v smeri nedovoljenega prehoda državne meje in storilcev kaznivih dejanj – tihotapcev migrantov. Slovenska policija bo ostala aktivna na tem področju in si bo prizadevala prepoznati morebitne žrtve trgovine z ljudmi med nezakonitimi prebežniki. Ta vizija predvideva prispevek k celovitemu in integriranemu pristopu, ki združuje zakonodajne, tehnološke, socialne in preventivne ukrepe za učinkovit boj proti trgovini z ljudmi in zaščito najranljivejših skupin v družbi. Slovenija sicer za zdaj še ni ciljna država teh migrantov, temveč le tranzitna.
Dandanes se je večji delež zlorab preusmeril na spletne platforme in družbena omrežja, zato bo treba pozornost usmeriti na digitalizacijo in njen skokoviti napredek. Ta še dodatno pospešuje povpraševanje in ponujanje storitev za izkoriščanje žrtev trgovine z ljudmi, vključno z novačenjem, oglaševanjem in zavajanjem žrtev.
6.3. Celovit pristop v boju proti trgovini s prepovedanimi drogami
Trgovanje s prepovedano drogo pod okriljem organiziranih kriminalnih združb je ena najresnejših varnostnih groženj, s katerimi se soočajo države članice Evropske unije in celotna regija Zahodnega Balkana. Tudi za Slovenijo je to resna varnostna grožnja, saj je glede na geografsko lego del tranzitne poti proti državam zahodne Evrope oziroma proti državam zahodnega Balkana, glede na koprsko pristanišče pa celo vstopna točka v Evropsko unijo. Zaradi razsežnosti grožnje in njenega globalnega dosega so potrebni odločni in stalni ukrepi na ravni Slovenije in Evropske unije kot tudi na svetovni ravni.
Mednarodne (organizirane) kriminalne združbe razvijajo nove strategije in uporabljajo nove poti za tihotapljenje prepovedane droge. Zaradi manjšega tveganja se združbe vse bolj usmerjajo v morebitna ranljiva manjša pristanišča v Evropi, med katera sodi tudi koprsko pristanišče. Z ustanovitvijo Zavezništva evropskih pristanišč in sprejetjem posameznih ukrepov za krepitev pomorske varnosti oziroma pristanišč se predvideva učinkovitejši boj proti trgovanju s prepovedano drogo. Policija se zaveda, da so ranljive tudi druge oblike logističnih vozlišč, kot je letališče s potniškim in tovornim prometom, cestni in železniški promet, zato bo treba krepiti varnost tudi tu.
Izmenjava informacij, dobrih izkušenj, metod odkrivanja in celovitega pristopa, tudi z medagencijskim in mednarodnim sodelovanjem organov na področju odkrivanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj, je bistvenega pomena pri zatiranju tovrstne kriminalitete. Pomembno je tudi delovanje na področju preventive in v okviru javno-zasebnega partnerstva, ki zahteva sodelovanje na temelju medsebojnega zaupanja med organi kazenskega pregona, Finančno upravo Republike Slovenije ter drugimi javnimi in zasebnimi subjekti, ki delajo v logističnih vozliščih. Hkrati je Slovenija kot država članica Evropske unije zavezana k izpolnjevanju zahtev Evropske komisije in drugih mednarodnih agencij s tega področja, kot so Europol, Eurojust, Evropski center za spremljanje prepovedanih drog in zasvojenosti z njimi ter Evropsko javno tožilstvo.
Za celovit in učinkovit odziv na varnostne izzive na področju boja proti trgovini s prepovedanimi drogami bo policija:
– razvijala celovite (inovativne) pristope sodelovanja z drugimi organi na področju odkrivanja in preiskovanja kaznivih ravnanj s področja prepovedanih drog, a tudi predhodnih sestavin za izdelavo prepovedanih drog, predvsem s Finančno upravo Republike Slovenije,
– zagotovila ustrezno strokovno usposobljenost policistov in kriminalistov,
– krepila svojo vlogo v okviru javno-zasebnega partnerstva za večjo ozaveščenost in odpornost proti različnim oblikam tihotapstva prepovedanih drog in infiltracije organiziranih kriminalnih združb v logističnih vozliščih,
– okrepila razvoj policijskih in kriminalističnih kapacitet ter zmogljivosti glede na nove pojavne oblike varnostnih groženj v povezavi s trgovino s prepovedanimi drogami, s poudarkom na sodelovanju in izmenjavi podatkov ter uvajanju novih tehnoloških rešitev,
– krepila skupno operativno ukrepanje in policijsko sodelovanje z državami članicami Evropske unije, Europolom in tretjimi državami pri izmenjavi informacij in kriminalističnoobveščevalnih informacij ter načrtovala in izvajala skupne policijske aktivnosti za odkrivanje in preprečevanje delovanja organiziranih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s prepovedanimi drogami, ter sledila nezakonito pridobljenemu premoženju s ciljem njegovega odvzema,
– spremljala in se ustrezno odzivala na spremembe v ponudbi, načinu prodaje in distribucije prepovedanih drog v Sloveniji in
– krepila celostno sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami, tudi na področju zmanjševanja povpraševanja in škode zaradi uporabe prepovedanih drog.
6.4. Skrb za okolje kot varnostni izziv
Med ključnimi nalogami policije bodo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih ravnanj tako imenovane okoljske kriminalitete. Ta je predvsem nezakonito trgovanje z nevarnimi in nenevarnimi odpadki, ki je eden najdonosnejših nezakonitih poslov na območju Evropske unije. Pri nezakonitih pošiljkah odpadkov gre za popolnoma nove pojavne oblike kriminalitete za klasične preiskovalce organiziranega kriminala, kar tovrstna dejanja postavlja na veliko višjo raven zahtevnosti in zahteva veliko proaktivnega dela. Ključni izziv za slovensko policijo bo optimiziranje njenega delovanja za odkrivanje in preiskovanje nezakonite čezmejne trgovine z odpadki in organizirane ekološke kriminalitete.
Z zavedanjem, da je mednarodni organizirani kriminal eden glavnih izzivov, ki ogroža varnost Evropske unije, je sposobnost odziva posamezne države še toliko pomembnejša. Številne oblike transnacionalnega kriminala so vse bolj povezane in izboljšanje sodelovanja na področju boja proti nezakonitim pošiljkam odpadkov je nujno tako na državni kot mednarodni ravni. Nezakonita trgovina z odpadki pogosto sovpada z drugimi hudimi kaznivimi dejanji, kot so korupcija, pranje denarja, prepovedane droge, ponarejanje in drugo. Postopki obravnave in preiskovanje ter seveda pregon kaznivih dejanj proti okolju so pogosto zapleteni, saj lahko ta kazniva dejanja zagreši ali pomaga pri izvršitvi cela vrsta akterjev, od posameznikov, podjetij, korporacij in podkupljenih uradnikov do organiziranih kriminalnih združb, ali pa kombinacija vseh naštetih, kar je za preiskovalce in tožilce poseben izziv, ki zahteva ne le poglobljeno teoretično in praktično znanje, zmogljivost in sposobnost, temveč tudi inovativne pristope sodelovanja ter veliko pripravljenost za reševanje problemov in preprečevanje navedenih dejanj.
Poleg tega nezakonito pošiljanje nevarnih in nenevarnih odpadkov na koncu transportne verige v večini primerov pomeni tudi nezakonito ali vsaj neustrezno odlaganje teh odpadkov v naravi. Posledice takšnega ravnanja so lahko dolgotrajne, njihovo odpravljanje pa je težavno in drago.
Policija ne bo zanemarila področja varovanja in ohranjanja narave, vključno z zaščito živali (tako domačih, divjih kot tudi zavarovanih vrst) in rastlin ter njihovih habitatov. Zato je izvajanje aktivnosti in izvrševanje ustreznih ukrepov s tega področja ključnega pomena. Nujna je krepitev sodelovanja in dobri odnosi z vsemi deležniki, ki se ukvarjajo z ohranjanjem narave ter zaščito živalskih in rastlinskih vrst: Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor (IRSNVP), Finančna uprava Republike Slovenije (FURS), Zavod za gozdove (ZGS), Lovska zveza Slovenije (LZS), Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) kot tudi nevladne organizacije. Dobro sodelovanje in ustrezna obravnava dogodkov nista mogoča brez strokovnih izobraževanj in usposabljanj notranje javnosti in sodelovanja z zunanjo javnostjo, zato se bo policija tudi v prihodnje vključevala v pobude in (mednarodne) projekte za ohranjanje narave ter zaščito živali in rastlin.
