Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. septembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-270
Ljubljana, dne 3. oktobra 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UVAJANJU NAPRAV ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE (ZUNPEOVE-B)
1. člen
V Zakonu o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 78/23 in 95/24) se v 1. členu peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1711 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o spremembi direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 glede izboljšanja zasnove trga električne energije v Uniji (UL L št. 2024/1711 z dne 26. 6. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/2001/EU), v delu, ki se nanaša na postopke izdaje dovoljenj in izdelave kartiranja, določitev prednostnih območij za pospešeno uvajanje OVE, sodelovanje javnosti pri določevanju območij za pospešeno uvajanje OVE ter izjeme pri presoji sprejemljivosti na varovana območja in presoji vplivov na okolje.«.
V 2. členu se v prvem odstavku za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. območje za pospešeno uvajanje OVE je posebna lokacija ali območje, ki je posebej primerno za postavitev naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov;«.
Dosedanje 3. do 6. točka postanejo 4. do 7. točka.
Za trinajstim odstavkom se doda nov štirinajsti odstavek, ki se glasi:
»(14) Izrazi s področja obrambe, notranje varnosti in obveščevalno-varnostne dejavnosti, ki niso opredeljeni s tem zakonom, pomenijo enako, kot to določajo predpisi, ki urejajo obrambo, notranjo varnost in obveščevalno-varnostno dejavnost.«.
Za 4. členom in za naslovom II. poglavja (OBMOČJA UMEŠČANJA NAPRAV, KI PROIZVAJAJO ELEKTRIČNO ENERGIJO Z IZRABO OVE) ter 1. ODDELKOM (PREDNOSTNA OBMOČJA UMEŠČANJA NAPRAV, KI PROIZVAJAJO ELEKTRIČNO ENERGIJO Z IZRABO OVE, DOLOČENA NA PODLAGI AKCIJSKEGA PROGRAMA (POTENCIALNA PREDNOSTNA OBMOČJA OVE)), se doda nov 4.a člen, ki se glasi:
(1) Kartiranje območij OVE je strokovna podlaga za določitev potencialnih prednostnih območij za umestitev fotonapetostnih naprav in potencialnih prednostnih območij za umestitev vetrnih proizvodnih naprav (v nadaljnjem besedilu: potencialna prednostna območja OVE). Kartiranje območij OVE določa potencial sonca in vetra za proizvodnjo električne energije ter analizo občutljivosti v povezavi s kriteriji ohranjanja narave, varovanja zdravja, varstva kulturne dediščine, upravljanja z vodami in drugimi pravnimi režimi. Ministrstvo, pristojno za energijo, kartiranje OVE objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Prvo kartiranje območij OVE je strokovna podlaga »Omogočanje uvajanja obnovljivih virov v elektroenergetskem sektorju v Sloveniji« (»projekt RES Slovenia«), izdelana v letu 2023.
(2) Ministrstvo, pristojno za energijo, pregleda, posodobi in dopolnjuje kartiranje območij OVE, najmanj ob pripravi akcijskega programa iz 5. člena tega zakona ter ob posodobitvi celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Pri tem upošteva zlasti:
1. razpoložljivost električne energije iz OVE ter potencial različnih vrst tehnologije na kopenski površini, podpovršini ter območjih morske ali celinske vode za proizvodnjo energije iz OVE;
2. predvideno povpraševanje po električni energiji ob upoštevanju morebitne prožnosti aktivnega prilagajanja odjema, pričakovanega povečanja energijske učinkovitosti ter povezovanja energetskega sistema;
3. razpoložljivost ustrezne energetske infrastrukture, vključno z omrežji električne energije, napravami za shranjevanje električne energije in drugimi orodji prožnosti, potencial za vzpostavitev oziroma nadgradnjo take omrežne infrastrukture in naprav za shranjevanje;
4. dajanje prednosti spremljajoči energetski dejavnosti;
5. sorazmernost območij OVE z ocenjenimi krivuljami in skupno načrtovano nameščeno zmogljivostjo tehnologije za pridobivanje električne energije iz OVE, določenimi v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu;
6. da morajo biti podatki o stavbah in delih stavb, ki so posebnega pomena za obrambo, notranjo varnost in obveščevalno-varnostno dejavnost ter podatki o kritični infrastrukturi izvzeti iz kartiranja, razen če se za to pridobi soglasje pristojnega ministrstva.
