Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. septembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-259
Ljubljana, dne 26. septembra 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU PROSTORA (ZUreP-3C)
1. člen
V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24 in 25/25 – odl. US) se v 5. členu v tretjem odstavku v prvi alineji parcelna številka »3/23« nadomesti s parcelno številko »3/29«.
Tretja alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– linija med točkama E in F razmejuje območje, na katerih izvajata naloge iz prejšnjega odstavka Občina Izola in Občina Piran. Točka E je na stičišču parcel 1/26 in 2/10 obe v katastrski občini 2716 Morje, parcel 2353 in 2355 obe v katastrski občini v 2631 Portorož in parcele 1 v katastrski občini 2628 Malija. Točka F leži na delu meje med parcelama 1/26 in 2/10 obe v katastrski občini 2716 Morje v razdalji 150 m od točke E.«.
V 15. členu se v prvem odstavku v drugem stavku za besedo »ministrstva« črta besedilo »in na podlagi mnenja Komisije vlade za prostorski razvoj iz 40. člena tega zakona«.
V tretjem odstavku se za besedo »iz« doda besedilo »prejšnjega odstavka«, za besedo »pravili« pa se besedilo »v roku enega leta po sprejetju teh pravil« nadomesti z besedilom »ob njegovih prvih spremembah«.
Četrti odstavek se črta.
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
(smernice nosilcev urejanja prostora)
(1) Smernice so dokument, v katerem nosilci urejanja prostora konkretizirajo zahteve iz predpisov in usmeritve razvojnih dokumentov s svojega delovnega področja tako, da je te zahteve in usmeritve mogoče upoštevati pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov.
(2) Smernice iz prejšnjega odstavka:
– morajo biti strukturirane glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, za pripravo katerega se uporabljajo;
– zahteve in usmeritve morajo biti pripravljene za območje celotne države, lahko pa tudi za manjše teritorialne in funkcionalne enote glede na prepoznavne značilnosti prostora, glede na posege v prostor ali posebna območja, na katere se nanašajo, ali glede na teritorialno organiziranost nosilcev urejanja prostora;
– morajo vsebovati vse podatke, ki so v izvorni pristojnosti nosilca urejanja prostora, in so potrebni za pripravo prostorskih izvedbenih aktov ter informacije o metapodatkih in dostopu do podatkov.
(3) Sestavni del smernic je prostorski prikaz območij, za katerega je treba upoštevati zahteve iz predpisov z delovnega področja nosilca urejanja prostora, kadar ne gre za območje celotne države.
(4) Podatki iz druge in tretje alineje drugega odstavka tega člena morajo biti pripravljeni v ustrezni digitalni obliki, ki je neposredno uporabna za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, nosilec urejanja prostora pa mora zagotavljati dostop do teh podatkov.
(5) Nosilec urejanja prostora lahko v smernicah določi, pri pripravi katerih prostorskih izvedbenih aktov sodeluje glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta oziroma glede na vsebino, ki se načrtuje.
(6) Smernice nosilcev urejanja prostora se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
(7) Vsebino, obliko in način priprave smernic podrobneje predpiše vlada.«.
V 17. členu se za besedo »prostora« črtata vejica in besedilo »ministrstvo pa jih objavi« ter doda besedilo »in se po pridobitvi mnenja ministrstva objavijo«.
V 19. členu se v četrtem odstavku na koncu drugega stavka za besedo »okolja« pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če ta zakon ne določa drugače.«.
V petem odstavku se na začetku stavka beseda »Odločanje« nadomesti z besedo »Mnenje«.
V 20. členu se v drugem odstavku v prvem stavku za besedo »sklepom« dodata vejica in besedilo »ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Uradni list RS)« ter črta besedilo »na podlagi mnenja Komisije vlade za prostorski razvoj«.
V tretjem odstavku se v prvem stavku za besedo »prostora« doda besedilo »in usklajevanju v skladu z 42. členom tega zakona«, v drugem stavku se za besedilom »nasprotujočih javnih interesov« dodata vejica in besedilo »in ministrstva«, v tretjem stavku pa se na koncu stavka za besedo »interesov« pred piko dodata vejica in besedilo »in ministrstva«. Za tretjim stavkom se doda nov stavek, ki se glasi: »Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, tudi na podlagi odločitve iz prejšnjega stavka izda mnenje o sprejemljivosti vpliva prostorskega akta.«.
V 35. členu se v naslovu člena za besedo »oglaševanju« črta besedilo »zunaj poselitvenih območij«.
V prvem odstavku se za besedo »zemljišča« črtata besedilo »in niso v poselitvenih območjih« in vejica.
40. člen se črta.
V 41. členu se prvi odstavek spremeni tako da se glasi:
»(1) Nosilci urejanja prostora sodelujejo v vseh fazah postopka priprave prostorskih aktov in postopkih državnega prostorskega načrtovanja. V okviru svojih pristojnosti prispevajo k pripravi prostorskih aktov in uresničevanju prostorskega razvoja. Nosilci urejanja prostora morajo zagotoviti vse podatke o stanju prostora iz svoje pristojnosti in morajo svoje usmeritve, stališča in mnenja oblikovati samo na podlagi obstoječih podatkov.«.
V drugem odstavku se za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Organi in organizacije, ki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje po tem zakonu, so ministrstva, ki so pristojna za posamezna področja celovite presoje vplivov na okolje.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Državni nosilci urejanja prostora na podlagi svojih razvojnih dokumentov in v skladu s področnimi predpisi:
– pripravijo smernice za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, ki se vključijo v državni prostorski red;
– izdajo mnenja v postopkih priprave OPN, OPPN in lokacijske preveritve;
– sodelujejo pri državnem prostorskem načrtovanju in izdajo mnenja;
– za pripravo prostorskih aktov predložijo svoje razvojne in varstvene potrebe, ki se nanašajo na prostor, podatke in strokovne podlage;
– na zaprosilo pripravljavca prostorskega akta predložijo podrobnejše usmeritve, strokovne podlage in podatke, potrebne za načrtovanje konkretnih prostorskih ureditev;
– sodelujejo z ministrstvom pri usklajevanju mnenj k OPN, OPPN in lokacijski preveritvi;
– sodelujejo pri pripravi prostorskih strateških aktov;
– pripravijo priporočila in primere dobre prakse, ki se vključijo v državni prostorski red;
– pošljejo in objavljajo druge usmeritve in pojasnila s svojih delovnih področij.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Vsi organi in nosilci javnih pooblastil na zahtevo pripravljavca prostorskega akta temu omogočijo dostop do dokumentov in podatkov, s katerimi razpolagajo zaradi izvajanja javnopravne funkcije, ob upoštevanju predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, predpisov, ki urejajo tajne podatke ter predpisov, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja.«.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– za pripravo prostorskih aktov predložijo svoje razvojne in varstvene potrebe, ki se nanašajo na prostor, strokovne podlage in podatke;«.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se v prvem stavku za besedilom »združenem postopku« besedilo »so nosilci urejanja prostora« nadomesti z besedilom »se za nosilce urejanja prostora štejejo«, drugi stavek pa se spremeni tako, da se glasi:
»Če za področje katerega izmed nosilcev urejanja prostora, mnenjedajalec ni določen, sodeluje pri pripravi dokumentacije in sprejetju uredbe o državnem prostorskem ureditvenem načrtu nosilec urejanja prostora.«.
Osmi in deveti odstavek postaneta deveti in deseti odstavek.
V dosedanjem desetem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se na koncu prvega stavka doda nov stavek, ki se glasi:
»Pripravljavec v pripravo prostorskega izvedbenega akta ne vključuje nosilcev urejanja prostora, ki jih načrtovane ureditve ne zadevajo, ter upošteva način sodelovanja nosilca urejanja prostora, ki ga nosilec urejanja prostora določi v skladu s petim odstavkom 16. člena tega zakona.«.
Za enajstim odstavkom se doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»(12) Soglasja ali druge oblike odobritve k prostorskim izvedbenim aktom, ki jih določajo drugi predpisi, se po tem zakonu štejejo za mnenja iz tretjega odstavka tega člena.«.
Besedilo 42. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ministrstvo poleg drugih nalog, določenih s tem zakonom:
– opravlja naloge državnega nosilca urejanja prostora za področje prostorskega razvoja tako, da v postopkih priprave OPN, OPPN s spremembo namenske rabe prostora in lokacijske preveritve iz prve alineje prvega odstavka 134. člena tega zakona skrbi za upoštevanje državnih prostorskih aktov, regionalnega prostorskega plana in državnih pravil urejanja prostora iz njegove pristojnosti;
– sodeluje z občinami, jim daje usmeritve in priporočila v zvezi s postopki priprave prostorskih aktov na občinski ravni;
– lahko v postopkih priprave OPN na podlagi utemeljenega predloga pripravljavca predlaga sklic usklajevalnega sestanka z občino, izdelovalcem OPN, državnimi nosilci urejanja prostora in ministrstvom, pristojnim za celovito presojo vplivov na okolje.«.
Za 42. členom se doda nov 42.a člen, ki se glasi:
(1) Minister s sklepom ustanovi medresorsko skupino za namen usklajevanja načrtovanih ureditev in obravnave negativnih ali neusklajenih mnenj državnih nosilcev urejanja prostora k predlogom OPN in DPN, kadar se pripravljavcu OPN ali DPN tudi po usklajevanjih predloga OPN ali DPN z njimi ne uspe uskladiti.
(2) Člani medresorske skupine so državni sekretarji državnih nosilcev urejanja prostora in ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje. Medresorsko skupino vodi minister. Medresorska skupina deluje in odloča na sejah.
(3) Medresorska skupina lahko na podlagi utemeljenega predloga pripravljavca OPN ali DPN obravnava negativna ali neusklajena mnenja nosilcev urejanja prostora k predlogu OPN ali DPN in predlaga možne usmeritve glede uskladitve OPN ali DPN.
(4) Če predloga OPN ali DPN tudi po obravnavi na medresorski skupini ni mogoče uskladiti z nosilci urejanja prostora lahko o uskladitvi na podlagi predloga vodje medresorske skupine odloči vlada s sklepom.
(5) Če je negativno mnenje nosilca urejanja prostora dano zaradi razlogov iz 20. člena tega zakona oziroma razlogov, ki zahtevajo prevlado javne koristi ali javnega interesa, v skladu z drugim predpisom, medresorska skupina tega ne obravnava.
(6) Podporo za delovanje medresorske skupine zagotavlja ministrstvo.«.
43. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Svet za prostor je posvetovalno telo ministra ter obravnava strokovna vprašanja s področja urejanja prostora in svetuje pri oblikovanju politik. Vodi ga minister.
(2) Svet za prostor ustanovi minister s sklepom.
(3) Člani Sveta za prostor so strokovnjaki, ki delujejo na področju urejanja prostora v praksi, na znanstvenem in izobraževalnem področju in jih k sodelovanju v Svetu za prostor povabi minister.«.
Besedilo 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zaradi zagotavljanja strokovnosti in zakonitosti opravljanja nalog urejanja prostora po tem zakonu mora imeti občina zaposleno ali imeti zagotovljeno sodelovanje vsaj ene občinske urbanistke ali občinskega urbanista (v nadaljnjem besedilu: občinski urbanist).