Za obvladovanje okoljske kriminalitete bo policija:
– optimizirala svoje delovanje za učinkovito odkrivanje in preiskovanje nezakonite čezmejne trgovine z odpadki in organizirane ekološke kriminalitete,
– razvijala nove (inovativne) pristope sodelovanja z drugimi organi pregona doma in v tujini,
– policistom in kriminalistom omogočila osvojitev potrebnih znanj in izkušenj,
– nadalje razvijala kriminalističnoobveščevalno dejavnost, saj so ustrezne informacije ključne pri proaktivnem delu,
– krepila multidisciplinarni pristop in sodelovanje z drugimi deležniki (MNVP, IRSNVP, FURS, ZGS, LZS, ZRSVN in nevladnimi organizacijami).
6.5. Nadaljnji trajnostni pristop k preiskovanju gospodarske kriminalitete in kaznivih dejanj korupcije
Preiskovanje gospodarske kriminalitete in kaznivih dejanj korupcije je že vrsto let ena ključnih nalog slovenske policije in bo tudi ostala, saj tako imenovani kriminal belih ovratnikov siromaši celotno družbo. Na uspešnost preiskovanja gospodarske kriminalitete in korupcijskih kaznivih dejanj vpliva več dejavnikov, med katerimi je treba poudariti izobrazbeno strukturo zaposlenih, njihovo usposobljenost, organizacijo dela, motiviranost in podobno. Preiskovanje gospodarske kriminalitete in korupcije je zahtevno in odgovorno delo, ki zahteva visoko usposobljene preiskovalce z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju. Področje preiskovanja gospodarske kriminalitete pri njenih najtežjih oblikah postaja vse zahtevnejše zaradi velikih količin digitaliziranih podatkov, mednarodnega elementa in poenostavljenega skrivanja protipravno pridobljene premoženjske koristi v mednarodnem okolju, zlasti v državah s svojevrstno zakonodajo, ki otežuje preiskovanje kaznivih dejanj, ter prikrivanja s pomočjo elektronskega denarja, zaradi česar preiskovanje zahteva posebno usposobljenost preiskovalcev.
Usposobljenost za odkrivanje in preiskovanje gospodarske kriminalitete bo policija stalno dopolnjevala in nadgrajevala. Razvoj tehnologije ustvarja tudi številne priložnosti za njene zlorabe. Policija bo omogočala usposabljanje preiskovalcev v okviru drugih institucij doma in v tujini ter se povezovala z drugimi državnimi organi in institucijami, ki sodelujejo pri preiskovanju in pregonu gospodarske kriminalitete.
Na področju gospodarske kriminalitete in korupcije bo policija:
– izboljšala strokovno usposobljenosti zaposlenih v enotah za gospodarsko kriminaliteto, tako z vsebinami s področja odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete kot z vidika pridobivanja preiskovalnih izkušenj s prenosom dobrih praks in izkušenj Nacionalnega preiskovalnega urada ter drugih deležnikov,
– vključevala in razvijala tehnična orodja za analitično podporo preiskovanju težjih oblik gospodarske kriminalitete in korupcije ter upravljanje velikih količin podatkov,
– prilagajala organizacijsko strukturo glede na pojavne oblike kriminalitete,
– kot odziv na nove pojavne oblike gospodarske kriminalitete krepila medinstitucionalno sodelovanje z drugimi nadzornimi državnimi organi in institucijami,
– vzpostavila avtomatizirano in digitalizirano varno poslovanje in izmenjavo podatkov v policiji in z zunanjimi institucijami,
– kot odziv na mednarodno razpredenost gospodarske kriminalitete in zavarovanje protipravno pridobljenega premoženja zagotavljala vključevanje v mednarodne projekte in sodelovanje z varnostnimi organi drugih držav ter institucij s področja preiskovanja gospodarske kriminalitete in korupcije.
6.6. Učinkovit odziv na izzive javni varnosti in javnemu redu – od zagotavljanja svoboščin pri javnih zbiranjih do zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja v naravnih nesrečah
Policija se v zadnjih letih sooča s prijavljenimi in neprijavljenimi javnimi shodi, ki so organizirani kot odziv posameznih družbenih skupin in civilnodružbenih gibanj na aktualno družbeno dogajanje doma in po svetu. Predvsem pri neprijavljenih shodih mora policija angažirati več kadrovsko-materialnih virov, kot bi jih, če bi bili shodi prijavljeni, organizirani in izvedeni v skladu s prijavo, dovoljenjem in določbami Zakona o javnih zbiranjih.
Policija ima ničelno toleranco do vseh oblik nasilja v različnih družbenih skupinah (kot so na primer nasilje v družini, medvrstniško nasilje, nasilje na športnih prireditvah, nasilje v večkulturni družbi, nasilje med subkulturnimi skupinami) ter izvaja naloge za spoštovanje človekovega dostojanstva, pri čemer se sooča tudi z novimi pojavnimi oblikami nasilja.
V zadnjem obdobju so Slovenijo prizadele številne naravne nesreče. V teh primerih mora policija izvajati številne temeljne naloge (varovanje življenja in premoženja na teh območjih), za kar potrebuje ustrezna materialno-tehnična sredstva in usposobljene kadre. Dosedanja redna usposabljanja in sodelovanja na vajah so se izkazala za koristna.
Pri izvajanju nalog policije (varovanje javnih zbiranj, varovanje notranje meje, iskanje pogrešanih oseb in storilcev kaznivih dejanj) so se kot pomemben dejavnik izkazale tudi službene živali, zato bo treba nadaljevati dosedanjo prakso dela na področju službenih živali, zaradi česar bo treba neprekinjeno zagotavljati finančna sredstva.
Za strokovno in učinkovito odzivanje na izzive na področju javnega reda bo policija:
– razvijala taktične, tehnične in strokovne rešitve za varno, sorazmerno in učinkovito vzpostavljanje javnega reda in miru, kadar je le-ta huje in množično kršen (javni shodi, socialni nemiri, športne prireditve in podobno), ter zagotovila visoko strokovno usposobljenost in pripravljenost Posebne policijske enote (PPE),
– optimizirala delovanje za učinkovitejšo obravnavo primerov nasilja (v družini) in zaščite žrtev nasilja, v medijih in s preventivnimi aktivnostmi bo ozaveščala o nasilju, vključno s tem, kako prepoznati nasilje, in spodbujala prijavljanje zaznanega nasilja,
– izvajala peventivne aktivnosti na področju medvrstniškega nasilja, vključno z nasiljem v virtualnem okolju, in krepila sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami ter drugimi organizacijami,
– zagotovila ustrezno ukrepanje policije ob naravnih in drugih nesrečah z usposabljanjem na področju zaščite in reševanja, pri čemer se usposabljanja izvedejo koordinirano oziroma v povezavi s sistemom zaščite in reševanja, a v skladu z operativnimi zmožnostmi policije,
– razvijala področje uporabe službenih živali za opravljanje policijskih nalog,
– optimizirala delovanje in nadaljnji razvoj policijskega »spoterstva« ter
– sproti informirala, izobraževala in usposabljala policiste za zaznavanje in obravnavo kršitev in kaznivih ravnanj s področja družbenih sporov (nestrpnosti).
6.7. Brez smrtnih žrtev na slovenskih cestah, tudi s hitrim prilagajanjem delovanja policije spremembam na področju mobilnosti
V Republiki Sloveniji je zgrajenih 624,9 km avtocest in hitrih cest, ki so del vseevropskih transportnih koridorjev. To se izraža tudi v obremenitvi navedenih cestnih povezav, saj se povprečni dnevni promet še vedno nekoliko povečuje, prav tako se zgodi več dogodkov, ki vplivajo na varnost in pretočnost prometa. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji bo nadgradila sistem stacionarnega merjenja hitrosti na avtocestah in hitrih cestah s sekcijskim merjenjem hitrosti.