(3) Ministrstvo, pristojno za energijo, ob posodobitvi in dopolnitvi kartiranja območij OVE pridobi mnenje ministrstev in organizacij, ki so pristojni za podajo mnenj, soglasij ali dovoljenj na področjih, na katera se nanaša kartiranje, obvesti pa tudi občine, na območja katerih se nanaša kartiranje, in javnost z objavo na osrednjem spletnem mestu državne uprave. V mnenju iz prejšnjega stavka se ministrstvo oziroma organizacija v roku 30 dni opredeli o vplivu kartiranja na varovani javni interes ter o dopustnosti z vidika predpisov EU, občina pa se v roku 30 dni opredeli o skladnosti s strateškim in izvedbenimi prostorskimi akti.«.
V 5. členu se v prvem odstavku besedilo »potencialna prednostna območja za umestitev fotonapetostnih naprav in potencialna prednostna območja za umestitev vetrnih proizvodnih naprav (v nadaljnjem besedilu: potencialna prednostna območja OVE)« nadomesti z besedilom »potencialna prednostna območja OVE«.
Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(4) Za pripravo akcijskega programa iz prvega odstavka tega člena in okoljskega poročila se uporabi kartiranje območij OVE. Za pripravo vsebine, ki je podlaga za pripravo predlogov uredbe o najustreznejši varianti, pa se uporabi najboljše razpoložljive in na izvedbeni ravni prostorskega načrtovanja ustrezne podatke ter strokovne podlage za načrtovanje naprav za pridobivanje električne energije iz OVE ter njihovega priklopa na elektroenergetsko omrežje, ki jih zagotovijo operaterji prenosnega in distribucijskega omrežja ter ministrstva vsako s svojega področja.
(5) Ministrstvo, pristojno za prostor, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo, pripravi prenovo akcijskega programa iz prvega odstavka tega člena na podlagi poročila o izvajanju akcijskega programa, vendar najmanj ob posodobitvi celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.«.
Za petim odstavkom se doda novi šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Sodelovanje javnosti in udeležencev pri urejanju prostora pri pripravi akcijskega programa iz prvega odstavka tega člena poteka skladno z zakonom, ki ureja urejanje prostora, v delu, ki se nanaša na pripravo in sprejetje akcijskega programa za izvajanje Strategije prostorskega razvoja Slovenije.«.
Za 5. členom se doda nov 5.a člen, ki se glasi:
(območja za pospešeno uvajanje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav)
(1) Območja za pospešeno uvajanje OVE so del potencialnih prednostnih območij OVE, ki se opredelijo v akcijskem programu iz 5. člena tega zakona, pri čemer se ta območja določijo za uvajanje fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav ter se prikažejo ločeno od ostalih potencialnih prednostnih območij.
(2) Pri določitvi območij za pospešeno uvajanje OVE se določijo homogena kopenska območja in celinskovodna ter morska območja, kjer je to dopustno v skladu z zakonom, ki ureja vode, na katerih se zaradi uvajanja fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav v okviru kartiranja območij OVE ne predvidevajo znatni vplivi na okolje, glede na posebnosti izbranega območja, pri čemer se:
– daje prednost umetnim in grajenim površinam, kot so na primer strehe in fasade stavb, prometna infrastruktura in njena neposredna okolica, parkirišča, odlagališča odpadkov, industrijska območja, rudniki, umetna celinska vodna telesa, jezera ali zbiralniki, obrati za čiščenje komunalne odpadne vode ter razvrednotenim zemljiščem, ki niso uporabna za kmetijstvo;
– območja ne smejo nahajati na območjih Nature 2000, območjih naravnih vrednot, območjih pomembnih poti selitve ptic in morskih sesalcev in drugih ekološko pomembnih območjih in zavarovanih območjih narave, ki so pomembna za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, lahko pa vključujejo umetne in grajene površine, ki se nahajajo na teh območjih, kot so na primer strehe, parkirišča, prometna infrastruktura in druge umetne in grajene površine;
– uporabijo vsa primerna in sorazmerna orodja in nabori podatkov, da se ugotovi, na katerih območjih naprave za proizvodnjo energije iz OVE ne bi imele znatnega vpliva na okolje, tudi karte občutljivosti za prostoživeče živali, pri tem pa se upošteva razpoložljive podatke v okviru razvoja usklajenega omrežja Natura 2000, tako glede tipov habitatov in vrst, zaščitenih na podlagi predpisov, ki urejajo ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja;
– sosednje države seznani s predvidenimi območji za pospešeno uvajanje OVE.