(2) Občinski urbanist je oseba, ki v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca, pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega krajinskega arhitekta.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, če občini tudi po več izvedenih razpisih ne uspe kot občinskega urbanista zaposliti osebe, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, lahko občina kot občinskega urbanista zaposli tudi osebo, ki še ni izpolnila pogojev za pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega krajinskega arhitekta ali pooblaščenega prostorskega načrtovalca, če je pridobila ustrezno izobrazbo v skladu s prvo, tretjo ali četrto alinejo prvega odstavka 8. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, 133/22 – odl. US in 85/24: v nadaljnjem besedilu: ZAID) ter ima pridobljene praktične izkušnje v skladu z 9. členom ZAID. Ta oseba mora v treh letih od zaposlitve na občini kot občinski urbanist izpolniti pogoje za pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega krajinskega arhitekta ali pooblaščenega prostorskega načrtovalca iz prejšnjega odstavka, v nasprotnem primeru po preteku treh let v občini ne more več izvajati nalog občinskega urbanista.
(4) Če naloge občinskega urbanista opravlja oseba, ki ni občinski javni uslužbenec, mora poznati vsebine usposabljanja za imenovanje v naziv v skladu s predpisi, ki urejajo javne uslužbence.
(5) Občinski urbanist opravlja zlasti naslednje naloge:
– svetuje županu in občinskemu svetu v zadevah urejanja prostora,
– skrbi za celostno politiko prostorskega razvoja občine;
– skrbi za razvoj in prenovo naselij, razvoj v krajini in aktivacijo stavbnih zemljišč;
– skrbi za pripravo prostorskih aktov, za koordinacijo priprave prostorskih aktov med občino, izdelovalcem ter drugimi deležniki;
– skrbi za pripravo ukrepov zemljiške politike in za koordinacijo izvajanja ukrepov zemljiške politike med vključenimi deležniki;
– skrbi za spremljanje stanja prostorskega razvoja v občini;
– potrdi mnenje o skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z drugim odstavkom 282. člena tega zakona;
– potrdi soglasje k priglašenemu posegu v prostor v skladu z 284. členom tega zakona;
– potrdi, da so izpolnjeni pogoji za uporabo kratkega postopka sprememb in dopolnitev OPN in OPPN v skladu s 125. členom tega zakona oziroma pogoji za uporabo postopka tehnične posodobitve v skladu s 142. členom tega zakona;
– kot predstavnik občine sodeluje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
(6) Oseba, ki v občini opravlja naloge občinskega urbanista, v tej občini ne sme preverjati skladnosti pobude za lokacijsko preveritev, če:
– kot pobudnik te lokacijske preveritve nastopa sama, njen zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik do tretjega kolena;
– je lastnica ali imetnica drugih stvarnih pravic na zemljišču, na katero se nanaša pobuda za lokacijsko preveritev, ali
– v tej lokacijski preveritvi nastopa kot izdelovalec elaborata lokacijske preveritve.
(7) Nalog občinskega urbanista za občino ne sme opravljati oseba, ki ni javni uslužbenec, če je:
– sama, njen zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik do tretjega kolena lastniško povezan z gospodarskim subjektom, ki za to občino opravlja dejavnost priprave prostorskih aktov, ali
– zaposlena v gospodarskem subjektu, ki za to občino opravlja dejavnost priprave prostorskih aktov.
(8) Oseba, ki v občini opravlja naloge občinskega urbanista, v tem času in še eno leto po prenehanju opravljanja nalog občinskega urbanista v tej občini ne sme opravljati nalog projektiranja objektov, krajin in odprtega prostora v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
(9) Za občinskega urbanista, ki ni javni uslužbenec, se glede nasprotja interesov in daril uporabljajo predpisi, ki ta vprašanja urejajo za javne uslužbence.
(10) Seznam občinskih urbanistov vodi zbornica, pristojna za arhitekturo in prostor.«.
V 52. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) DPN, uredba o najustreznejši varianti in državni prostorski ureditveni načrt temeljijo na Strategiji.«.
V petem odstavku se za besedo »drugače« doda besedilo »ali če gre za upoštevanje podrobnejših pravil urejanja prostora«.
V 53. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Prostorske ureditve državnega pomena so:
1. na področju prometne infrastrukture:
– avtoceste, hitre ceste ter glavne ceste I. in II. reda;
– glavne in regionalne železniške proge;
– celostne ureditve javnih letališč, namenjenih za mednarodni zračni promet, in letališč, na katerih delujeta Slovenska vojska ali Organizacija Severnoatlantske pogodbe, ter celostne ureditve za upravljanje zračnega prometa in izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa;
– pristanišča za mednarodni javni promet s pripadajočo pristaniško infrastrukturo;
– strateške mejne točke na kopenskih mejah, v skladu s predpisi, ki urejajo nadzor državne meje;
– mejni prehodi na javnih letališčih za mednarodni zračni promet ter pristaniščih za mednarodni tovorni in potniški promet.
2. na področju energetske infrastrukture:
– elektrarne z nazivno električno močjo najmanj 10 MW;
– elektrarne za soproizvodnjo toplote in električne energije z nazivno električno močjo najmanj 30 MW;
– elektroenergetski objekti z nazivno napetostjo najmanj 110 kV s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
– plinovodi s premerom najmanj 150 mm, če je njihov delovni tlak višji od 16 barov in meri dolžina najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
– naftovodi in produktovodi s premerom najmanj 150 mm in dolžino najmanj 1 km, s pripadajočimi funkcionalnimi objekti;
– skladišča zemeljskega plina z zmogljivostjo najmanj 6.000.000 standardnih m³;
– skladišča utekočinjenega zemeljskega plina z zmogljivostjo najmanj 10.000 m³;
– skladišča fosilnih tekočih goriv z zmogljivostjo najmanj 30.000 m³;
– skladišča utekočinjenega naftnega plina z zmogljivostjo najmanj 10.000 m³;
3. jedrski objekti, določeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost;
4. s področja varstva okolja ureditve za sežig komunalnih odpadkov, če gre za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov;
5. s področja vodne infrastrukture ureditve:
– za zmanjševanje poplavne ogroženosti v območjih pomembnega vpliva poplav;
6. s področja obrambe države in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– ureditve objektov in okolišev objektov, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo obrambo, posebnega pomena za obrambo države;
– ureditve, potrebne za delovanje sistema zaščite, reševanja in pomoči;
– ureditve, potrebne v skladu s predpisi, ki urejajo sanacijo posledic naravnih ali drugih nesreč;
7. v območju vodnega zemljišča morja:
– vse prostorske ureditve zunaj priobalnega pasu v morju, ki obsega 150 m od meje obale proti morju;
– v priobalnem pasu v morju, ki obsega 150 m od meje obale proti morju, le tiste prostorske ureditve, ki so kot prostorske ureditve državnega pomena določene v drugih točkah tega odstavka;
8. v zavarovanih območjih ohranjanja narave in zavarovanih območjih kulturnih spomenikov:
– ureditve v zavarovanih območjih ohranjanja narave, ki jih je ustanovila država, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela DPN;
– ureditve v zavarovanih območjih kulturnih spomenikov, ki jih je zavarovala država, za katere je v aktih o njihovem zavarovanju določeno, da se zanje izdela DPN;
9. druge prostorske ureditve državnega pomena, če so potrebne za izvedbo ali delovanje prostorskih ureditev iz 1. do 8. točke tega odstavka in se načrtujejo samostojno, na primer:
– odlagališča viškov zemeljskega, gradbenega in drugega materiala;
– območja za izvedbo omilitvenih in izravnalnih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.«.
V tretjem odstavku se za besedilom »spada prostorska ureditev« črtata vejica in besedilo »po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj«, za besedo »kulturnih« pa se dodata vejica in beseda »varnostnih«.
V 54. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Prostorski akt vsebuje grafične in tekstualne vsebine, lahko pa samo tekstualne vsebine, če se z njim določajo le prostorski izvedbeni pogoji, ki jih ni mogoče prikazati na grafični način.«.
V 56. členu se v prvem odstavku za besedo »gradiv« dodata vejica in besedilo »ki ne vključuje objave gradiv v Uradnem listu RS oziroma uradnem glasilu občine«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V prostorskem informacijskem sistemu se za namene vodenja postopka priprave prostorskega akta dodeli identifikacijska številka, pod katero se ta postopek vodi in se navede na koncu prostorskega akta, ko je ta sprejet in objavljen.«.
V 57. členu se v prvem odstavku prvi stavek črta.
V 58. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) V primeru razlik med analogno in digitalno obliko prostorskega akta se šteje, da je veljavna tista različica, ki je objavljena v Uradnem listu RS ali uradnem glasilu občine«.
V 60. členu se v drugem odstavku v drugem stavku črta besedilo »po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj«.
Besedilo 71. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za izvajanje Strategije lahko ministrstvo pripravi akcijske programe za izvajanje Strategije (v nadaljnjem besedilu: akcijski program), ki so:
– prostorski plan Slovenije,
– pomorski prostorski plan,
– tematski akcijski program,
– regionalni akcijski program.
(2) V prostorskem planu Slovenije se konkretizirajo usmeritve Strategije za vsa vsebinska področja, ki so pomembna za doseganje razvojnih ciljev države. Sprejme se za celotno obdobje izvajanja Strategije.
(3) V pomorskem prostorskem planu se načrtuje prostorski razvoj na morju. Pomorski prostorski plan in načrti upravljanja, sprejeti v skladu s predpisi, ki urejajo vode, morajo biti med seboj usklajeni. V postopku njegove priprave se zagotovi sodelovanje sosednjih držav. Pomorski prostorski plan se posodobi vsaj vsakih deset let.
(4) V tematskem akcijskem programu se lahko celovito načrtujejo posamezna vsebinska področja, ki so v pristojnosti države, in so pomembna za njen prostorski razvoj. Sprejme se ga za vsaj desetletno obdobje.
(5) V regionalnem akcijskem programu za izvajanje Strategije se obravnavajo vsebine regionalnega prostorskega plana iz drugega odstavka 75. člena tega zakona, ki so v pristojnosti države, če regionalni prostorski plan ni sprejet. Za pripravo regionalnega akcijskega programa se smiselno uporablja 78. člen tega zakona.«.
V 72. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Izhodišča se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.«.
V 73. členu se v četrtem odstavku prvi stavek črta.
Besedilo 74. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ministrstvo po posvetovanjih z udeleženci pri urejanju prostora in javnostjo pripravi osnutek akcijskega programa in osnutek okoljskega poročila.
(2) Ministrstvo objavi osnutka iz prejšnjega odstavka v prostorskem informacijskem sistemu ter udeležence pri urejanju prostora in javnost pozove, naj v 30 dneh predložijo pripombe in predloge v zvezi z osnutkoma. Ministrstvo v času javne objave izvede javni posvet.
(3) Ministrstvo na podlagi pripomb in predlogov udeležencev pri urejanju prostora in javnosti pripravi predlog akcijskega programa in predlog okoljskega poročila ter pridobi odločitev iz četrtega odstavka 69. člena tega zakona.
(4) Akcijski program sprejme vlada.«.
V 76. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Regionalni prostorski plan in regionalni razvojni program, ki se pripravlja v skladu s predpisi s področja urejanja skladnega regionalnega razvoja, morata biti usklajena.«
Drugi odstavek se črta.
V 78. členu se v petem odstavku za piko na koncu stavka doda besedilo »Regionalni prostorski plan se objavi v Uradnem listu RS.«.
V 82. členu se v drugem odstavku v prvi alineji za besedo »postopek« doda beseda »priprave«.
V četrtem odstavku se za besedo »programa« črta besedilo »za izvajanje Strategije«.
V petem odstavku se za besedilom »priprave regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa« črta besedilo »za izvajanje Strategije«, za besedilom »pripravi« se doda beseda »predlog«.