Na področju mobilnosti je v zadnjem obdobju prišlo do velikih sprememb (e-skiroji, e-kolesa, e-rolke brezemisijska vozila, ki za pogon uporabljajo električno energijo ali vodik), kar seveda vpliva tudi na varnost v cestnem prometu. Pomemben izziv za policijo bo obravnava vozil, ki vozijo avtonomno. Nekaj določil s tega področja je že zakonsko urejenih, s posameznimi težavami pa se bodo policisti srečali, ko bo prisotnost takšnih vozil v cestnem prometu pogostejša.
Nove metode in sodobna sredstva bodo izboljšali strokovnost policijskih postopkov in opravil, s čimer se bo izboljšal tudi dokazni postopek, hkrati pa bosta omogočena kakovostnejše analiziranje podatkov in s tem načrtovanje ukrepov vseh pristojnih služb na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa. Nadzor na avtocestah in hitrih cestah je zaradi velikih hitrosti svojevrsten in nevaren za policiste. Zato je pomembna predhodna selekcija motornih vozil, ki so podvržena natančnemu nadzoru. To omogočajo sistemi za prepoznavo registrskih tablic, za tehtanje vozil v prostem prometnem toku in za odkrivanje uporabe mobilnega telefona ter varnostnega pasu med vožnjo. Predvsem sistemi za prepoznavo registrskih tablic bi bili zelo učinkoviti pri uvajanju celovitega nadzora na glavnih prometnih povezavah, pri čemer mora policija spoštovati predpise, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Nadaljnje uvajanje sodobnih tehničnih sredstev bo poenostavilo obstoječe metodologije nadzora cestnega prometa in udeležencev v prometu in hkrati omogočilo uvedbo nove. Sestavni del načrtovanja nove opreme bo tudi njeno vzdrževanje, saj je to dolgoročno največji strošek.
Izziv pri zagotavljanju varnosti cestnega prometa je spodbujanje udeležencev in snovalcev cestnoprometnega sistema, da s svojim ravnanjem in razmišljanjem lahko skupaj s policijo sledijo viziji nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč. Policija bo pri tem sodelovala z vsemi pristojnimi deležniki na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa.
Za doseganje vizije nič smrtnih žrtev prometnih nesreč in izboljšanje prometne varnosti bo policija:
– predlagala spremembo zakonodaje, ki bi policiste razbremenila obravnave prometnih nesreč le z materialno škodo (teh je 20.000 letno),
– nadzirala in urejala promet na avtocestah in hitrih cestah tudi z vzpostavitvijo celovitega nadzora na glavnih prometnih povezavah (namenjenega odkrivanju in obravnavanju kršitev cestnoprometnih predpisov kršitev s področja varovanja državne meje in tujske zakonodaje in kaznivih dejanj),
– uvajala sodobna tehnična sredstva v delo prometne policije, ki bodo poenostavila nadzor ter hkrati povečala zaščito oseb v policijskem postopku in zmanjšala administrativno breme policistov ter
– nadzirala sodobne oblike mobilnosti z namenom boljše prometne varnosti pri uporabi lahkih motornih vozil in avtonomni vožnji vozil ter zagotavljala varno obravnavo prometnih nesreč z udeležbo brezemisijskih vozil.
6.8. Skrb za nadaljnji razvoj dela policije na področju prekrškovnega prava
Pravna teorija se je že v preteklosti ukvarjala z vprašanjem, kam umestiti prekrškovno pravo, torej na področje kaznovalnega ali upravnega prava. Starejša teorija je prekrške uvrstila na področje upravno-kazenskega prava. V novejši teoriji pa je mogoče zaslediti tezo, da je prekrškovno pravo del kazenskega prava v širšem pomenu besede in temu se je v veliki meri s sprejetjem Zakona o prekrških (ZP-1) približala tudi slovenska ureditev.
Prekrški so obsežno pravno področje. Kazniva dejanja v Sloveniji so pretežno opredeljena s Kazenskim zakonikom, nekaj jih je opredeljenih tudi z drugimi zakoni. Prekrški pa so opredeljeni z mnogimi zakoni in akti (na primer v uredbah Vlade Republike Slovenije, odlokih samoupravnih lokalnih skupnostih).
V postopku o prekrških se uporabljata 5. in 6. člen konvencije Sveta Evrope o človekovih pravicah, ki določata, katere pravice morajo biti zagotovljene posamezniku v primeru kazenske obtožbe. Pri tem je odločilnega pomena, ali je neka kršitev kazenska zadeva ali ne. Ne glede na to, ali državna zakonodaja določa, da gre za disciplinski postopek ali postopek o prekršku, veljajo določbe 5. in 6. člena konvencije.
Policija bo za izboljšanje strokovne izvedbe ter celovito in objektivno obravnavo prekrškovnega postopka:
– zagotavljala strokovno pomoč policijskim enotam, izvajala strokovne nadzore ter nadaljevala usposabljanje prekrškovnih organov za vodenje in odločanje o prekrških,
– predlagala spremembe zakonodaje v luči poenostavitve postopka in pri tem aktivno sodelovala v sodni praksi in le-to spremljala,
– uvajala sodobne tehnološke rešitve za optimalno izvedbo prekrškovnega postopka z namenom odprave administrativnih bremen in zmanjšanja človeških napak (samodejna obdelava podatkov, izpisov raznih sklepov in odločb o prekrških, e-policist) in
– nadaljevala aktivnosti, povezane z organizacijskostrukturnimi prilagoditvami zahtevam zahtevnih in obsežnih prekrškovnih postopkov.
6.9. Krepitev policijskega dela v skupnosti
Organiziranje in zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti je strateška naloga in sestavni del sistema notranje varnosti. Lokalna skupnost je raven družbe, kjer potekajo in se prepletajo družbeni procesi, med drugim tudi tisti, ki služijo uresničevanju varnostnih ciljev državnega in lokalnega pomena, s stališča odgovornosti države za skupno območje svobode, varnosti in pravic ter tudi varnostnim ciljem Evropske unije. Policija bo še naprej utrjevala povezanost z lokalnimi skupnostmi in drugimi subjekti pri zagotavljanju varnosti v skladu s prenovljeno Strategijo policijskega dela v skupnosti in Usmeritvami za preventivno policijsko delo.
Policija bo zagotavljala svojo prepoznavnost v okolju, vplivala na povečanje zadovoljstva ljudi z delom policije in približevanje policije javnosti. Policijsko delo v skupnosti opravljajo vsi policisti, ki bodo opremljeni z ustreznimi znanji in sredstvi za delo, prisotni bodo v policijskem okolišu, v katerem bodo lažje zaznavali varnostno problematiko ter bodo v sodelovanju s prebivalstvom reševali varnostna vprašanja na lokalni ravni. Policija bo z namenom razbremenitve administrativnega dela policistov in povečanja njihove prisotnosti v lokalni skupnosti iskala možnosti optimizacije policijskih opravil. Slovenska policija bo na tem področju ravnala v skladu s praksami tujih policij ter ugotovitvami znanstvenih raziskav, ki bodo podlaga za razvoj policijskega dela v skupnosti. Nadaljevala bo tudi projekt Mobilna policijska postaja.
Za krepitev policijskega dela v skupnosti bo policija:
– nadaljevala proaktivno delovanje s posebnim poudarkom na ranljivih ciljnih skupinah in se prilagajala posebnim varnostnim izzivom v lokalnih skupnostih,
– vzpostavila ustrezni sistem pridobivanja znanj s področja policijskega dela v skupnosti za vse ravni policije ter ustrezni model ocenjevanja oziroma merjenja uspešnosti in učinkovitosti policijskega dela v skupnosti,
– sodelovala v ciljnih raziskovalnih projektih in predlagala izvedbo tistih, ki so v interesu policije, ter okrepila sodelovanje s fakultetami in sorodnimi izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami,
– ocenila in modernizirala organizacijo policijskega dela v skupnosti z namenom proučitve ustreznosti in prilagoditve velikosti obstoječih policijskih okolišev in posledično okrepitve vloge vodje policijskega okoliša (tudi z optimizacijo delovnih procesov in odpravo administrativnih bremen),
– s strokovnim delom na področju policijskega dela v skupnosti povečala zadovoljstvo ljudi kot odjemalcev policijskih storitev in zaposlenih ter s tem povečala učinkovitost in uspešnost, vzpostavila model odličnosti in pridobila certifikate kakovosti (vzpostavitev sistema kakovosti).