(3) Za vsako območje za pospešeno uvajanje OVE se v postopku celovite presoje vplivov na okolje predvidi usmeritve za prostorsko in izvedbeno načrtovanje ter pravila, vključno z učinkovitimi omilitvenimi in drugimi ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri gradnji ali postavitvi fotonapetostnih naprav in vetrnih proizvodnih naprav, kot tudi sredstev, potrebnih za priključitev takih naprav na omrežje (v nadaljnjem besedilu: pravila in ukrepi na območjih za pospešeno uvajanje OVE). Pravila in ukrepi na območjih za pospešeno uvajanje OVE se morajo pripraviti tako, da se z njihovim upoštevanjem postavitev naprav izvede tako, da do škodljivih vplivov na okolje, naravo in vode ne pride, če pa to ni možno, da so škodljivi vplivi čim manjši. Pravila in ukrepe na območju za pospešeno uvajanje OVE v primeru prostorskih ureditev državnega pomena načrtuje ministrstvo, pristojno za prostor, z državnim prostorskim načrtom ali uredbo o najustreznejši varianti, v primeru prostorskih ureditev lokalnega pomena pa občina z občinskim prostorskim načrtom in občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
(4) Pravila in ukrepi na območjih za pospešeno uvajanje OVE vsebujejo:
1. navedbo, na katero območje za pospešeno uvajanje OVE se nanašajo;
2. opis lastnosti in posebnosti območja za pospešeno uvajanje OVE, pri čemer se navede zlasti geografske podatke in podatke o poselitvi, v primerih določitev območij iz druge alineje drugega odstavka tega člena pa tudi podatke o prekrivanju z območji Nature 2000, območji naravnih vrednot, območji pomembnih poti selitve ptic in morskih sesalcev in drugimi ekološko pomembnimi območji in zavarovanimi območji narave, ki so pomembni za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti;
3. navedbo lastnosti in posebnosti tehnologije fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave, ki se uvajajo na območju za pospešeno uvajanje OVE, pri čemer se navede zlasti dimenzije naprav, predvidene površine za njihovo postavitev, način postavitve, opis posega v prostor in naravo pri izgradnji in odstranitvi ter opis in značilnosti delovanja;
4. navedbo predvidenega vpliva fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave na okolje in naravo zaradi gradnje, postavitve, obratovanja in odstranitve naprave;
5. navedbo in podroben opis pravil in ukrepov, ki se morajo upoštevati pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in odstranitvi fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave, obrazložitev načina upoštevanja pravil, da se prepreči škodljive vplive na okolje in naravo ali, da so ti čim manjši, da se zagotavlja varstvo mednarodno varovanih rastlinskih ali živalskih vrst ter ohranjanje posebnih varstvenih območij, kot so določeni v zakonu, ki ureja ohranjanje narave;
6. navedbo in podroben opis pravil in ukrepov, ki se morajo upoštevati pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in odstranitvi fotonapetostnih naprav ali vetrnih proizvodnih naprav, da se dosega skladnost s cilji upravljanja voda v skladu z zakonom, ki ureja vode, ter podzakonskimi predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi;
7. če je potrebno, navedbo in podroben opis pravil in ukrepov, ki se morajo upoštevati pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in odstranitvi fotonapetostne naprave ali vetrne proizvodne naprave, da poseg ne bo imel znatnih vplivov na okolje v drugi državi članici EU;
8. navedbo postopka vključevanja javnosti v pripravo posameznih pravil in ukrepov na območju za pospešeno uvajanje OVE, s sklicevanjem na ustrezna določila zakona, ki ureja umeščanje v prostor.