V 83. členu se v drugem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»V uredbi o najustreznejši varianti se določi zasnova načrtovane prostorske ureditve, okvirno območje in usmeritve za nadaljnje načrtovanje prostorske ureditve.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Območje DPN in območje državnega prostorskega ureditvenega načrta se določita tako, da ju je mogoče grafično prikazati na katastru nepremičnin.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Območje uredbe o najustreznejši varianti se prikaže na topografski geodetski podlagi, po potrebi tudi s podatki o parcelah.«.
V 84. členu se tretji odstavek črta.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se v prvem stavku beseda »zavoda« nadomesti z besedo »ministrstva«, drugi, tretji in četrti stavek se črtajo.
V 85. členu se v drugem odstavku v prvem stavku za besedo »Investitor« doda besedilo »prostorske ureditve«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pripravljavec v postopku DPN in pri pripravi dokumentacije v združenem postopku ali delnem združenem postopku je ministrstvo.«.
86. in 87. člen se črtata.
V 88. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Poleg izvedbe načrtovanih prostorskih ureditev iz prvega odstavka 82. člena tega zakona je zaradi smotrne izrabe prostora v območju veljavnega DPN dopustna tudi izvedba prostorskih ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanje ter prostorskih ureditev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki niso bili predhodno načrtovani, če:
– se k rešitvam njihove umestitve pridobi predhodno pozitivno mnenje pobudnika priprave DPN ali, če je prostorska ureditev državnega pomena že zgrajena in predana v uporabo njenega upravljavca;
– se z njimi ne onemogoči izvedba omilitvenih ali izravnalnih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave, predvidenih na teh območjih, ter
– državni prostorski izvedbeni akt teh prostorskih ureditev izrecno ne prepoveduje.«.
V 89. členu se drugi odstavek spremeni tako da se glasi:
»(2) Občina pošlje vladi pobudo za načrtovanje, ki jo predhodno uskladi s pobudnikom, če je prostorska ureditev izvedena in predana v uporabo pa z upravljavcem.«.
Šesti odstavek se črta.
Besedilo 91. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za načrtovanje prostorske ureditve državnega pomena pobudnik pripravi pobudo in jo poda ministrstvu. Pobudnik pred podajo pobude seznani lokalno skupnost z namero o podaji pobude za načrtovanje prostorske ureditve državnega pomena na njenem območju.
(2) Pobuda mora biti obrazložena in utemeljena v prostorskih strateških aktih in razvojnih dokumentih s področja, na katerem je podana. Vsebovati mora podatke, potrebne za odločanje o postopku DPN, osnutek načrta sodelovanja javnosti, osnutek časovnega načrta ter poročilo o seznanitvi lokalne skupnosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Ministrstvo preveri popolnost in utemeljenost pobude. Če je pobuda popolna in utemeljena jo javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu, s čimer se začne postopek priprave DPN. Če pobuda ni popolna oziroma utemeljena, ministrstvo pobudnika pozove, da pobudo dopolni, ali jo z obrazložitvijo zavrne.
(4) Če ministrstvo ob obravnavi pobude ugotovi, da bi bilo zaradi funkcionalne ali teritorialne povezanosti smiselno in racionalno sočasno načrtovati tudi druge prostorske ureditve državnega pomena, s tem seznani pobudnika in pristojna ministrstva. Če se ministrstvo, pobudnik in pristojna ministrstva dogovorijo za sočasno načrtovanje, obveznosti v zvezi s tem določi vlada v sklepu o pripravi DPN iz prvega odstavka 93. člena tega zakona.
(5) Če ministrstvo prejme za določeno območje več pobud, s sklepom odloči o združitvi obravnave teh pobud v enem postopku DPN, če je to smiselno zaradi njihove funkcionalne in teritorialne povezanosti.
(6) Če je treba sočasno s pripravo pobude izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se lahko pobuda šteje tudi za dokument identifikacije investicijskega projekta.
(7) Če se v pobudi utemelji, da je smiselna le ena varianta, je lahko sestavni del pobude študija variant, ki jo pobudnik pripravi ob smiselnem upoštevanju tega člena ter 92. do 94. člena tega zakona. Pobuda se v tem primeru šteje za predinvesticijsko zasnovo v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
(8) Če je bila najustreznejša varianta izbrana v postopku priprave regionalnega prostorskega plana ali akcijskega programa, se pobuda pripravi na podlagi tega akta. Sestavni del pobude je potrditev predinvesticijske zasnove, in to v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
(9) Po objavi pobude iz tretjega odstavka tega člena državni nosilci urejanja prostora v 30 dneh podajo podatke in usmeritve za načrtovanje. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri priprav DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovane prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.
(10) Po objavi pobude iz tretjega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, v roku iz prejšnjega odstavka poda tudi mnenje iz tretjega odstavka 84. člena tega zakona.
(11) Če pripravljavec ob objavi pobude ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, zaprosi za mnenje iz drugega odstavka 84. člena tega zakona, nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, ob dejanju iz devetega odstavka tega člena podajo tudi stališče glede izvedbe celovite presoje vplivov na okolje z vidika svoje pristojnosti. Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, poda mnenje sedem dni po prejemu teh stališč. Če nosilec urejanja prostora, ki sodeluje pri celoviti presoji vplivov na okolje, stališča iz prejšnjega stavka ne poda v roku iz devetega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje odloči brez tega mnenja.
(12) Občina po objavi pobude iz tretjega odstavka tega člena poda vse podatke iz svoje pristojnosti, pomembne za državno prostorsko načrtovanje v roku, ki ni krajši od 30 dni. Občina lahko poda tudi usmeritve za načrtovanje. Če usmeritev ali podatkov v roku, ki ga določi ministrstvo, ne poda, se šteje, da jih nima.
(13) Javnosti se omogoči dajanje predlogov in pripomb na objavljeno pobudo v roku, ki ni krajši od 30 dni.«.
92. člen se spremeni tako, da se glasi:
(analiza podatkov in usmeritev nosilcev urejanja prostora ter predlogov javnosti)
Izdelovalec na podlagi analize podatkov in usmeritev nosilcev urejanja prostora, občin in predlogov javnosti iz prejšnjega člena pripravi predlog izvedljivih variant in seznam strokovnih podlag, ki jih je treba še izdelati, in predlaga način upoštevanja predlogov javnosti.«.
93. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Pripravljavec na podlagi pobude in dokumentov iz prejšnjega člena pripravi predlog sklepa o pripravi DPN.
(2) Sklep o pripravi DPN sprejme vlada.
(3) Sklep o pripravi DPN vsebuje:
– navedbo vrste postopka državnega prostorskega načrtovanja;
– cilje načrtovanih prostorskih ureditev;
– opis načrtovane prostorske ureditve z osnovnimi značilnostmi ter določitev okvirnega območja in občin, na območju katerih bo predvidoma načrtovana prostorska ureditev;
– odločitev o načrtovanju v variantah z obrazložitvijo in opis variant;
– navedbo, ali se bosta izvedli celovita presoja vplivov na okolje in presoja sprejemljivosti na varovana območja;
– seznam udeležencev postopka državnega prostorskega načrtovanja;
– seznam podatkov in strokovnih podlag, vključno z obveznostmi udeležencev glede njihovega zagotavljanja;
– druge podatke in obveznosti, ki so pomembni za izvedbo postopka državnega prostorskega načrtovanja.
(4) Sklep o pripravi DPN, analiza podatkov in usmeritev nosilcev urejanja prostora, občin in predlogov javnosti se javno objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
(5) Po sprejetju sklepa o pripravi DPN lahko pobudnik vladi predlaga sprejetje začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora v skladu s tem zakonom.
(6) Po sprejetju sklepa o pripravi DPN lahko pobudnik ali investitor dostopa na zemljišča na območju variant za izvajanje meritev, raziskave terena, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, ureditev mej in pogodbeno pridobivanje zemljišč (v nadaljnjem besedilu: pripravljalna dela). Pobudnik ali investitor s priporočeno pošto obvesti lastnike zemljišč o izvajanju pripravljalnih del najmanj osem dni pred začetkom njihovega izvajanja. Lastniki zemljišč morajo dovoliti dostop nanje osebam, ki po pooblastilu pobudnika ali investitorja izvajajo taka dela. Lastniki zemljišč imajo pravico do odškodnine zaradi omejitve uporabe nepremičnine za čas izvedbe pripravljalnih del.
(7) Pobudnik in ministrstvo do uveljavitve DPN spremljata pripravo občinskih prostorskih izvedbenih aktov in sorodnih predpisov na območju priprave DPN tako, da se z njihovo pripravo ne onemogoči načrtovanje ali izvedba načrtovanih prostorskih ureditev.«.
94. člen se spremeni tako, da se glasi:
(študija variant, okoljsko poročilo in predlog DPN)
(1) Pobudnik zagotovi študijo variant s predlogom najustreznejše variante (v nadaljnjem besedilu: študija variant), okoljsko poročilo in predlog DPN.
(2) Pobudnik lahko predlog DPN zagotovi tudi po dokončanih dejanjih iz prvega do devetega odstavka 95. člena tega zakona. V tem primeru se v skladu s prvim do devetim odstavkom 95. člena obravnavata le študija variant in okoljsko poročilo, predlog DPN in dopolnjeno okoljsko poročilo pa se obravnavata v skladu s 96. členom tega zakona.
(3) V študiji variant in okoljskem poročilu se variante podrobneje obdelajo, ovrednotijo in primerjajo s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Če je izvedljiva samo ena varianta, se v študiji variant obravnava in utemelji samo ta. Na podlagi rezultatov vrednotenja se opravi sintezna primerjava variant in se predlagajo najustreznejša varianta ter potrebne optimizacije in usmeritve za načrtovanje. Če se izvaja celovita presoja vplivov na okolje, se vrednotenje z varstvenega vidika izvede na podlagi okoljskega poročila. Če se študija variant nanaša na investicijski projekt v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, se šteje za predinvesticijsko zasnovo.
(4) Predlog DPN se izdela za najustreznejšo varianto iz študije variant z upoštevanjem optimizacij in usmeritev za načrtovanje.
(5) Če sprejemljive variante ni mogoče najti lahko pripravljavec in pobudnik predlagata vladi uvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona. Ob izpolnjevanju pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, lahko predlagata vladi tudi izvedbo postopka prevlade javne koristi v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Če gre za odločanje o prevladi javne koristi v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, pripravljavec ministrstvo, pristojno za okolje, zaprosi za mnenje o sprejemljivosti vplivov na okolje k študiji variant s predlogom najustreznejše variante, pri čemer mora biti predlog najustreznejše variante izdelan v obsegu in na ravni natančnosti predloga DPN. Za plan, v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, se šteje predlog najustreznejše variante. Če vlada odloči o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona ali o prevladi javne koristi v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanja narave, se za predlog najustreznejše variante izdela predlog DPN.«.
95. člen se spremeni tako, da se glasi:
(odziv na študijo variant, okoljsko poročilo in predlog DPN)
(1) Študija variant, okoljsko poročilo in predlog DPN se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
(2) Državni nosilci urejanja prostora v 30 dneh od objave iz prejšnjega odstavka podajo mnenje k objavljenemu gradivu. Državni nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, podajo tudi mnenje o ustreznosti okoljskega poročila z vidika svoje pristojnosti. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri pripravi DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.
(3) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje v 15 dneh od pridobitve mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje oziroma od poteka roka iz prejšnjega odstavka, izda mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.