6.10. Sodobna forenzična dejavnost
Hiter razvoj informacijskih tehnologij in njihova vedno večja uporaba v vsakdanjem poslovnem in zasebnem okolju bo zahtevala prilagoditve in razvoj forenzične dejavnosti. Policija pričakuje, da bo pri forenziki največ sprememb na področju obrazne primerjave. Uporaba umetne inteligence bo pripomogla k hitrejšemu in zanesljivejšemu povezovanju zapletenih mešanic bioloških sledi z nakazanimi osebami/osumljenci ter k zanesljivejšim rezultatom na tistih področjih forenzičnih preiskav, ki uporabljajo primerjalne metode. Veliko sprememb se pričakuje tudi pri preiskavah osebnih in drugih dokumentov, pri katerih je vse več zaščitnih elementov digitalnih.
Poleg razvoja bo treba skrbeti za nadaljnjo akreditacijo metod in postopkov v celotnem forenzičnem procesu preiskovanja kaznivega dejanja. Dosedanjo akreditacijo laboratorijske dejavnosti bo treba razširiti tudi na ogled kraja kaznivega dejanja.
Policija bo sledila zahtevam mednarodne izmenjave podatkov forenzičnih preiskav tako na področjih biometričnih kot drugih podatkov, ki izhajajo iz rezultatov forenzičnih preiskav. Taki podatki izhajajo iz preiskav izstrelkov, obrazne primerjave, analize nedovoljenih snovi in drugih. Izmenjava pripomore k oblikovanju prihodnosti evropskega forenzičnega prostora, k čemur slovensko policijo obvezuje tudi vizija EFSA 2030 (angl. European Forensic Science Area 2030).
Nove tehnologije, vse večji pomen informacijske varnosti in s tem zmogljivosti organov pregona za soočanje z novimi oblikami preiskovanja in potreb po nenehnem prilagajanju in posodabljanju postopkov digitalne forenzike, znanj in posebne računalniške opreme se bodo odrazili tudi v kakovostnejšem delu digitalne forenzike oziroma višji ravni strokovnosti, verodostojnosti in dokazne ustreznosti digitalne forenzike.
Policija bo za višjo dokazno vrednost ogleda kraja kaznivega dejanja in višjo dokazno vrednost forenzičnih izsledkov, ki bodo prispevali k boljši preiskanosti kaznivih dejanj:
– akreditirala celoten forenzični proces preiskovanja kaznivega dejanja,
– skrbela za prenos znanj med forenzičnimi strokovnjaki na različnih področjih in s tem dvignila strokovno usposobljenost,
– uvedla nove metode preiskovanja z uporabo najsodobnejših tehnologij, vključno z robotiko in umetno inteligenco,
– se priključila k novim področjem izmenjav podatkov forenzičnih preiskav, pri čemer bo sledila zahtevam interoperabilnosti, ter
– optimizirala delovne procese in skrajšala čas forenzičnih preiskav.
6.11. Analitska dejavnost kot orodje odločevalcev in ključna podpora za iskanje rešitev operativnih varnostnih izzivov
Zaradi hitrih sprememb doma in v svetu ter vedno večjih količin razpoložljivih podatkov so kakovostni in posodobljeni analitični izdelki nujni za učinkovito in uspešno delo policije tako na operativni ravni kot tudi sistemski. Na operativni ravni so analize že postale sestavni del preiskovanja kaznivih dejanj in upravljanja migracij, na drugih področjih policijskega dela pa je še veliko možnosti za izboljšave, še zlasti ob podpori sodobnih tehnologij s širokim naborom analitičnih orodij. Veliko priložnost na tem področju predstavlja uporaba umetne inteligence v analitične namene, ki po eni strani lahko olajša pisanje analitičnih izdelkov (poročil), po drugi strani pa lažje prepozna vzorce in pomaga pri napovedni analitiki.
Na sistemski ravni policije pa bi morale poglobljene strateške analize postati sestavni del odločevalskega procesa. Na njihovi podlagi lahko policisti svoje operativno delo prilagodijo državni, regionalni ali lokalni ravni. Nujna je revitalizacija sistemske analitike, ki lahko z uvajanjem novih tehnologij pospeši prehod iz reaktivnega načrtovanja odzivanja na varnostne dejavnike v sodobnem svetu, ki vplivajo tudi na varnost v Sloveniji, v njihovo proaktivno načrtovanje. Z revitalizacijo analitske dejavnosti bo policija sistemsko in celovito iskala odgovore na prihajajoče izzive. Izhodišče dobrih analitskih izdelkov so vedno podatki in informacije, zato je treba zagotoviti tudi njihovo pravilnost, točnost in verodostojnost njihovih virov.
Z vidika kadrov, infrastrukture in tehnološke zmogljivosti je analitska dejavnost najrazvitejša v kriminalistični policiji. Policija bo še naprej krepila kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij, brez česar v sodobnem svetu ni mogoče uspešno preprečevati in preiskovati kriminalitete tako na strateški ravni kot tudi na operativni.
Za kakovost posameznikovega življenja je ključna varnost v lokalni skupnosti. Vsaka skupnost ima svoje izzive, ki izhajajo iz vrste dejavnikov, in policija jih mora znati prepoznati ter okrepiti sistem za zgodnje prepoznavanje, ocenjevanje in napovedovanje nastanka/razvoja varnostnih tveganj oziroma pojavov. Zato je potreben vseskupnostni in multidisciplinarni pristop. Ključna rešitev za ta izziv je razvoj strateške kriminalistične analitike na regionalni ravni, ki temelji na uporabi moderne tehnologije, vključno z rešitvami, ki jih poganja UI. Tak pristop omogoča boljše prepoznavanje vzorcev, trendov in morebitnih varnostnih groženj. Omogoča pa tudi pravočasne in učinkovite preventivne in represivne odzive, prilagojene lokalnim potrebam.
Do zdaj je bila uporaba strateške kriminalistične analitike omejena predvsem na državno raven. Uveljavitev strateške kriminalistične analitike na regionalni ravni ob upoštevanju Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024–2028 (ReNPPZK24–28) temelji na razvijajočih se praksah Evropske unije, predvsem pa je oprta na napovedi o razvoju in preoblikovanju varnostnega okolja.
Policija bo na področju analitske dejavnosti:
– vzpostavila sistem preverjanja kakovosti podatkov in informacij;
– vzpostavila sodobno analitsko dejavnost (sistemsko, strateško, operativno, napovedno) na državni in regionalni ravni, ki bo ustrezno kadrovsko podprta in katere izdelki bodo odražali potrebe uporabnikov (bodisi za operativno delo ali v podporo odločanju);
– vzpostavila in nadgradila analitične zmogljivosti z uvajanjem tehnoloških rešitev, posebej tistih, ki temeljijo na umetni inteligenci in omogočajo obdelavo in analizo velikih količin podatkov;
– vzpostavila zmogljive platforme za iskanje operativnih podatkov v velikih količinah heterogenih podatkov, ki morajo temeljiti tako na učinkoviti kot etični in zakoniti uporabi novih tehnologij;
– vzpostavila ocenjevanje varnostnih pojavov na podlagi (strateških kriminalističnih) analitskih izdelkov in nadgradila analitične zmogljivosti policije, ki bodo omogočale hitro in učinkovito prepoznavanje ter tudi napovedovanje varnostnih izzivov in tveganj v lokalni skupnosti;
– uvedla organizacijske in sistemske spremembe, ki bodo omogočale razvoj ekip analitičnih strokovnjakov, ki bodo usposobljeni uporabljati moderne tehnološke rešitve in bodo specializirani za prepoznavanje, analiziranje in razlago zapletenih podatkovnih nizov ter predlaganje sistemskih ukrepov (strategij) za obvladovanje tveganj bodisi v lokalni skupnosti, regiji ali širše;
– tesneje sodelovala z univerzami, instituti, drugimi državami in evropskimi agencijami na področju razvoja novih tehnologij za operativno analitsko podporo preiskovalcem;
– izmenjevala znanja in dobre prakse na tem področju z drugimi državnimi organi in
– uvajala koncept obveščevalno vodene policijske dejavnosti.