(5) Upravni organ, ki vodi postopek sprejemanja pravil in ukrepov na območjih za pospešeno uvajanje OVE zagotovi sodelovanje javnosti pri pripravi pravil in ukrepov, ki se uporabljajo na območjih za pospešeno uvajanje OVE, z objavo osnutka predpisa ali akta, izvedbo javne razprave in omogočanjem pripomb v skladu z zakonom, ki ureja umeščanje v prostor.
(6) Ministrstvo, pristojno za prostor, seznam in grafični prikaz območij za pospešeno uvajanje OVE ter pripadajočih pravil in ukrepov na območjih za pospešeno uvajanje OVE objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave in v prostorskem informacijskem sistemu.«.
V 6. členu se v prvem odstavku besedilo »prejšnjega člena« nadomesti z besedilom »5. člena tega zakona«.
V četrtem odstavku se besedilo »prejšnjega člena« nadomesti z besedilom »5. člena tega zakona«.
V 20. členu se v prvem odstavku v 2. točki za besedo »proizvodnjo« črta beseda »električne«, za besedilom »oskrbo z« pa se črta besedo »električno«.
V III. poglavju se naslov 4. oddelka spremeni tako, da se glasi: »4. ODDELEK: POSEBNOSTI PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE«.
V 28. členu se v prvem odstavku besedilo »Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2)« nadomesti z besedilom »Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2, v nadaljnjem besedilu: Uredba o PVO)«.
V drugem odstavku se v drugi alineji za besedo »površinah« doda besedilo »ter za postavitev na zaprtih odlagališčih in odlagališčih v zapiranju«.
V tretjem odstavku se besedilo »fotonapetostne naprave« nadomesti z besedilom »naprave, ki proizvaja električno energijo z izrabo OVE«, besedi »fotonapetostno« pa se črtata.
V četrtem odstavku se besedilo »fotonapetostne naprave« nadomesti z besedilom »naprave, ki proizvaja električno energijo z izrabo OVE«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Če je za vključitev OVE v elektroenergetski sistem potrebna okrepitev obstoječega prenosnega ali distribucijskega omrežja, za katero je treba izvesti predhodni postopek po zakonu, ki ureja varstvo okolja, se v predhodnem postopku presoja omeji na morebitni vpliv, ki izhaja iz spremembe ali razširitve v primerjavi z obstoječim omrežjem. Če se v predhodnem postopku iz prejšnjega stavka ugotovi, da je treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje, se v postopku presoje vplivov na okolje presoja omeji na morebitni vpliv, ki izhaja iz spremembe ali razširitve v primerjavi z obstoječim omrežjem.«.
Za 28. členom se doda nov a28.a člen, ki se glasi:
(presoja vplivov na okolje na območjih za pospešeno uvajanje OVE)
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo okolja, in Uredbo o PVO se predhodna presoja in presoja vplivov na okolje ne izvajata za posege na območju za pospešeno uvajanje OVE, ki so skladni s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE, razen, če pristojni organ v postopku izdaje celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja ugotovi, da je predhodni postopek ali postopek presoje vplivov na okolje treba izvesti.
(2) Posegi, za katere velja izjema iz prejšnjega odstavka, so:
– postavitev fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave, ki lahko vključuje tudi naprave, ki združujejo različne vrste tehnologije za proizvodnjo energije iz OVE,
– nadomestitev stare zmogljivosti za proizvodnjo električne energije z novo v fotonapetostnih napravah in vetrnih proizvodnih napravah,
– nove naprave za shranjevanje energije, ki so na isti lokaciji kot fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave,
– priključevanje naprav iz prejšnjih alinej tega odstavka na električno omrežje.
(3) Če pristojni organ za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja na podlagi preveritve na območjih za pospešeno uvajanje OVE iz 28.c člena tega zakona ugotovi, da posegi iz drugega odstavka tega člena niso skladni s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE, upravni organ, pristojen za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja, zavrne izdajo dovoljenja, to odločitev pa objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(4) Organ, pristojen za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja v primeru, ko je za poseg v skladu z Uredbo o PVO treba izvesti predhodni postopek, postopek izdaje celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja prekine in stranko napoti na predhodni postopek, če na podlagi preveritve na območjih za pospešeno uvajanje OVE ugotovi:
– da zanje obstaja velika verjetnost znatnih nepredvidenih škodljivih vplivov, ki v postopku celovite presoje vplivov na okolje niso bili obravnavani,
– da bodo imeli znatne vplive na okolje v drugi državi članici EU,
– da je druga država članica EU zahtevala sodelovanje pri odločanju o posegu, za katerega je presoja vplivov na okolje obvezna.