(4) Državni nosilec urejanja prostora v roku iz drugega odstavka tega člena lahko poda k predlogu DPN tudi projektne in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(5) Študija variant, okoljsko poročilo, predlog DPN, mnenja nosilcev urejanja prostora in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila se javno objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
(6) Na javno objavljeno študijo variant, okoljsko poročilo in predlog DPN iz prejšnjega odstavka ima javnost možnost dajanja predlogov in pripomb najmanj 30 dni. V času javne objave se izvede tudi javna obravnava gradiva.
(7) Občina po objavi gradiv iz petega odstavka tega člena izda mnenje k študiji variant in predlogu DPN v roku, ki ni krajši od 30 dni. Če mnenja v roku, ki ga določi ministrstvo, ne izda, se šteje, da k javno objavljenemu gradivu nima pripomb. V tem roku lahko poda k predlogu DPN tudi projektne pogoje in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(8) Predlogi in pripombe javnosti ter mnenje občine se proučijo, oceni se tudi sprejemljivost načrtovane ureditve v lokalnem okolju. Pripravljavec in pobudnik do predlogov in pripomb zavzameta stališča (v nadaljnjem besedilu: stališča do predlogov in pripomb), ki so usmeritve za morebitno dopolnitev študije variant, okoljskega poročila oziroma predloga DPN.
(9) Dopolnjena študija variant, okoljsko poročilo in predlog DPN ter stališča do predlogov in pripomb se objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.
(10) Državni nosilci urejanja prostora, ki jih zadevajo dopolnitve iz prejšnjega odstavka, v 30 dneh od objave iz prejšnjega odstavka lahko podajo dopolnitev mnenja iz drugega odstavka tega člena. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri pripravi DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.
(11) Državni nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, v roku iz prejšnjega odstavka podajo tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov DPN na okolje z vidika svoje pristojnosti. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri pripravi DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev. Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, izda mnenje o sprejemljivosti vplivov predloga DPN na okolje v 15 dneh od pridobitve teh mnenj oziroma od poteka roka iz prejšnjega odstavka.
(12) Študija variant, okoljsko poročilo, predlog DPN, stališča do predlogov in pripomb, mnenja nosilcev urejanja prostora iz drugega, desetega in prejšnjega odstavka tega člena, mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga DPN na okolje iz prejšnjega odstavka se javno objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.«.
96. člen se spremeni tako, da se glasi:
(samostojna priprava in obravnava predloga DPN)
(1) Če se v skladu z drugim odstavkom 94. člena tega zakona predlog DPN obravnava samostojno, se predlog DPN pripravi na podlagi gradiv iz devetega odstavka prejšnjega člena. Okoljsko poročilo se dopolni tako, da obravnava vplive predloga DPN na okolje. Dejanja iz desetega do dvanajstega odstavka prejšnjega člena se ne izvedejo.
(2) Predlog DPN in dopolnjeno okoljsko poročilo se javno objavita v prostorskem informacijskem sistemu. Javna objava traja najmanj 30 dni.
(3) Občina v 30 dneh po objavi iz prejšnjega odstavka poda mnenje k predlogu DPN ter projektne in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Če mnenja v tem času ne poda, se šteje, da nima pripomb k predlogu DPN.
(4) Državni nosilci urejanja prostora v 30 dneh od javne objave iz drugega odstavka tega člena podajo mnenje k predlogu DPN, lahko pa tudi projektne in morebitne druge pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Državni nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, podajo tudi mnenje glede sprejemljivosti vplivov DPN na okolje z vidika svoje pristojnosti. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave DPN nadaljuje, pri pripravi DPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorske ureditve določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovano prostorsko ureditev.
(5) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, v 15 dneh od pridobitve mnenj državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje ali poteka roka iz prejšnjega odstavka, izda mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga DPN na okolje.
(6) Študija variant, okoljsko poročilo, predlog DPN, stališča do predlogov in pripomb, mnenja nosilcev urejanja prostora iz drugega odstavka prejšnjega člena in četrtega odstavka tega člena ter mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe predloga DPN na okolje iz prejšnjega odstavka se javno objavijo v prostorskem informacijskem sistemu.«.
V 97. členu se v prvem odstavku za besedilom »uredbo po objavi gradiv iz« beseda »sedmega« nadomesti z besedo »dvanajstega«, za besedilom »ali po objavi gradiv« pa se beseda »četrtega« nadomesti z besedo »šestega«.
V drugem odstavku se v prvem stavku za besedo »usmeritvami« vejica in besedilo »ki jih da« nadomesti z besedo »iz«, v drugem stavku pa se za besedo »ureditev« in vejico besedilo »glede katerih« nadomesti z besedo »ki«.
Za 97. členom se doda nov 97.a člen, ki se glasi:
(prenehanje postopka priprave DPN)
(1) Pripravljavec lahko pobudnika pozove, da mu v določenem roku predloži dokumentacijo, gradiva, odločitve ali stališča, brez katerih ni mogoče nadaljevati postopka priprave DPN.
(2) Če pobudnik v roku, določenem v pozivu ne predloži vse zahtevane dokumentacije, gradiv, odločitev ali stališč, brez katerih ni mogoče nadaljevati postopka priprave DPN, ministrstvo predlaga vladi sprejetje sklepa o prenehanju priprave DPN.
(3) Ministrstvo predlaga vladi sprejetje sklepa o prenehanju priprave DPN tudi, če v petih letih od sprejetja sklepa o pripravi DPN ni izvedena objava iz prvega odstavka 95. člena tega zakona.
(4) Če je bil za območje priprave DPN sprejet začasni ukrep zavarovanja urejanja prostora, vlada sočasno s sprejetjem sklepa iz drugega ali tretjega odstavka tega člena sprejme tudi odlok o prenehanju veljavnosti začasnega ukrepa.«.
V 98. členu se v drugem odstavku za besedo »dopolnitev« doda beseda »DPN«.
Besedilo 100. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Združen postopek poteka ob smiselnem upoštevanju določb 91. do 95. člena tega zakona, pri čemer:
– pobudnik hkrati s študijo variant zagotovi tudi uredbo o najustreznejši varianti;
– se uredba o najustreznejši varianti javno objavi in javno obravnava hkrati s študijo variant;
– državni nosilci urejanja prostora, predložijo usmeritve in projektne pogoje za pripravo dokumentacije v skladu s 102. členom tega zakona;
– ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje izda mnenje o sprejemljivosti vplivov predloga uredbe o najustreznejši varianti na okolje. Pri pripravi tega mnenja se kot posvetovanje z organi, ki jih zadevajo okoljski vplivi upoštevajo mnenja državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje iz drugega in desetega odstavka 95. člena tega zakona.«.
Besedilo 102. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Združen postopek se nadaljuje po uveljavitvi uredbe o najustreznejši varianti iz prejšnjega člena.
(2) Če se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izvede predhodni postopek, investitor pridobi odločitev ministrstva, pristojnega za predhodni postopek.
(3) Investitor pridobi morebitne še potrebne projektne pogoje.
(4) Investitor zagotovi dokumentacijo ob upoštevanju uredbe o najustreznejši varianti, analize podatkov in projektnih pogojev mnenjedajalcev ter predlogov občin in javnosti, danih v času javne obravnave študije variant. Po potrebi dopolni načrt sodelovanja javnosti in časovni načrt priprave dokumentacije.
(5) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka, vsebuje:
– osnutek državnega prostorskega ureditvenega načrta;
– dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
– poročilo o vplivih na okolje, če se izvede tudi presoja vplivov na okolje.
(6) Optimalna umestitev in projektna obdelava načrtovane prostorske ureditve državnega pomena se poiščeta na območju uredbe o najustreznejši varianti. Spremljajoče in funkcionalno povezane prostorske ureditve se lahko načrtujejo tudi zunaj tega območja, če je to potrebno zaradi novih okoliščin. V tem primeru se šteje, da je dokumentacija v skladu z uredbo o najustreznejši varianti iz 101. člena tega zakona. Nove okoliščine morajo biti v dokumentaciji obrazložene in utemeljene.
(7) Če pri pripravi dokumentacije ni mogoče najti sprejemljive prostorske ali projektne rešitve, lahko pobudnik in pripravljavec po posvetovanju s pristojnimi državnimi nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci, predlagata vladi uvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona. Če vlada odloči o razrešitvi nasprotja javnih interesov, se predlagana rešitev, obravnavana v tem postopku, šteje za sprejemljivo in se zanjo izdela dokumentacija.«.
V 104. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če rešitev zaradi negativnega mnenja katerega izmed mnenjedajalcev ni sprejemljiva, ministrstvo s tem seznani investitorja in pobudnika. Pobudnik in pripravljavec lahko po posvetovanju z mnenjedajalci predlagata vladi uvedbo postopka odločanja o razrešitvi nasprotja javnih interesov v skladu z 20. členom tega zakona. Če vlada odloči o razrešitvi nasprotja javnih interesov, se predlagana rešitev, obravnavana v tem postopku, šteje za sprejemljivo in se zanjo izdela dokumentacija.«.
V 110. členu se v osmem odstavku v drugem stavku za besedilom »utemeljena,« črta besedilo »minister imenuje projektno skupino, pobuda pa«.
V desetem odstavku se besedilo »Člani projektne skupine, ki so predstavniki mnenjedajalcev,« nadomesti z besedilom »Državni nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci«.
V štirinajstem odstavku se za besedilom »presojo vplivov na okolje« doda vejica, besedilo »člani projektne skupine, ki so predstavniki organizacij« pa se nadomesti z besedo »mnenjedajalci«, za besedo »sodelujejo« se beseda »v« nadomesti z besedo »pri«.
V 111. členu se v prvem odstavku črta oznaka »(1)«.
Drugi in tretji odstavek se črtata.
V 112. členu se v tretjem odstavku v prvi alineji beseda »ministrstvo« nadomesti z besedo »pobudnik«.
V 115. členu se v tretjem odstavku v napovednem stavku za besedo »izjavo« doda besedilo »o morebitnem nasprotju interesov«, v drugi in četrti alineji pa se besedilo »sorodstvenem razmerju« nadomesti z besedo »sorodstvu«.
V 119. členu se drugi odstavek črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se za besedo »člena« doda beseda »javno«.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Župan ne sme sprejeti sklepa o pripravi spremembe oziroma dopolnitve OPN, če že poteka postopek spremembe oziroma dopolnitve OPN, razen če poteka postopek ciljne spremembe OPN v skladu s 125.a členom tega zakona.«.
V 121. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Nosilci urejanja prostora predložijo vsebine iz prejšnjega odstavka v 30 dneh od prejema zaprosila. Če jih v tem roku ne podajo, se postopek priprave OPN nadaljuje, pri pripravi OPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorskih ureditev določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, poda mnenje iz druge alineje tretjega odstavka tega člena v 15 dneh po tem, ko od občine prejme mnenja nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, iz druge alineje tretjega odstavka tega člena ali dokazilo, da je občina nosilca urejanja prostora pozvala k podaji mnenja, vendar ta mnenja v roku iz prejšnjega odstavka ni podal.«.
Besedilo 122. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Občina objavi osnutek OPN in osnutek okoljskega poročila v prostorskem informacijskem sistemu.
(2) Nosilci urejanja prostora v 30 dneh od objave iz prejšnjega odstavka podajo mnenje k objavljenemu gradivu. Državni nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, istočasno podajo tudi mnenje o ustreznosti okoljskega poročila in o sprejemljivosti vplivov OPN na okolje z vidika njihove pristojnosti. Če ugotovijo, da občina njihovih smernic ni upoštevala, oziroma, da ni upoštevala predpisov iz njihove pristojnosti, morajo svojo ugotovitev utemeljiti. Če mnenj v roku iz prvega stavka tega odstavka ne podajo, se postopek priprave OPN nadaljuje, pri pripravi OPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorskih ureditev določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve.