6.12. Zakonito in strokovno izvajanje policijskih pooblastil ob doslednem spoštovanju človekovih pravic in svoboščin
Policisti morajo svoja pooblastila izvajati zakonito, etično in strokovno. Zaradi poseganja v temeljne človekove pravice in svoboščine pri izvajanju policijskih pooblastil si mora policija stalno prizadevati, da bi bilo stanje na tem področju še boljše. Za to so potrebni ustrezno znanje, usposobljenost, psihofizična pripravljenost, opremljenost policistov za izvajanje nalog in prava informacija – na koristen način ob pravem času.
Za nadaljnje zagotavljanje zakonitosti, strokovnosti in učinkovitosti izvajanja policijskih pooblastil bo policija z namenom uresničevanja njenega temeljnega poslanstva v družbi:
– zagotavljala varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v policijskih postopkih,
– s strokovnim usposabljanjem in izpopolnjevanjem poskušala zagotoviti uspešno in učinkovito izvedbo policijskih nalog, z manj poškodovanih oseb, proti katerim so bila v policijskem postopku uporabljena prisilna sredstva, in z manj poškodovanih policistov v postopkih, v katerih so uporabili prisilna sredstva,
– v okviru razpoložljivih finančnih sredstev zagotavljala nadaljnje opremljanje policistov s prisilnimi in zaščitnimi sredstvi ter tehničnimi pripomočki,
– zagotavljala visoko raven strokovne in psihofizične usposobljenosti policistov za opravljanje nalog tudi s spodbujanjem dodatnih službenih in prostočasnih aktivnosti policistov, ki se ukvarjajo z borilnimi veščinami in podobnimi športi,
– nadaljevala prizadevanja za zmanjšanje števila utemeljenih pritožb na delo policistov oziroma neskladnega ravnanja s predpisi,
– poskušala zmanjšati ugotovljene strokovne nepravilnosti v različnih nadzornih mehanizmih,
– dosledno spremljala zakonitost in strokovnost policijskih pooblastil in ukrepala v primeru ugotovljenih odklonov,
– ugotavljala objektivno in subjektivno odgovornost posameznikov ob ugotovljenih nepravilnostih,
– preverjala strokovno znanje policistov in policijskih vodij,
– vse policiste dosledno seznanjala z ugotovitvami v pritožbenih postopkih in nadzornih mehanizmih in
– nadaljevala pripravo opisov policijskih pooblastil, postopkov in nalog v aplikaciji Infopol, ki omogoča delitev znanja v policiji z enega mesta.
6.13. Mednarodno policijsko sodelovanje kot odgovor na svetovne varnostne izzive in tveganja
V današnjem globaliziranem svetu se policija sooča z nenehnimi spremembami in novimi varnostnimi izzivi. Pomembno je, da se je policija sposobna prilagajati novim razmeram in okrepiti svoje razvojne strategije, še posebej na področju mednarodnega sodelovanja. Ključnega pomena je tudi zagotavljanje kakovostnih kadrov, ki bodo kos novim izzivom in sposobni učinkovito odgovoriti na spremenjene svetovne varnostne razmere. Slovenska policija bo aktivno sodelovala v mednarodnih projektih na področju varnosti, kjer bo pridobivala strokovno znanje in delila izkušnje z drugimi partnerji.
Policija želi izboljšati svoje razvojne strategije, krepiti kadrovski potencial in prispevati k boljši mednarodni varnosti in izpolnjevanju zavez, ki izhajajo iz članstva Republike Slovenije v mednarodnih organizacijah in agencijah. Cilj, ki ga bo želela doseči, je vzpostavitev trajnih partnerstev in mreže sodelovanja s tujimi organizacijami ter skupaj razvijati in izvajati inovativne rešitve za izboljšanje svetovne varnosti.
Za aktivno sodelovanje na področju mednarodnega policijskega sodelovanja bo policija:
– krepila policijsko diplomacijo z mrežo atašejev in uradnikov za zvezo,
– učinkovito črpala finančna sredstva iz skladov Evropske unije s področja notranjih zadev in drugih skladov,
– iskala nove finančne vire Evropske unije (na primer Erasmus+),
– sodelovala v mednarodnih civilnih misijah, mednarodnih organizacijah in drugih mednarodnih projektih,
– sodelovala s Centrom za izobraževanje in usposabljanje za sodelovanje v mirovnih operacijah in misijah (POTC),
– zagotovila ustrezne kadrovske vire za delo v okviru mednarodnega policijskega sodelovanja (Evropska unija, Svet Evrope, Združeni narodi, Interpol, Europol, Frontex in drugi),
– okrepila mednarodno sodelovanje na področju preventivne in operativne dejavnosti s tujimi varnostnimi organi na različnih področjih policijskega dela ter pri tem pridobivala in delila nova znanja, spoznanja, preiskovalne metode in dobre prakse.
6.14. Digitalna preobrazba informacijske podpore policije
Policija že vrsto let digitalizira svoje storitve in procese dela, saj Urad za informatiko in telekomunikacije Generalne policijske uprave skrbi za ustrezno računalniško vodenje evidenc in procesov. Policija bo nadaljevala digitalizacijo storitev in procesov (npr. s podporo enotnega sistema brezpapirnemu pisarniškemu poslovanju policijskih enot in digitalizaciji storitev), ki vključuje posodabljanje, širitev in povečanje zmogljivosti informacijsko-telekomunikacijske (ITK) infrastrukture za zagotavljanje njenega operativnega dela, za izvedbo ITK-projektov policije ter projektov Evropske unije in drugih mednarodnih povezav.
Zagotoviti je treba tudi ustrezne zakonske podlage za uporabo digitalnih orodij, ki so že na voljo oziroma še bodo na voljo, pa tudi za zbirke podatkov, ki bodo temeljile na teh orodjih. Za zagotovitev ustrezne stopnje varnosti prebivalcem Slovenije in območja Evropske unije ter ustrezno kazensko obravnavanje storilcev kaznivih ravnanj je nujno, da zakonodaja na področju javne varnosti sledi razvoju tehnologije.
Za razvoj ne le aplikacij in digitalnih orodij, temveč tudi za uvajanje digitaliziranih metod dela je potrebno tudi širše sodelovanje z gospodarskimi subjekti, izobraževalno-raziskovalnimi ustanovami doma in v tujini ter tujimi policijami. To omogočajo tudi različni projekti in mehanizmi Evropske unije.
Policija bo zato:
– uvajala in uporabljala sodobne informacijsko-telekomunikacijske rešitve, vključno s storitvami UI, pri tem pa upoštevala tudi interoperabilnostni okvir, pri čemer bo poudarek predvsem na učinkoviti in etični uporabi umetne inteligence pri preiskovanju kaznivih ravnanj povsod tam, kjer klasični pristopi ne zadostujejo,
– racionalizirala obstoječe rešitve, opustila nepotrebne in podvojene sisteme, ki služijo zadovoljevanju istih potreb,
– spremljala vse pomembne sisteme Evropske unije in jih integrirala v nacionalne rešitve,
– širila uporabo mobilnih rešitev za večjo učinkovitost dela policije in omogočala mobilnost zaposlenih,
– predlagala in izvajala projekte digitalne preobrazbe v sodelovanju z drugimi institucijami,
– se vključevala v projekte Evropske unije, s pomočjo evropskih sredstev izboljšala digitalno opremljenost slovenske policije ter uvajala nova orodja in metode dela in
– predlagala ustrezne spremembe zakonodaje na tem področju.