(5) Če je za poseg v skladu z Uredbo o PVO treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje v primeru ugotovitve iz prejšnjega odstavka ali ugotovitve iz tretjega odstavka 28.b člena tega zakona:
– če se za poseg pridobiva celovito dovoljenje, organ, pristojen za izdajo celovitega dovoljenja, pozove investitorja k zagotovitvi ustreznih dodatnih vsebin za namen izvedbe presoje vplivov na okolje,
– če se za poseg pridobiva gradbeno dovoljenje, organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, postopek ustavi ter stranko napoti k oddaji zahteve za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja.
(6) V primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka investitor zagotovi dodatne vsebine za izvedbo presoje vplivov na okolje v roku treh mesecev od prejema obvestila s strani pristojnega organa, v primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka pa investitor poda zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja v roku treh mesecev od prejema odločbe o ustavitvi postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
(7) V primeru zagotovitve dodatnih vsebin in oddaje zahteve za izdajo integralnega dovoljenja v rokih iz prejšnjega odstavka, se postopek presoje vplivov na okolje izvede v največ šestih mesecih od ugotovitve iz četrtega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko rok za izvedbo presoje vplivov na okolje izjemoma, če je to potrebno zaradi preveritve vpliva na biotsko raznovrstnost in naravne vrednote ali preveritev vpliva na okolje ali na drugo državo članico EU, podaljša za do šest mesecev. Rok se podaljša z obrazloženim sklepom, ki mora biti izdan pred potekom roka iz prejšnjega odstavka.
(8) Če investitor ne poda zahteve za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja v predpisanem roku iz sedmega odstavka tega člena, organu pri izvedbi presoje vplivov na okolje rokov iz šestega in sedmega odstavka tega člena ni treba upoštevati.«.
Za 28.a členom se dodajo novi 28.b člen ter 6. ODDELEK: PREVERITEV NA OBMOČJU ZA POSPEŠENO UVAJANJE OVE in 28.c člen, ki se glasijo:
(presoja sprejemljivosti vplivov na naravo na območjih za pospešeno uvajanje OVE)
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja ohranjanje narave, se presoja sprejemljivosti vplivov na območje Natura 2000 ne izvaja za posege iz drugega odstavka a28.a člena tega zakona, za katere pristojni organ za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja ugotovi, da so skladni s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE in da zanje ne obstaja velika verjetnost znatnih nepredvidenih škodljivih vplivov, ki ob določitvi območij za pospešeno uvajanje OVE ter določitvi pravil in ukrepov na območjih za pospešeno uvajanje OVE niso bili ugotovljeni.
(2) Če pristojni organ za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja na podlagi preveritve na območjih za pospešeno uvajanje OVE iz 28.c člena tega zakona ugotovi, da posegi iz drugega odstavka a28.a člena tega zakona niso skladni s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE, upravni organ, pristojen za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja, zavrne izdajo dovoljenja, to odločitev pa objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(3) Pristojni organ za izdajo celovitega dovoljenja ali gradbenega dovoljenja lahko na podlagi preveritve na območjih za pospešeno uvajanje OVE ugotovi, da za posege iz drugega odstavka a28.a člena tega zakona obstaja velika verjetnost znatnih nepredvidenih škodljivih vplivov, ki v postopku celovite presoje vplivov na okolje niso bili obravnavani.