(3) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, poda mnenje o ustreznosti okoljskega poročila v desetih dneh, po tem ko od občine prejme mnenja državnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, ali dokazilo, da je občina nosilca urejanja prostora pozvala k podaji mnenja, vendar ta mnenja v roku iz prejšnjega odstavka ni podal.
(4) Občina osnutek OPN, okoljsko poročilo in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila iz prejšnjega odstavka javno objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
(5) Javnosti se omogoči dajanje pripomb v roku, ki ni krajši od 30 dni od objave iz prejšnjega odstavka. Javnost se seznani s krajem in časom javne objave, spletnim naslovom, na katerem so objavljena gradiva iz prejšnjega odstavka, in z načinom dajanja pripomb. V času objave občina zagotovi tudi javno obravnavo gradiv.«.
V 123. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(3) Če je predlog OPN glede na osnutek OPN tako spremenjen, da to vpliva na področje katerega izmed nosilcev urejanja prostora, ga občina pozove k dopolnitvi mnenja. Nosilec urejanja prostora v 30 dneh od objave iz prejšnjega odstavka predloži mnenje o predlogu OPN, državni nosilec urejanja prostora, ki sodeluje pri celoviti presoji vplivov na okolje poda tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov OPN na okolje. Če nosilci urejanja prostora v tem roku mnenj ne podajo, se postopek priprave OPN nadaljuje, pri pripravi OPN pa se upoštevajo zahteve, ki jih za načrtovanje prostorskih ureditev določajo predpisi, ki se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve.
(4) Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, poda mnenje o sprejemljivosti vplivov OPN na okolje v 15 dneh, po tem ko od občine prejme mnenja nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona in iz prejšnjega odstavka ali dokazilo, da je občina nosilca urejanja prostora pozvala k posredovanju mnenja, vendar ta mnenja v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena ali iz prejšnjega odstavka ni podal.«.
Peti odstavek se črta.
Dosedanji šesti in sedmi odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
Besedilo 124. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Občina sprejme OPN, razen če je:
– ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, podalo mnenje, da vplivi izvedbe predloga OPN na okolje niso sprejemljivi;
– vlada izdala sklep, s katerim je zavrnila predlog za razrešitev nasprotja javnih interesov.
(2) Občina sprejme OPN z odlokom.
(3) Občina ne sme sprejeti OPN prej kot v 15 dneh od objave iz drugega odstavka prejšnjega člena, v primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena pa ne pred iztekom roka iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena.
(4) Če se OPN zaradi zavrnitve na naknadnem referendumu ne uveljavi, lahko občina zaradi odprave razlogov, ki so preprečili uveljavitev sprejetega OPN, pripravi nov predlog OPN, ki ga javno razgrne za 30 dni. Na novi predlog OPN mora občina pridobiti mnenja nosilcev urejanja prostora in mnenje ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, ali so vplivi novega predloga OPN na okolje sprejemljivi. Potem občinski svet sprejme novi predlog OPN, s katerim hkrati nadomesti že sprejeti OPN, ki je bil zavrnjen na naknadnem referendumu.
(5) V primeru sprememb in dopolnitev OPN mora občina za objavo v prostorskem informacijskem sistemu pripraviti tudi čistopis tekstualnega dela in čistoris grafičnega dela OPN.«.
Besedilo 125. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN se izvede, če gre za take spremembe in dopolnitve, ki ne pomenijo načrtovanja novih prostorskih ureditev oziroma določanja nove izvedbene regulacije prostora in ne zahtevajo sodelovanja nosilcev urejanja prostora oziroma izvedbe celovite presoje vplivov na okolje.
(2) Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN iz prejšnjega odstavka se izvede, če so te potrebne zaradi:
– odprave očitnih pisnih, računskih in tehničnih napak v besedilnem ali grafičnem delu OPN, ki so nastale med postopkom in so razvidne iz spisne dokumentacije;
– vzpostavitve zakonitosti OPN zaradi sodnih odločb ali odločb ustavnega sodišča;
– uskladitve namenske rabe prostora s pravnomočnimi ugotovitvenimi odločbami za krčitev gozda do 0,5 ha v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove;
– uskladitve z izdanimi sklepi o lokacijski preveritvi za namen iz prve alineje prvega odstavka 134. člena tega zakona;
– uskladitve namenske rabe prostora z OPPN s spremembo namenske rabe prostora in za OPPN v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč;
– spremembe programa opremljanja stavbnih zemljišč, če je ta sestavni del OPPN.
(3) Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN iz prejšnjega odstavka se izvede po postopku, ki je v občini predpisan za sprejetje drugih občinskih odlokov, pri čemer občina predlog sprememb in dopolnitev OPN objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
(4) Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN iz prvega odstavka tega člena se izvede tudi, kadar so te potrebne zaradi:
– uskladitve z veljavnimi sorodnimi predpisi, v skladu z 62. členom tega zakona;
– vzpostavitve zakonitosti OPN na podlagi opozoril pristojnih organov v postopku nadzora nad zakonitostjo občinskih splošnih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo državno upravo in lokalno samoupravo;
– uskladitve z veljavnim DPN, kadar ta podaja usmeritve občinam glede določanja namenske rabe prostora v njihovem območju;
– uskladitve s pravili državnega prostorskega reda in drugimi predpisi;
– prevzema ali razveljavitve veljavne izvedbene regulacije prostora, kadar se izvede sprememba meje občine v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin.
(5) Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN iz prejšnjega odstavka se izvede po postopku, ki je v občini predpisan za sprejetje drugih občinskih odlokov, pri čemer občina objavi tehnično ustrezno pripravljen predlog sprememb in dopolnitev OPN v prostorskem informacijskem sistemu ter javnosti omogoči dajanje predlogov in pripomb na objavljeno gradivo v roku, ki ni krajši od 15 dni.«.
Za 125. členom se doda nov pododdelek »2.2.4 Ciljna sprememba OPN« in nov 125.a člen, ki se glasi:
»2.2.4 Ciljna sprememba OPN
(1) Ciljna sprememba OPN je sprememba OPN, ki se lahko izvede, če gre za manjšo spremembo izvedbene regulacije prostora, določene v OPN.
(2) S ciljno spremembo OPN se spremeni izvedbena regulacija prostora na območju, ki ni večje od 5000 m2 in hkrati ne presega 30 odstotkov površine obstoječega naselja, ne glede na število izvedenih ciljnih sprememb OPN v tem naselju. V obseg območja se ne šteje območje na katerem se načrtuje izvedba omilitvenih ukrepov zaradi načrtovane nove izvedbene regulacije prostora.
(3) Ciljna sprememba OPN se izvede, če:
– gre za razširitev obstoječe prostorske ureditve, je z njo neposredno fizično povezana in gre za funkcionalno zaokrožitev območja,
– je to skladno s cilji prostorskega razvoja občine in občinskim, regionalnim ali državnim razvojnim programom,
– je to skladno z urbanistično ali krajinsko zasnovo, če je ta na območju ciljne spremembe OPN izdelana.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena in prvo alinejo prejšnjega odstavka se s ciljno spremembo OPN lahko načrtuje tudi gospodarska javna infrastruktura.
(5) Ciljna sprememba OPN je dopustna na območjih veljavnih pravnih režimov in varstvenih usmeritev, če ne povzroči večjih tveganj na zavarovanih in varovanih območjih. Na območju, na katerem iz strateške karte hrupa izhaja, da raven hrupa v okolju presega mejne vrednosti kazalcev hrupa za II. stopnjo varstva pred hrupom ni dovoljeno načrtovati stavb, namenjenih bivanju.
(6) Ne glede na 3.c člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE) se v postopku priprave ciljne spremembe OPN območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč in drugih kmetijskih zemljišč ne določa.
(7) Ne glede na prvi odstavek 117. člena tega zakona se v postopku priprave ciljne spremembe OPN poselitvenih območij ne določa.
(8) Za postopek priprave ciljne spremembe OPN se uporabljajo določbe 118. do 124. člena tega zakona.
(9) Župan ne sme sprejeti sklepa o pripravi ciljne spremembe OPN, če že poteka postopek priprave ciljne spremembe OPN.«.
V 126. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Z OPPN se lahko za izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z OPPN, načrtuje tudi opremljanje stavbnih zemljišč.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
V 127. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če se z OPPN načrtuje tudi opremljanje stavbnih zemljišč, se z OPPN določijo tudi vsebine programa opremljanja stavbnih zemljišč iz 163. člena tega zakona.«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
Besedilo 128. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za OPPN se celovita presoja vplivov na okolje ne izvede.
(2) Občina vedno pridobi mnenje zavoda, pristojnega za ohranjanje narave, o verjetno pomembnih vplivih na varovana območja in o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja. Zavod izda mnenje v 30 dneh od prejema zaprosila. To mnenje je zavezujoče in se skupaj s sklepom o pripravi OPPN objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena občina izvede celovito presojo vplivov na okolje za OPPN:
– če je treba izvesti presojo sprejemljivosti na varovana območja;
– če je treba izvesti presojo na svetovno kulturno dediščino v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine;
– ki se pripravlja na podlagi občinskih prostorskih strateških aktov, sprejetih na podlagi ZUN in Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89, Uradni list RS, št. 23/02 – odl. US in 110/02 – ZUreP-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP);
– s spremembo namenske rabe prostora na podlagi 130., 131. ali 131.a člena tega zakona, če gre za spremembo območja osnovne namenske rabe prostora, ali
– v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v postopku priprave OPPN izvede celovita presoja vplivov na okolje, če občina presodi, da se z OPPN načrtujejo prostorske ureditve, ki niso bile celovito presojane že pri pripravi OPN, in gre za take ureditve:
– ki bi bile poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja ali
– ki bi lahko pomembneje vplivale na okolje.
(5) Obseg in vsebina okoljskega poročila se prilagodita načrtovanim prostorskim ureditvam.«.
V 129. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če se v OPPN spremeni samo vsebina programa opremljanja stavbnih zemljišč, se to izvede po kratkem postopku v skladu s petim odstavkom 125. člena tega zakona.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
V 130. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku za besedilom »namensko rabo prostora« beseda »in« nadomesti z besedo »oziroma«, za besedilom »namenske rabe prostora« se pred dvopičjem doda besedilo »oziroma prostorskih izvedbenih pogojev«. Prva alineja se spremeni tako, da se glasi: »- na obstoječih stavbnih zemljiščih zaradi izvedbe občinskega razvojnega programa ali drugega razvojnega projekta v skladu z občinskim, regionalnim ali državnim razvojnim programom, zaradi gradnje javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj ali zaradi omogočanja izpolnjevanja bistvenih zahtev v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;«.
V drugem odstavku se za besedo »prostora« doda besedilo »oziroma prostorski izvedbeni pogoji OPN«.
V četrtem odstavku se za besedo »prostora« doda besedilo »oziroma prostorskih izvedbenih pogojev OPN«.
V 136. členu se v prvem odstavku v prvem stavku za besedo »OPN« doda besedilo »ali OPPN«.
V drugem odstavku se v drugi alineji za besedo »pripravo« beseda »OPN« nadomesti z besedilom »prostorskega izvedbenega akta«.
V tretjem odstavku se na koncu tretje alineje pika nadomesti s podpičjem. Za tretjo alinejo se doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– gre za poseg v prostor, ki se izvede kot vzdrževalna dela v javno korist v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževalna dela v javno korist in ne gre za poseg z vplivi na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.«.