6.15. Optimalna informacijska podpora za učinkovito in uspešno delovanje policistov
Poleg tehnoloških sprememb razvoj in upravljanje informacijsko-telekomunikacijskega sistema policije narekujejo potrebe policije in projekti vpeljave novih ITK-rešitev na državni ravni in ravni Evropske unije. Policija pričakuje velik tehnološki poudarek na področju mobilnosti in zlivanju tehnologij, pri čemer se bodo ločnice med posameznimi tehnologijami še bolj brisale (na primer med mobilno in fiksno telefonijo, med stacionarnimi in prenosnimi računalniki, tablicami, telefoni, prenosniki in terminali in podobno). Tetra sistem se bo postopoma prek hibridnega sistema zlil v širokopasovni radijski sistem. Mobilno delo policistov ne bo ločeno na e-policista in tetra uporabnika, temveč bo z različnimi IT-rešitvami zagotovljena celovita informacijska podpora delu policista na terenu (dostop do baz, kartografije, možnost komuniciranja med enotami, mednarodne komunikacije – podatkovne, radijske, telefonske in druge). Z enotno uporabo sistemov tehničnega varovanja, vključno z videonadzorom, bo poenostavljeno varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prav tako se bosta s tovrstnim pristopom izboljšali učinkovitost in uspešnost policijskega dela.
Policija bo za učinkovito in uspešno delovanje policistov:
– zagotavljala napredne, zanesljive in varne informacijsko-telekomunikacijske storitve in druge elektronske sisteme ter naprave za potrebe policije,
– uvajala nove IT-rešitve, obstoječe pa prilagajala novim tehnologijam,
– vzpostavila celovito mobilno podporo policijskemu delu,
– vzpostavila enotno platformo za sisteme tehničnega varovanja,
– omogočila večjo razpoložljivost vseh sistemov v ITSP,
– izboljšala strokovno usposobljenost zaposlenih v Uradu za informatiko in telekomunikacije Generalne policijske uprave za uspešno izvajanje nalog.
6.16. Kibernetska varnost v policiji in odpornost informacijsko-telekomunikacijskega sistema policije
Kibernetska varnost je zaradi vse številnejših napadov na informacijske sisteme javne in državne uprave, gospodarskih subjektov in posameznikov vse pomembnejša. To velja tudi za policijo, ki pri izvajanju svojih nalog uporablja številne informacijsko-komunikacijske sisteme. Zato mora zagotoviti, da je stopnja njene odpornosti proti napadom in vdorom v informacijsko-telekomunikacijski sistem policije (ITSP) zelo visoka.
Da bi zagotovili skladnost z določili Zakona o informacijski varnosti (ZInfV-1), ki policijo uvršča med stebre kibernetske obrambe na ravni državnih organov, policija na različnih ravneh izvaja usklajene organizacijske, tehnične in administrativne ukrepe in dejavnosti za zagotavljanje celovite kibernetske varnosti v skladu s svojimi pristojnostmi.
Varnostnooperativni center policije, ki zagotavlja ustrezne zmogljivosti za kibernetsko obrambo, stalno spremlja stanje in odzive na dogodke v kibernetskem prostoru s področja delovanja policije, zaradi česar:
– skrbi za neprekinjeno razpoložljivost varnih in zanesljivih komunikacijskih kanalov,
– zagotavlja, da so prostori in podporni informacijski sistemi na varovanih in ustrezno zaščitenih lokacijah,
– vzdržuje visoko raven zaupnosti in integritete svojih operativnih dejavnosti,
– razpolaga z ustreznim številom usposobljenega osebja, ki zagotavlja 24-urno razpoložljivost storitev vse dni v tednu, ter
– vzpostavlja redundantne sisteme in nadomestne delovne prostore, s čimer zagotavlja nemoteno delovanje kibernetske obrambe tudi v primeru motenj ali izrednih dogodkov.
Zagotavljanje učinkovitega in neprekinjenega nadzora nad informacijskimi sredstvi, sistemi in komunikacijsko infrastrukturo zahteva vzpostavitev kibernetskovarnostnih mehanizmov, ki bodo celovito preprečevali kibernetske grožnje na celotni IKT-infrastrukturi, sistemih in podatkih. Prav tako morajo biti na področju zagotavljanja kibernetske varnosti vpeljani celoviti ukrepi, ki ne bodo reševali le parcialnih področij kibernetskih tveganj, saj bi bile s tem lahko povzročene varnostne vrzeli pri varovanju IKT-infrastrukture ter njenih povezanih komponent (sistemov in podatkov), ki bi jih zlonamerni akterji s pridom izkoristili za izvedbo ciljanih kibernetskih napadov.
Policija bo ITSP zaradi razvoja tehnologij in komunikacijskih potreb, njegove zaščite in povezovanja z drugimi informacijskimi sistemi tehnološko prenovila tako, da bodo rešitve izpolnjevale zahtevna merila zagotavljanja varnosti in da bodo uporabniško prijazne. Za nemoteno in varno poslovanje z drugimi sistemi bo varnostne rešitve prilagodila internetnemu protokolu, preverila in nadgradila pa bo tudi druge koncepte in standarde varovanja. Na ta način bo zmanjšala varnostna tveganja in uporabnikom zagotovila boljšo podporo.
Policija bo za ustrezno zaščito in učinkovito delovanje sistemov:
– dokončala vse projekte iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki so povezani z zaščito in okrevanjem po katastrofi, obnovitvijo delovanja informacijskega sistema po izgubi ali okvari, ki jo povzročijo naravne nesreče, človeške napake, zlonamerni napadi ali drugi nepredvidljivi dogodki,
– nadgrajevala notranje varnostne mehanizme,
– redno usposabljala kadre za obvladovanje kibernetskih tveganj,
– vzpostavila robustno informacijsko infrastrukturo za zagotavljanje neprekinjenega delovanja in zagotavljanje visoke razpoložljivosti informacijskih sistemov,
– krepila sodelovanje z nacionalnimi mrežami skupin CSIRT,
– zagotavljala skladnost delovanja z določbami ZInfV-1,
– ustrezno zavarovala strežniško infrastrukturo in aplikativno podporo za izmenjavo podatkov, kar vključuje tudi varnostno kopiranje podatkov, shranjevanje teh kopij na varnih mestih ter načrte za obnovitev delovanja sistema in podatkov v primeru izrednih dogodkov,
– nadgrajevala oddaljeni dostop do ITSP.
6.17. Protidronska elektronska zaščita v policiji
Področje protidronske elektronske zaščite in drugih ukrepov, namenjenih varovanju neželenih ravnanj upravljavcev dronov, je obsežno. Policija izvaja vse potrebne aktivnosti in tudi sodeluje z drugimi državami članicami Evropske unije na tem področju. Tudi sam razvoj dronov, ki jih upravljavci upravljajo z različnimi nameni, je izjemno hiter. Izstopa samodejni, avtomatizirani nadzor geografskih con, ki jih ureja Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov.
Ob tem je treba razumeti tehnološke omejitve, saj tehnično ni mogoče zagotavljati popolnega nadzora nad neželenim delovanjem dronov v zraku in posledično pričakovati popolne elektronske zaščite proti delovanju dronov. Za učinkovito delo policistov je pomembno, da imajo za delo ustrezne pravne podlage, pri čemer je treba poudariti evropske pravne okvire in državno zakonodajo, ki pravzaprav omogočajo izvajanje potrebnih zaščitnih ukrepov.
Policija bo zato:
– nadaljevala izvajanje ukrepov, ki omogočajo zaznavo upravljavcev dronov, sledenje le-tem in njihovo identifikacijo,
– izvajala strategijo policije na področju protidronske elektronske zaščite,
– sodelovala v državnih in mednarodnih delovnih telesih, ki razvijajo metode in tehnična sredstva za čim bolj učinkovito zaznavanje in identifikacijo neželenega delovanja dronov in
– po potrebi prilagodila organizacijo dela za izvajanje protidronske elektronske zaščite.
6.18. Policijska akademija – center odličnosti sodobnega izobraževanja, usposabljanja, izpopolnjevanja in raziskovanja
Policija bo stalno izboljševala in razvijala izobraževalni proces v okviru Višje policijske šole za poklic policista. Z evalvacijo programa in predlogi izboljšav bo policija sledila zahtevam po nenehnem nadgrajevanju, posodabljanju in prilagajanju izobraževanja za pridobitev poklica policist. Zaradi potreb po specialističnih znanjih na posameznih področjih dela in popolnjevanju vodstvenega kadra bosta vzpostavljena sodelovanje z domačimi in tujimi izobraževalnimi institucijami in štipendiranje poklicnih skupin, ki so nujno potrebne za izvajanje nekaterih nalog policije, kot so na primer računalniški forenziki, piloti in pomorski poklici. Policija ima zaradi zagotavljanja helikopterske nujne medicinske pomoči in potreb po večjem številu pilotov namen v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani štipendirati študente, ki bi se zaposlili v letalski enoti policije. Za štipendiranje prihodnjih visoko izobraženih specializiranih kadrov policije bodo pripravljene ustrezne pravne podlage.