6. ODDELEK: PREVERITEV NA OBMOČJU ZA POSPEŠENO UVAJANJE OVE
(preveritev na območju za pospešeno uvajanje OVE)
(1) Za posege iz drugega odstavka a28.a člena tega zakona, ki se načrtujejo na območju za pospešeno uvajanje OVE in za katere je skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, obvezna predhodna presoja ali presoja vplivov na okolje, je pristojni mnenjedajalec k projektni dokumentaciji v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ali celovitega dovoljenja glede emisij v tla, vode, zraka, hrupa, svetlobnega onesnaževanja, elektromagnetnega sevanja, vibracij, podnebnih sprememb in ravnanja z odpadki, tudi ministrstvo, pristojno za okolje.
(2) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo graditev, mora biti v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za posege iz prejšnjega odstavka, za katere investitor želi izvesti preveritev v skladu s tem členom, pri podatkih o gradnji navedeno, da gre za preveritev na območju za pospešeno uvajanje OVE.
(3) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo graditev, mora projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za posege iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi:
– opis lastnosti in posebnosti posega, ki vključuje vsaj tehnologijo, dimenzije, predvidene površine za postavitev, način postavitve ter opis posega v prostor in naravo pri izgradnji in porušitvi, opis in značilnosti delovanja;
– navedbo območja za pospešeno uvajanje OVE, na katerem se poseg načrtuje, skupaj z navedbo pravil in ukrepov na tem območju za pospešeno uvajanje OVE ter strokovno pojasnilo, kako so se pravila in ukrepi upoštevali pri načrtovanju ter kako se bodo upoštevala pri gradnji, obratovanju in odstranitvi naprave.
(4) Mnenjedajalci na podlagi vloge, ki mora vsebovati projektno dokumentacijo iz prejšnjega odstavka, v okviru priprave mnenja preverijo, ali je gradnja skladna s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE, vsak iz svojega področja.
(5) Če mnenjedajalec v preveritvi iz prejšnjega odstavka ugotovi, da projektna dokumentacija iz drugega odstavka tega člena ne vsebuje dovolj podatkov ali pa podatki niso dovolj natančni, da bi lahko izvedel preveritev, v roku 15 dni od prejema zahteve za izdajo mnenja investitorja pozove, da projektno dokumentacijo dopolni. Investitor v postavljenem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni, predloži ustrezno dopolnitev. Rok za dopolnitev se lahko na njegovo zahtevo podaljša za dodatnih 15 dni. Če investitor posega v postavljenem roku vloge ne dopolni, se šteje, da je od nameravane zahteve za izdajo mnenja odstopil.
(6) Mnenjedajalec v preveritvi iz četrtega odstavka tega člena lahko ugotovi, da bo poseg kljub temu, da je skladen s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE, imel nepredvidene škodljive vplive glede na okoljsko občutljivost geografskega območja, na katerem se načrtuje, in ki jih ni mogoče ublažiti s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE, da obstaja velika verjetnost znatnih nepredvidenih škodljivih vplivov, da bo lahko poseg povzročil znatne nepredvidene škodljive vplive na območje Nature 2000, ali da bo poseg imel znatne vplive na okolje v drugi državi članici EU, ki v postopku določitve območja za pospešeno uvajanje OVE niso bili ugotovljeni. V tem primeru to ugotovitev utemelji z dokazi.
(7) Če mnenjedajalec v preveritvi iz četrtega odstavka tega člena ugotovi, da načrtovan poseg ni skladen s pravili in ukrepi na območju za pospešeno uvajanje OVE ali izvede ugotovitev iz prejšnjega odstavka, poda negativno mnenje, v katerem svojo odločitev obrazloži.
(8) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo graditev, mnenjedajalci za preveritev vplivov izdajo mnenje iz prejšnjega odstavka najkasneje v roku 45 dni od prejema popolne zahteve. V primeru, da zmogljivost naprave za proizvodnjo električne energije ne presega 150 kW in da gre za nadomestitev stare zmogljivosti z novo, je rok iz prejšnjega stavka najkasneje 30 dni.
(9) Preveritev iz četrtega odstavka tega člena v postopku iz prvega odstavka tega člena se ne izvede za posege obnove fotonapetostne naprave, kadar se z obnovo njena tlorisna površina ne poveča in je obnova v skladu s pravili in ukrepi, določenimi za prvotno fotonapetostno napravo.«.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 320-01/25-4/39
Ljubljana, dne 25. septembra 2025
EPA 2211-IX
podpredsednica