V 138. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) Občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi in ga objavi v uradnem glasilu občine. Sklep o lokacijski preveritvi se skupaj z elaboratom in mnenji nosilcev urejanja prostora objavi tudi v prostorskem informacijskem sistemu.«.
V 140. členu se v drugem odstavku v prvem stavku besedilo »dve leti« nadomesti z besedilom »pet let«, v drugem stavku pa se za besedo »vloži« črta beseda »popolno«.
V 141. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(3) Tehnično posodobljen prostorski izvedbeni akt izdelata pooblaščeni prostorski načrtovalec in pooblaščeni inženir s področja geodezije ali geodet z geodetsko izkaznico, kot jih določajo predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.
(4) Tehnični posodobitvi se priložijo izjave prostorskega načrtovalca in pooblaščenega inženirja s področja geodezije ali geodeta z geodetsko izkaznico iz prejšnjega odstavka ter občinskega urbanista, s katerimi potrjujejo, da so izpolnjene zahteve iz drugega odstavka tega člena.«.
Za 142. členom se doda nov pododdelek »2.7 Sočasna obravnava občinskega prostorskega izvedbenega akta in dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja« ter novi 142.a,142.b in 142.c člen, ki se glasijo:
»2.7 Sočasna obravnava občinskega prostorskega izvedbenega akta in dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja
(sočasna obravnava občinskega prostorskega izvedbenega akta in dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja)
Sočasno s postopkom priprave ciljne spremembe OPN, postopkom OPPN ali lokacijske preveritve se lahko z mnenjedajalci obravnava in uskladi tudi dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo graditev (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja), če se ne spreminja osnovna namenska raba prostora, ne gre za poseg za katerega je treba izvesti predhodni postopek oziroma presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja oziroma izdajo integralnega gradbenega dovoljenja in občina presodi, da je sočasna obravnava primerna z vidika urejanja prostora v občini.
(postopek sočasne obravnave občinskega prostorskega izvedbenega akta in dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja)
(1) Sočasna obravnava iz prejšnjega člena se izvede na pobudo investitorja, ki zagotovi osnutek prostorskega izvedbenega akta in dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pobuda z osnutkom prostorskega izvedbenega akta in dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja se vloži pri občini, v kateri je nepremičnina.
(2) Občinski urbanist preveri:
– skladnost osnutka prostorskega izvedbenega akta s cilj prostorskega razvoja občine;
– skladnost dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja z osnutkom prostorskega izvedbenega akta.
(3) Če občinski urbanist presodi, da je osnutek prostorskega izvedbenega akta skladen s cilj prostorskega razvoja občine in da je dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja skladna z osnutkom prostorskega izvedbenega akta, občina izda sklep o nadomestilu stroškov sočasne obravnave.
(4) Občina objavi osnutek prostorskega izvedbenega akta iz prejšnjega člena in dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja v prostorskem informacijskem sistemu in skliče lokacijsko obravnavo z nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci, ne prej kot v 30 dneh od objave. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci v roku iz prejšnjega stavka, vsak za svoje delovno področje, predložijo zahtevo za dopolnitev osnutka prostorskega izvedbenega akta ali dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev ali predložijo mnenje, da k načrtovanim rešitvam nimajo pripomb. Nosilcu urejanja prostora ali mnenjedajalcu, ki je predložil mnenje brez pripomb, se ni treba udeležiti lokacijske obravnave. Lokacijske obravnave se obvezno udeležita odgovorni vodja izdelave prostorskega izvedbenega akta in vodja izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (vodja projektiranja).
(5) Občina pripravi zapisnik lokacijske obravnave, ki ga sestavljajo tudi predlog prostorskega izvedbenega akta, dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in dokumentacija morebitnih usklajevanj po lokacijski obravnavi ter ga v 15 dneh po lokacijski obravnavi in zaključenih usklajevanjih pošlje vsem nosilcem urejanja prostora in mnenjedajalcem. Ti v 30 dneh potrdijo zapisnik lokacijske obravnave oziroma predložijo pripombe k zapisniku. Če nosilec urejanja prostora ali mnenjedajalec v roku iz prejšnjega stavka pripomb ne predloži, se šteje, da se z zapisnikom strinja.
(6) Usklajeni zapisnik potrdijo občinski urbanist, izdelovalec prostorskega izvedbenega akta in vodja projektiranja dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave se šteje kot pridobljena mnenja vseh nosilcev urejanja prostora k prostorskemu izvedbenemu aktu. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave nadomešča mnenja mnenjedajalcev v skladu z zakonom, ki ureja graditev, šteje, da so k nameravani gradnji pridobljena ustrezna mnenja mnenjedajalcev v skladu z zakonom, ki ureja graditev in šteje, da je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj mnenjedajalcev.
(7) Občina kadarkoli v času po objavi osnutka prostorskega izvedbenega akta in dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena ter pred obravnavo predloga prostorskega izvedbenega akta na občinskem svetu osnutek prostorskega izvedbenega akta in dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja javno razgrne za 30 dni. Javnost ima v tem času možnost predložitve predlogov in pripomb. O javni objavi se pisno obvestijo lastniki zadevnih zemljišč in sosednjih zemljišč.
(8) Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, za tiste posege, za katere je bila dokumentacija izdelana in obravnava v postopku iz prvega do četrtega odstavka tega člena, mora biti vložena v treh letih od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta.
(stroški sočasne obravnave prostorskega izvedbenega akta in dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja)
(1) Za izvedbo sočasne obravnave občina investitorju zaračuna nadomestilo stroškov, ki ji nastanejo v tem postopku.
(2) Občina določi stroške sočasne obravnave z odlokom, v postopku posamične sočasne obravnave pa jih določi s sklepom. Plačilo nadomestila stroškov je pogoj za sočasno obravnavo.
(3) Prihodki iz sočasne obravnave so namenski vir občine za financiranje nalog urejanja prostora.«.
Besedilo 160. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Samooskrba objektov je dopustna na območjih, na katerih ni predvidena oskrba prek javnih omrežij.
(2) Samooskrba objektov na območjih, na katerih je oskrba objektov zagotovljena prek javnih omrežij, je dopustna, če področni predpisi, ki urejajo področja oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, oskrbe z električno energijo, oskrbe s plinom, oskrbe s toploto iz distribucijskih sistemov, ne določajo obveznosti priključevanja oziroma uporabe posamezne komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture.
(3) Samooskrba objektov s področja oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter oskrbe z električno energijo na območjih, na katerih je predvidena oskrba prek javnih omrežij, vendar zemljišča še niso opremljena, je dopustna do zagotovitve pogojev za priključitev na javno omrežje, če področni predpisi ne določajo drugače.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek in predpise, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, samooskrba objektov na področju oskrbe s pitno vodo oziroma na področju odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode do zagotovitve pogojev za priključitev ni dopustna:
– na območjih opremljanja iz 163. člena tega zakona ali
– na območjih, na katerih je s prostorskim izvedbenim aktom za načrtovane prostorske ureditve načrtovana tudi gradnja komunalne opreme.«.
V 163. členu se tretji odstavek črta.
Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane tretji odstavek, se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Za novo komunalno opremo iz prejšnjega odstavka se ne štejejo:
– vzdrževanje, obnavljanje ali nadomeščanje obstoječe komunalne opreme, ki je namenjeno nemotenemu delovanju te komunalne opreme,
– prilagajanje obstoječe komunalne opreme oskrbnim in tehničnim standardom ter
– odpravljanje manjših pomanjkljivosti na obstoječi komunalni opremi, ki onemogočajo njeno nemoteno delovanje.«.
V petem odstavku se za piko na koncu stavka doda besedilo »Za novo komunalno opremo se šteje tudi že zgrajena komunalna oprema, ki jo je občina zgradila v zadnjih desetih letih za opremljanje stavbnih zemljišč na območju opremljanja in je še ni vključila v program opremljanja oziroma zanjo še ni odmerila komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.«.
Za desetim odstavkom se dodata nova enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasita:
»(11) Če se program opremljanja v skladu s tretjim odstavkom 165. člena tega zakona sprejme kot del OPPN, s katerim se določajo prostorske ureditve na območju opremljanja, je elaborat programa opremljanja spremljajoče gradivo OPPN.
(12) V primeru iz prejšnjega odstavka se elaborat ekonomike iz 68. člena tega zakona izdela samo za vsebine, ki se nanašajo na družbeno infrastrukturo.«.
Dosedanji enajsti odstavek postane trinajsti odstavek.
V 164. členu se za petim odstavkom dodajo novi šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(6) Ne glede na prejšnji odstavek površina gradbene parcele ni merilo pri odmeri komunalnega prispevka za novo komunalno opremo za pomožne objekte, ki so stavbe in za stavbe, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, razvrščajo med enostavne objekte.
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena se pri odmeri komunalnega prispevka za novo komunalno opremo uporabi računska gradbena parcela:
– za stavbe, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, razvrščajo med nezahtevne objekte in niso pomožni objekti;
– za stavbe, ki se gradijo na zemljiščih, ki niso stavbna;
– v drugih primerih, v katerih površina gradbene parcele ni določena.
(8) Ne glede na peti odstavek tega člena se pri odmeri akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo namesto površine gradbene parcele upošteva površina, ki se v skladu z 235. členom tega zakona šteje za urejeno zazidljivo zemljišče.
(9) Način določitve računske gradbene parcele iz sedmega odstavka tega člena podrobneje predpiše vlada.«.
V 165. členu se v tretjem odstavku za piko na koncu stavka doda besedilo »Program opremljanja se sprejme kot samostojni odlok ali kot sestavni del OPPN, s katerim se načrtujejo prostorske ureditve na območju opremljanja.«.
V petem odstavku se za besedo »opremljanja« doda besedilo »in njihove elaborate«.
V sedmem odstavku se za besedilom »Program opremljanja se« črta besedilo »po začetku veljavnosti«, v drugi alineji pa se za besedilom »spremenijo za« doda beseda »več«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Če občina po začetku veljavnosti programa opremljanja in pred sklenitvijo pogodbe o priključitvi v skladu z 239. členom tega zakona ugotovi, da opremljanja ni mogoče zagotoviti v rokih, določenih v programu opremljanja, se program opremljanja spremeni ali dopolni tako, da se določijo novi roki za izvedbo opremljanja v skladu s šestim odstavkom 163. člena tega zakona. Končni rok za izvedbo opremljanja se lahko podaljša za največ dve leti.«.
V 167. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ne glede na drugi odstavek 157. člena in prvi odstavek 166. člena tega zakona se investitor in občina lahko s pogodbo dogovorita, da bo investitor v imenu občine zgradil del ali celotno komunalno opremo za opremljanje zemljišč, na katerih namerava graditi, ali del te in jo nato neodplačno predal občini.«.
V četrtem odstavku se za besedo »dogovora« beseda »med« nadomesti s črko »z«.