Z ustrezno posodobitvijo usposabljanj in izpopolnjevanj, ki bodo temeljile tudi na podlagi ugotovitev primerjalne analize rezultatov sedanjega načina usposabljanja in usposabljanja z želenim stanjem, bo policistom zagotovljeno, da bodo lahko pridobili oziroma nadgradili kompetence, ki so potrebne za uspešno opravljanje nalog na posameznem delovnem področju policije. Pri tem bodo uporabljene ugotovitve, pridobljene s pomočjo informacijskega sistema za upravljanje in razvoj zaposlenih v državni upravi (IS MUZA)14 na področju kompetenc in sistema kariernega napredovanja za zaposlene.
Na podlagi načela enakih možnosti in raznolikosti se policija osredotoča na sedem področij: starost, spol, spolna usmeritev, invalidnost, rasa/etnična pripadnost, vera/prepričanje in kultura, ravnotežje med delom in prostim časom. Policija bo v tem kontekstu oblikovala in razvila pristop, ki bo raznolikost upošteval kot vrednoto, ki jo je treba zaradi večje učinkovitosti pri zagotavljanju varnosti v državi nujno upoštevati. Spoštovanje raznolikosti je kot novi dejavnik merjenja že zajet v vprašalniku za merjenje socialne klime v policiji, v okviru raziskovalnega načrta longitudinalnega merjenja v obdobju 2023–2031.
Policija bo zato, da se Policijska akademija oblikuje v center odličnosti sodobnega izobraževanja, usposabljanja, izpopolnjevanja in raziskovanja:
– zagotovila nadaljnji razvoj izobraževanja na Višji policijski šoli za pridobitev poklica policist,
– vzpostavila tesno sodelovanje z zunanjimi domačimi in tujimi izobraževalnimi organizacijami za pridobitev ustrezne stopnje izobrazbe za vodstveni kader oziroma zagotovila specialistična znanja z različnih področij policijskega dela,
– v proces izobraževanja in usposabljanja vključevala notranje in zunanje strokovnjake,
– vzpostavila tesno sodelovanje z zunanjimi domačimi in tujimi izobraževalnimi organizacijami za pridobitev prve, druge in tretje bolonjske stopnje za vodstveni kader oziroma zagotovila specialistična znanja z različnih področij policijskega dela, pri čemer si bo prizadevala za izboljšanje vodenja tudi s prenosom tujih praks,
– zagotovila optimalne pogoje za izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja, usposabljanja in raziskovanja z uvedbo sodobne tehnologije in opreme ter z izboljšanjem infrastrukture,
– analizirala znanja in veščine, ki so potrebna za uspešno izvajanje policijskih nalog, na podlagi česar bo posodabljala programe usposabljanja in izpopolnjevanja,
– sistemsko razvila področje spoštovanja raznolikosti, ki opredeljuje vlogo policije pri spoštovanju človekovih pravic, še posebej do ranljivih skupin in marginaliziranih skupin, in s tem bistveno povečala učinkovitost dela na tem področju.
6.19. Raziskave kot temelj strokovnega razvoja
Slovenska policija je vzpostavila lastno raziskovalno dejavnost, ki tudi v okviru strateških ciljev, uresničenih v Strategiji razvoja policije na področju raziskovalne dejavnosti 2022–2030, zagotavlja, da bodo raziskave srednjeročno in dolgoročno podpirale zmogljivosti slovenske policije.
Dosežki in spoznanja ter nove ideje na področju lastnih in drugih raziskav, ki bodo nastajale tudi na podlagi sodelovanja z zunanjimi strokovnjaki ter drugimi znanstvenimi in raziskovalnimi institucijami, se bodo sproti objavljali in smiselno integrirali v različne podsisteme policije ter uvajali v operativno policijsko delo. Redno se bodo vključevali tudi v pedagoško delo in posodobitve programov izobraževanja in usposabljanja policistov in policistk. Ob tem se bo sistematično razvijala tudi znanost o policijski dejavnosti.
Z razvojem in prenosom raziskovalnih spoznanj, z nadaljnjim vključevanjem v domače ciljne raziskovalne programe in mednarodne raziskovalne in razvojne projekte ter s širitvijo sodelovanja z različnimi raziskovalnimi institucijami se bo v okviru strokovnega razvoja slovenske policije razvijalo tudi področje policijskega raziskovanja, ki bo vedno bolj predstavljalo temeljno podporo odločanju in razvoju različnih ravni organizacije policije.
6.20. Muzej slovenske policije – vez med preteklostjo in prihodnostjo
Slovenska policija sodi med redke policije z dolgo muzejsko tradicijo, saj ta sega v leto 1920. Stanje Muzeja slovenske policije, v okviru katerega se hrani in predstavlja kulturna dediščina, je neprimerno z več vidikov (neustrezni razstavni in depojski prostori, zastarela zasnova razstave in obdelave muzejskih predmetov in drugo). Sodobni policijski muzeji v svetu ob ohranjanju dediščine promovirajo delo policije, krepijo integriteto njenih uslužbencev, interpretirajo vlogo policije v družbi, izvajajo preventivne dejavnosti, tkejo in vzdržujejo stike z najrazličnejšimi skupinami javnosti; vse s ciljem uresničevanja poslanstva policije.
Slovenska policija bo skupaj z drugimi pristojnimi institucijami zagotovila ustrezne pogoje za delovanje sodobnega Muzeja slovenske policije, ki bo služil kot kulturno središče in center za raziskovanje ter ohranjanje slovenske policijske in pravosodne dediščine. Za uresničevanje poslanstva Muzeja slovenske policije in zagotavljanje sodobne policijske muzejske dejavnosti bo policija:
– zagotovila ustrezno ohranjanje dediščine policije,
– oblikovala kakovostne muzejske storitve in programe za različne skupine javnosti,
– zagotavljala povezovanje z drugimi muzeji, strokovnimi stanovskimi združenji, društvi, interno javnostjo policije, ministrstvoma za notranje zadeve in pravosodje, znanstveno-izobraževalnimi ustanovami in drugimi, katerih delo se povezuje z dejavnostjo muzeja, in zagotavljala raziskovanje v centru za preučevanje policijske dediščine,
– razvijala vlogo osrednjega državnega muzeja za področje policije,
– zagotavlja ustrezne kadrovske pogoje za izvajanje in razvoj muzejske dejavnosti,
– zagotavljala zadostne in ustrezno opremljene razstavne in depojske prostore ter prostore za uslužbence muzeja (pisarne, fotografska delavnica in fototeka, restavratorska in konservatorska delavnica),
– skrbela za pridobitev zadostnih sredstev za izvajanje muzejske dejavnosti.
6.21. Specialna enota – vedno pripravljena na učinkovit boj proti terorizmu, najhujšim oblikam kriminala ter ogrožanju varnosti ljudi in premoženja z eksplozivnimi sredstvi
Policija bo bistveno povečala učinkovitost dela na področju boja proti terorizmu, najhujšim oblikam kriminala ter ogrožanju varnosti ljudi in premoženja z eksplozivnimi sredstvi. Z izgradnjo nove baze Specialne enote in ustreznih vadbenih objektov se bo dvignila raven taktične usposobljenosti policistov Specialne enote za posredovanje ob najzahtevnejših varnostnih dogodkih. S sprejetjem ustreznih organizacijskih sprememb bo bistveno skrajšan odzivni čas enote za urgentno posredovanje. Z uvedbo najsodobnejših materialno-tehničnih sredstev bosta zagotovljena učinkovito posredovanje enote in boljša zaščita policistov, zagotovljena pa bo tudi večja varnost oseb, ki so vpletene v obravnavane kritične dogodke. Predvidoma že v letu 2025 bo pripravljen načrt razvoja Specialne enote Generalne policijske uprave, ki bo zajel temeljna področja dela, mednarodno sodelovanje, potrebna usposabljanja, finančna sredstva in kadrovske vire.