V šestem odstavku se deseta in enajsta alineja spremenita tako, da se glasita:
»− dogovor o bančni garanciji v višini največ 20 odstotkov vrednosti načrtovane komunalne opreme, s katero se zavaruje dobra izvedba pogodbenih obveznosti, ali druge primerljive oblike finančnega zavarovanja (menica, denarni depozit, izvršnica, poroštvo, zastava premoženja ipd.), ki se predložijo ob sklenitvi pogodbe o opremljanju oziroma najkasneje do prijave začetka gradnje;
− dogovor o bančni garanciji v višini največ 15 odstotkov vrednosti zgrajene komunalne opreme brez vključenih stroškov zemljišč, s katero se zavaruje odprava napak v garancijskem roku, ali druge primerljive oblike finančnega zavarovanja (menica, denarni depozit, izvršnica, poroštvo, zastava premoženja ipd.), ki se predložijo pred predajo komunalne opreme občini;«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) S sklenjeno pogodbo o opremljanju investitor pred upravnim organom, pristojnim za gradbene zadeve izkazuje minimalno komunalno oskrbo objekta s komunalno opremo, ki je predmet pogodbe o opremljanju, in pravico graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev za gradnjo te komunalne opreme na zemljiščih v lasti občine. Investitor lahko izkazuje minimalno komunalno oskrbo objekta na podlagi sklenjene pogodbe o opremljanju le, če še ni potekel rok za dokončanje gradnje in predajo komunalne opreme, naveden v pogodbi o opremljanju.«.
Tretji odstavek 190. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Gradbena parcela obsega prostorsko in funkcionalno medsebojno povezano zemljišče na katerem, nad ali pod katerim je načrtovan objekt, obstoječ objekt in drugo zemljišče, ki je trajno namenjeno za redno rabo tega objekta. Gradbena parcela tega objekta obsega tudi zemljišče na katerem, nad ali pod katerim je predviden pomožni objekt ali stoji obstoječ pomožni objekt, in zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi tega pomožnega objekta. Pri obstoječih objektih gradbena parcela šteje za prostorsko in funkcionalno medsebojno povezano zemljišče tudi v primeru, če jo deli občinska javna cesta, nekategorizirana cesta ali zemljišče razglašeno za javno dobro.«.
V četrtem odstavku se na koncu prvega stavka doda nov stavek, ki se glasi:
»Skupna gradbena parcela se ne more določiti za gradnjo enostanovanjskih stavb, razen za skupne dovoze, skupne komunalne površine ali skupne zelene in grajene površine.«.
V devetem odstavku se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo »razen izjem v skladu z zakonom, ki ureja graditev.«.
V desetem odstavku se za besedilom »gradbenega dovoljenja« doda besedilo »ter v projektni dokumentaciji za legalizacijo«.
Za desetim odstavkom se dodajo novi enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek, ki se glasijo:
»(11) Sestavine gradbene parcele iz petega odstavka tega člena morajo biti za stavbe določene in evidentirane v katastru nepremičnin najpozneje do vložitve zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja. Če sestavine gradbene parcele sestavljajo tudi območja stvarne služnosti ali območja stavbne pravice, mora biti območje že povezano s pravico vpisano v zemljiško knjigo in v kataster nepremičnin prevzet identifikator pravice iz zemljiške knjige.
(12) Ne glede na tretji, peti in deveti odstavek tega člena, se pri obstoječih stavbah, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja graditev, v postopkih rekonstrukcije, prizidave ali spremembe namembnosti obstoječe stavbe, pravica graditi za nadzemne dele obstoječih stavb, ki segajo nad sosednje nepremičnine, izkazuje s soglasjem upravljavca javnega dobra ali njeno izkazovanje ni potrebno, na teh delih gradbena parcela ne določa.
(13) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se gradbena parcela določa tudi objektom, ki se načrtujejo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom na kmetijskih zemljiščih, v skladu s 3.ea členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE).«.
Besedilo 191. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Gradbena parcela stavbe se vpiše v kataster nepremičnin.
(2) Gradbena parcela stavbe ali skupna gradbena parcela stavbe se v kataster nepremičnin vpiše kot ena parcela, razen:
– pri stavbah, ki se zaradi posebnih fizičnih lastnosti ali iz drugih razlogov niso mogle zgraditi na eni parceli, ali
– če je gradbena parcela stavbe ali skupna gradbena parcela stavbe na parcelah, za katere v zemljiški knjigi ni mogoča poočitev združitve parcel.
(3) Gradbena parcela gradbeno-inženirskega objekta se evidentira v evidenci stavbnih zemljišč na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
(4) Gradbena parcela stavbe je določena z identifikacijsko oznako gradbene parcele stavbe.
(5) Identifikacijsko oznako iz prejšnjega odstavka določi upravni organ, pristojen za graditev v uporabnem dovoljenju.
(6) Upravni organ, pristojen za graditev, v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ugotovi, ali:
– so vse sestavine gradbene parcele stavbe iz petega odstavka prejšnjega člena vpisane v kataster nepremičnin;
– je gradbena parcela stavbe skladna z gradbeno parcelo, določeno v gradbenem dovoljenju, ob upoštevanju dopustnih odstopanj v skladu z zakonom, ki ureja graditev;
– ima investitor izkazano pravico graditi na vseh sestavinah gradbene parcele stavbe.
(7) Če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, upravni organ, pristojen za graditev, iz prostorskega informacijskega sistema (eGraditev) pridobi identifikacijsko oznako gradbene parcele stavbe in jo zapiše v uporabno dovoljenje.
(8) Če niso izpolnjeni pogoji za določitev identifikacijske oznake gradbene parcele stavbe iz šestega odstavka tega člena, se šteje, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja graditev.
(9) Spremembe mej parcel, ki sestavljajo gradbeno parcelo stavbe, niso dovoljene, razen pod pogoji iz 194. člena tega zakona.
(10) Spremembe mej parcel, na katerih so območja stvarne služnosti ali območja stavbnih pravic, ki sestavljajo gradbeno parcelo stavbe, so dovoljene pod pogoji:
– iz 194. in 196. člena tega zakona, če sprememba meje parcele posega v območja stvarne služnosti ali območja stavbnih pravic, ali
– iz 196. člena tega zakona, če sprememba meje parcele ne posega v območja stvarne služnosti ali območja stavbnih pravic.
(11) Če stavba stoji na tuji nepremičnini, nad ali pod njo na podlagi stavbne pravice, mora lastnik nepremičnine zagotoviti evidentiranje gradbene parcele stavbe kot ene parcele, ko stavba postane sestavina nepremičnine zaradi prenehanja stavbne pravice.
(12) Ne glede na določbe petega odstavka 190. člena in prve alineje šestega odstavka tega člena, se pri stavbah, katerim je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred 1. januarjem 2026 in so v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, za sestavine gradbene parcele štejejo tudi stvarna služnost in stavbna pravica, ki sta vpisani v zemljiško knjigo. V takšnem primeru se pri evidentiranju gradbene parcele stavbe v kataster nepremičnin, na parcelah na katerih je vpisana stvarna služnost ali stavbna pravica, gradbena parcela stavbe grafično ne prikaže, temveč se gradbena parcela stavbe določi le atributno z zapisom identifikacijske oznake gradbene parcele.
(13) Določbe tega člena se ne uporabljajo v postopkih izdaje uporabnega dovoljenja za obstoječe stavbe, ki imajo skladno z zakonom, ki ureja graditev predpisane drugačne postopke pridobitve uporabnega dovoljenja.«.
Za 191. členom se doda nov 191.a člen, ki se glasi:
(zaznamba gradbene parcele v zemljiški knjigi)
(1) Če je gradbena parcela sestavljena iz več parcel oziroma območij stavbnih pravic, morajo biti v uporabnem dovoljenju vse parcele in stavbne pravice kot nepremičnine označene z identifikacijskimi znaki, s katerimi so vpisane v zemljiški knjigi.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega uporabnega dovoljenja pri osnovnih pravnih položajih vseh parcel in stavbnih pravic kot nepremičnin, ki sestavljajo gradbeno parcelo, po uradni dolžnosti vpiše zaznambo gradbene parcele na podlagi obvestila upravnega organa, ki je izdal uporabno dovoljenje.
(3) Upravni organ mora obvestilo iz prejšnjega odstavka poslati zemljiškoknjižnemu sodišču v osmih dneh po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja in mu priložiti uporabno dovoljenje s potrdilom o pravnomočnosti.
(4) Pri zaznambi gradbene parcele se vpiše identifikacijska oznaka gradbene parcele iz sedmega odstavka 191. člena tega zakona.
(5) Prvi do četrti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vpis določitve gradbene parcele obstoječi stavbi na podlagi pravnomočne odločbe o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi iz 193. člena tega zakona in sprememb gradbene parcele na podlagi pravnomočne odločbe o spremembi gradbene parcele iz 194. člena tega zakona.«.
V 192. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(2) Prejšnji odstavek smiselno enako velja za stavbno pravico, na podlagi katere se zagotavlja redna raba stavbe.
(3) Notar ne overi podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, s katerim se prenaša lastninska pravica ali stavbna pravica na nepremičnini, če iz zaznambe iz 191.a člena tega zakona izhaja, da je nepremičnina del gradbene parcele stavbe, in če se lastninska pravica ali stavbna pravica ne prenaša na vseh parcelah, ki sestavljajo to gradbeno parcelo stavbe.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Omejitev iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za:
– prenos parcele oziroma stavbne pravice, ki ima položaj skupnega dela stavbe v etažni lastnini oziroma pomožne nepremičnine, če je ta prenos posledica prenosa lastninske pravice na delu stavbe, ki ima položaj posameznega dela stavbe v etažni lastnini, oziroma na glavni nepremični,
– prenos lastninske pravice na parceli, ki je sestavina gradbene parcele stavbe v etažni lastnini, na lastnika posameznega dela te stavbe v etažni lastnini.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
Besedilo 193. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Gradbeno parcelo stavbi, zgrajeni pred začetkom uveljavitve tega zakona (v nadaljnjem besedilu: obstoječa stavba), z odločbo o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi določi upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, na zahtevo lastnika stavbe. Zahtevo lahko vložita tudi država ali občina, če za to izkažeta javni interes.
(2) Gradbena parcela iz tretjega odstavka 190. člena tega zakona je tisto zemljišče, ki je določeno v:
– gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bila zgrajena stavba,
– odločbi o legalizaciji,
– odločbi, na podlagi katere je bilo k stavbi določeno funkcionalno zemljišče na podlagi ZUN ali gradbena parcela na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 22/14 – odl. US, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1),
– odločbi o ugotovitvi pripadajočega zemljišča k stavbi v skladu s predpisi, ki urejajo vzpostavitev etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča ali
– domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja graditev.
(3) Ne glede na prvo, drugo, tretjo in peto alinejo prejšnjega odstavka lahko lastnik stavbe, občina ali država zahteva, da se kot gradbena parcela iz tretjega odstavka 190. člena tega zakona določi stavbno zemljišče, ki je bilo do uveljavitve tega zakona v naravi urejeno in dejansko uporabljano kot gradbena parcela stavbe, če iz listine iz prejšnjega odstavka in pripadajoče dokumentacije zaradi pomanjkanja podatkov ni mogoče določiti gradbene parcele, ali pripadajoča dokumentacija ne obstaja in ima lastnik stavbe na vseh sestavinah gradbene parcele pridobljeno lastninsko ali drugo stvarno pravico, ki izkazuje pravico graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Tako določena gradbena parcela stavbe ne more presegati morebitne največje površine gradbene parcele stavbe, določene v prostorskem izvedbenem aktu.
(4) Zahtevi za določitev gradbene parcele obstoječi stavbi se priloži listina iz drugega odstavka tega člena s pripadajočo dokumentacijo.
(5) Če iz listine iz drugega odstavka tega člena s pripadajočo dokumentacijo izhaja drugačno parcelno stanje, kot je določeno v katastru nepremičnin v času vložitve zahteve za določitev gradbene parcele obstoječi stavbi, se zahtevi priloži tudi dokumentacija iz prve alineje šestega odstavka tega člena, s katero se rekonstruirajo in ponovno določijo sestavine gradbene parcele obstoječi stavbi, kot je bila določena v listini iz drugega odstavka tega člena.