Za učinkovit boj proti terorizmu, najhujšim oblikam kriminala ter ogrožanju varnosti ljudi in premoženja z eksplozivnimi sredstvi, temelječega tudi na načrtu razvoja specialne enote, bo policija:
– izboljšala taktično usposobljenost enot za uspešen boj proti sodobnim trendom terorizma in organiziranega kriminala,
– zmanjšala reakcijski čas pri opravljanju interventnih policijskih nalog,
– izboljšala varnost policistov, ki se soočajo s kritičnim dogodkom,
– izboljšala materialno-tehnično opremljenost enote za uspešen boj proti sodobnim trendom terorizma in organiziranega kriminala,
– zagotovila večjo varnost osebam, ki so vpletene v kritični dogodek (talci, storilci, naključne osebe), ter
– začela izgradnjo nove baze Specialne enote, ki bo zagotavljala varnost in učinkovitost delovanja enote in obnovi baze Oddelka za protibombno zaščito.
6.22. Letalska policijska enota – podpora iz zraka pri vseh nalogah policije, vključno z zagotavljanjem helikopterske nujne medicinske pomoči
Policija bo nadaljevala zračno podporo vsem policijskim nalogam in opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. V sodelovanju z Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije in drugimi deležniki bo uvedla in razvijala helikoptersko nujno medicinsko pomoč kot javno zdravstveno službo. Z nakupom dveh novih namenskih helikopterjev za zagotavljanje helikopterske nujne medicinske pomoči bo policija pridobila nova namenska helikopterja, ki bosta namenjena izključno zagotavljanju helikopterske nujne medicinske pomoči. Z njima bo policija kot operater letalskih operacij zagotavljala podporo službi nujne medicinske pomoči pri izvajanju helikopterske nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Z izgradnjo nove baze na Letališču Edvarda Rusjana Maribor bo skrajšan odzivni čas posadke helikopterja, osebje pa bo pridobilo ustrezne prostore. Enak cilj (skrajšan odzivni čas posadke helikopterja) bo dosežen tudi z adaptacijo prostorov Letalske policijske enote na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Policija se bo aktivno lotila tudi zaposlovanja, šolanja in usposabljanja letalskega kadra, med drugim z uvedbo štipendiranja.
Za učinkovito podporo vsem policijskim enotam, sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za učinkovito zagotavljanje helikopterske nujne medicinske pomoči in posledično izboljšanje varnosti vseh prebivalcev Republike Slovenije bo policija:
– v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije pripravila predloge za ustrezne zakonske spremembe za uvedbo in razvoj helikopterske nujne medicinske pomoči,
– izvedla aktivnosti v zvezi z uvedbo novega Zakona o letalstvu, ki na novo ureja policijsko letalstvo,
– nabavila nove namenske helikopterje,
– zagotovila učinkovito vzdrževanje helikopterjev v lastni vzdrževalni organizaciji,
– zagotovila učinkovito in neprekinjeno šolanje ter usposabljanje lastnega kadra za pridobitev ustreznih licenc za delo,
– z izgradnjo oziroma adaptacijo prostorov za namestitev posadk zmanjšala reakcijski čas pri opravljanju nalog helikopterske nujne medicinske pomoči,
– zagotovila učinkovito in neprekinjeno usposabljanje drugega kadra (zdravstveno osebje, gorski reševalci) za pridobitev ustreznih pooblastil za varno opravljanje dela in
– izboljšala materialno-tehnično opremljenost enote za uspešno izvajanje vseh nalog.
7. Ocena tveganj uresničevanja Resolucije o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026–2035
Različna tveganja lahko vplivajo na uresničevanje zastavljene Resolucije o dolgoročnem razvojnem programu policije v obdobju 2026–2035. Poleg zunanjih tveganj v mednarodnem in domačem varnostnem okolju, navedenih v četrtem poglavju Družbenovarnostno okolje delovanja policije ter varnostna tveganja in grožnje, lahko na uresničevanje resolucije bistveno vplivajo še:
– izredni dogodki ali naravne nesreče, ki vplivajo na zmanjšanje dodeljevanja sredstev iz proračuna Republike Slovenije med posamezne proračunske uporabnike (kot na primer katastrofalne poplave v avgustu 2023),
– pomanjkanje kadra v policiji, oziroma če se ta ne bo ustrezno kadrovsko popolnila ali če ne bodo dovolj kadrovsko popolnjene pristojne službe Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, ki izvajajo strokovne naloge na področju upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo,
– imenovanje nekompetentnih ljudi na vodilna in vodstvena delovna mesta v policiji,
– zastoji ali togost v procesu celovitega urejanja delovnopravnega statusa policistov, kariernega sistema, zagotavljanja izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki bi onemogočili zagotavljanje zadostnega števila dovolj kakovostnega kadra,
– spremembe zakonodaje, ki lahko ali ne omogočajo ustreznega pravnega okvira za izvajanje nalog policije ali bi z novimi nalogami in zadolžitvami dodatno obremenile policijo (tako kadre kot s porabo finančnih sredstev),
– pomanjkanje politične volje in/ali podpore pri zagotavljanju finančnih sredstev, ustreznih zakonskih podlag ter drugih pogojev za izvrševanje dolgoročnih razvojnih ciljev policije.
8. Uresničevanje Resolucije o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026–2035
Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026–2035 se bo uresničevala s srednjeročnimi načrti razvoja in dela policije, ki se pripravljajo za obdobje petih let (zadnji 2023–2027), z letnimi usmeritvami Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije in posledično letnimi načrti dela policije ter z drugimi strateškimi dokumenti.
Št. 210-01/25-44/7
Ljubljana, dne 23. oktobra 2025
EPA 2313-IX
1 Vir: https://europa.eu/eurobarometer/surveys/browse/all/series/4961.
2 Vir: https://www.valicon.net/sl/2024/04/valicon-ogledalo-slovenije-pomlad-2024/.
3 Vir: https://www.cjm.si/gradiva/.
4 Vir: Ocene in stališča prebivalcev Slovenije o delu policije 2022 - poročilo. https://intranet.policija.si/images/OperativneVsebine/DokumentiObrazciZbirke/Raziskave/2022_RaziskavaOceneInStaliscaODeluPolicije/JM2022-porocilo.pdf.
5 Vir: Strategija razvija Slovenije 2035 (2017), stran 36, https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKRR/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf.
6 Vir: Ravnanje s starejšimi zaposlenimi in talenti v evropskih javnih upravah, OECD 2021, stran 23.
7 Interval zaupanja je 95-odstoten.
8 Vir: Peti krog ocenjevanja - Preprečevanje korupcije in spodbujanje integritete v državni upravi in organih odkrivanja in pregona: Poročilo o izpolnjevanju priporočil (sprejeto na 86. plenarnem zasedanju GRECO, Strasbourg, 26.–29. oktober 2020, stran 9).
9 Vir: Peti krog ocenjevanja - Preprečevanje korupcije in spodbujanje integritete v državni upravi in organih odkrivanja in pregona: Poročilo o izpolnjevanju priporočil (sprejeto na 86. plenarnem zasedanju GRECO, Strasbourg, 26.–29. oktober 2020, stran 9).
10 V 27. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) so opredeljeni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V 399. členu ZPIZ-2 je določeno postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih. V 204. členu ZPIZ-2 so opredeljeni pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine.
11 To je ena najučinkovitejših in najuspešnejših metod razvoja produktivnosti in učinkovitosti zaposlenih. Osredotoča se na doseganja dolgoročnih sprememb z razvijanjem organizacijske kulture, ki podpira miselne premike in spremembe vedenja (navad) zaposlenih.
12 Višina proračuna policije (vsi viri) v letu 2025 znaša skupaj 527.053.211,00 eurov.
13 Osebe, ki izvajajo »debriefing« ali sistematični pregled dogodkov po kritičnem incidentu.
14 Informacijski sistem vzpostavlja ministrstvo, pristojno za javno upravo.