(6) Če se gradbena parcela obstoječi stavbi določa na podlagi tretjega odstavka tega člena, se zahtevi priložita tudi:
– del projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, ki določa gradbeno parcelo;
– mnenje občine ali ministrstva glede skladnosti gradbene parcele, z veljavnim prostorskim izvedbenim aktom; pri izdaji mnenja se smiselno upoštevajo določila zakona, ki ureja graditev.
(7) Če iz listine iz drugega odstavka tega člena in pripadajoče dokumentacije ali na podlagi projektne dokumentacije iz prve alineje prejšnjega odstavka izhaja, da gradbeno parcelo sestavlja eden ali več delov parcel ali območje stavbne pravice oziroma območje stvarne služnosti, ki ni vpisano v kataster nepremičnin, je treba pred izdajo odločbe o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi urediti sestavine gradbene parcele, kot jih določa peti odstavek 190. člena tega zakona.
(8) Stranka v postopku je predlagatelj določitve gradbene parcele stavbe. Če je predlagatelj določitve gradbene parcele stavbe država ali občina, je stranka v postopku tudi lastnik stavbe, ki se ji predlaga določitev gradbene parcele stavbe.
(9) Če je obstoječa stavba v lasti več oseb, je zahteva za določitev njene gradbene parcele posel rednega upravljanja stavbe.
(10) Če so na podlagi listin iz drugega odstavka tega člena s pripadajočo dokumentacijo ali listin iz drugega odstavka in dokumentacije iz šestega odstavka tega člena določljive vse sestavine gradbene parcele, kot jih določa peti odstavek 190. člena tega zakona, in ima lastnik stavbe na vseh sestavinah gradbene parcele pridobljeno lastninsko ali drugo stvarno pravico, ki izkazuje pravico graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, upravni organ z odločbo o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi določi identifikacijsko oznako gradbene parcele.
(11) Če niso izpolnjeni pogoji za določitev identifikacijske oznake gradbene parcele obstoječi stavbi, upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, zahtevo zavrne.
(12) Zoper odločbo o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi je dovoljena pritožba v osmih dneh od njene vročitve.
(13) Na podlagi pravnomočne odločbe o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi, upravni organ pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, po uradni dolžnosti predlaga spremembe vpisov v katastru nepremičnin. Če je gradbena parcela obstoječe stavbe sestavljena iz več parcel oziroma območij stavbnih pravic oziroma območij stvarne služnosti upravni organ pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s 191.a členom predlaga vpis zaznambe gradbene parcele stavbe v zemljiški knjigi.
(14) Ta člen se ne uporablja za stavbe, ki jim je najprej treba določiti pripadajoče zemljišče v skladu s predpisi, ki urejajo vzpostavitev etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanje pripadajočega zemljišča.«.
Besedilo 194. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Sprememba gradbene parcele stavbe pomeni zmanjšanje, povečanje ali preoblikovanje obstoječe gradbene parcele stavbe tako, da se gradbeni parceli stavbe odvzame ali doda ena ali več sestavin gradbene parcele stavbe, določene v petem odstavku 190. člena tega zakona. Za spremembo gradbene parcele stavbe gre tudi v primeru, če ena ali več sestavin gradbene parcele stavbe postane skupna gradbena parcela, ali če skupna gradbena parcela stavb postane sestavina nove gradbene parcele stavbe.
(2) Za spremembo gradbene parcele stavbe se ne šteje, če se s katastrskim postopkom parcelacije (delitve, združitve ali preurejanjem parcel) ali z izravnavo meje spreminjajo samo sestavine v okviru gradbene parcele stavbe, zunanji obod gradbene parcele stavbe pa ostaja nespremenjen. V tem primeru upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, po uradni dolžnosti pripiše identifikacijsko oznako gradbene parcele stavbe novim sestavinam gradbene parcele stavbe in na podlagi pravnomočne odločbe izvedenega katastrskega postopka o tem obvesti zemljiško knjigo. Če se parcele, ki so v zemljiški knjigi zaznamovane z zaznambo gradbene parcele stavbe, v katastru nepremičnin združijo v eno parcelo, zemljiška knjiga po uradni dolžnosti zbriše zaznambe gradbene parcele pri starih parcelah in zaznambo izvede pri novi parceli.
(3) Za spremembo gradbene parcele stavbe se ne šteje, če se namesto stavbne pravice ali stvarne služnosti kot sestavina gradbene parcele opredeli zemljiška parcela v lasti lastnika stavbe na območjih, na katerih je bila gradbena parcela stavbe določena s stavbno pravico ali stvarno služnostjo.
(4) Za spremembo gradbene parcele stavbe se ne šteje postopek ureditve meje parcele na obodu gradbene parcele stavbe, v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin.
(5) Gradbene parcele stavbe ni dovoljeno spreminjati s katastrskimi postopki, s katerimi se lahko v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin, spreminja meja parcele.
(6) Gradbena parcela stavbe se spremeni z odločbo o spremembi gradbene parcele stavbe, če so po predlagani spremembi izpolnjeni pogoji prostorskega izvedbenega akta za določitev gradbene parcele k tej stavbi in če ima predlagatelj na zemljiščih, ki sestavljajo novo gradbeno parcelo stavbe, pridobljeno lastninsko ali drugo stvarno pravico, ki izkazuje pravico graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(7) Odločbo o spremembi gradbene parcele stavbi izda upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, na zahtevo lastnika parcel, na katerih je stavba. Zahtevo lahko vloži tudi država ali občina, če za to izkažeta javni interes.
(8) Zahtevi za spremembo gradbene parcele stavbe se priložita dokumenta iz šestega odstavka prejšnjega člena.
(9) Če vsi lastniki skupne gradbene parcele zahtevajo, da se njeno zemljišče razdeli tako, da se vključi v gradbene parcele vseh ali posameznih stavb, ki jim je do zdaj pripadalo kot skupna gradbena parcela, upravni organ o takih spremembah gradbenih parcel odloči z eno odločbo.
(10) Če je stavba v lasti več oseb, je zahteva za spremembo gradbene parcele stavbe posel, ki presega redno upravljanje.
(11) V odločbi o spremembi gradbene parcele stavbe upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, ugotovi:
– s katerim gradbenim dovoljenjem je bila določena gradbena parcela stavbe;
– na podlagi katerega uporabnega dovoljenja ali odločbe o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi je bila gradbena parcela stavbe vpisana v kataster nepremičnin;
– katere so sestavine obstoječe gradbene parcele stavbe;
– katere so sestavine novo predlagane gradbene parcele stavbe in ali izpolnjujejo pogoje iz petega odstavka 190. člena tega zakona;
– ali novo predlagana gradbena parcela stavbe izpolnjuje pogoje iz šestega odstavka tega člena.
(12) Če sestavine novo predlagane gradbene parcele ne izpolnjujejo pogojev iz petega odstavka 190. člena tega zakona, je za spremembo gradbene parcele stavbe treba najprej izvesti katastrski postopek, v skladu s predpisi, ki urejajo kataster nepremičnin.
(13) Če so izpolnjeni pogoji iz četrte in pete alineje enajstega odstavka tega člena, upravni organ z odločbo o spremembi gradbene parcele stavbe določi novo identifikacijsko oznako gradbene parcele, ki nadomesti predhodno identifikacijsko oznako.
(14) Odločba o spremembi gradbene parcele stavbe dopolnjuje gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje stavbe ali odločbo o določitvi gradbene parcele obstoječi stavbi.
(15) Če niso izpolnjeni pogoji iz četrte in pete alineje enajstega odstavka tega člena, upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, zahtevo zavrne.
(16) Stranka v postopku je predlagatelj spremembe gradbene parcele stavbe. Če je predlagatelj spremembe gradbene parcele stavbe država ali občina, je stranka v postopku tudi lastnik stavbe, ki se ji predlaga sprememba gradbene parcele stavbe.
(17) Zoper odločbo o spremembi gradbene parcele stavbi je dovoljena pritožba v osmih dneh od njene vročitve.
(18) V odločbi o spremembi gradbene parcele stavbe upravni organ dovoli spremembe vpisov v katastru nepremičnin. Na podlagi pravnomočne odločbe o spremembi gradbene parcele stavbe, upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, po uradni dolžnosti predlaga spremembe vpisov v katastru nepremičnin in zemljiški knjigi.«.
V 195. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Pristojna upravna enota po uradni dolžnosti obvesti upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, in zemljiško knjigo o prenehanju gradbene parcele stavbe. O izbrisu iz evidence in izbrisu zaznambe gradbene parcele stavbe organ, pristojen za geodetske zadeve in zemljiška knjiga odločita po uradni dolžnosti.«.
Za 195. členom se v 3. oddelku spremeni naslov, tako da se glasi »Omejitve v zvezi s spreminjanjem meje parcele in soglasje za spreminjanje meje parcele« ter se doda nov 195.a člen, ki se glasi:
(spreminjanje mej parcel na območju stavbnih zemljišč)
(1) Če prostorski izvedbeni akt, za območja stavbnih zemljišč, določa pravila glede oblikovanja parcel ali določanja gradbenih parcel, se katastrski postopki, s katerimi se spreminjajo meje parcel, ne smejo izvajati v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom.
(2) Če se katastrski postopek parcelacije ali izravnave meje izvaja na pobudo občine ali države, zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture ali zaradi ureditve lastninskega stanja obstoječe gospodarske javne infrastrukture in takšni katastrski postopki vplivajo na izpolnjevanje prostorsko izvedbenih pogojev obstoječih parcel ali pripadajočih zemljišč objektov, glede oblike ali velikosti gradbene parcele, mora občina ali država o tem seznaniti lastnika nepremičnine in po končanem katastrskem postopku dopustna odstopanja ustrezno urediti v prostorskem izvedbenem aktu.
(3) Na območjih, na katerih je z OPN predvidena priprava OPPN, od objave sklepa o pripravi OPPN do sprejema OPPN, niso dopustni katastrski postopki, s katerimi se spreminjajo meje parcel, razen če se s takšnimi katastrskimi postopki izvajajo pripravljalna dela, ki omogočajo načrtovane prostorske ureditve, ali so takšni katastrski postopki potrebni zaradi gradnje gospodarske javne infrastrukture oziroma zaradi ureditve lastninskega stanja obstoječe gospodarske javne infrastrukture.
(4) Pogoji za spreminjanje meje parcele se pridobijo v potrdilu o pogojih za spreminjanje meje parcele, ki vsebuje podatke o namenski rabi prostora, tiste določbe prostorskega izvedbenega akta, ki so pomembne za spreminjanje meje parcele, in navedbo začasnega ukrepa prepovedi spreminjanja meje parcele, če je ta vzpostavljen. Potrdilu se priloži tudi kopija grafičnega prikaza prostorskega izvedbenega akta.
(5) Potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele izda občina. Ima naravo potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek, proti plačilu upravne takse.«.
V 196. členu se v drugem odstavku za besedilom »je treba pridobiti v« doda beseda »katastrskih« in za besedilom »meja parcele« doda besedilo »za zemljišča, določena v tretjem in četrtem odstavku tega člena.«.
Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(3) Soglasje za spreminjanje meje parcele je treba pridobiti, kadar se spreminjajo meje gradbenih parcel stavb in kadar se spreminjajo meje pripadajočih zemljiščih stavb iz evidence stavbnih zemljišč.
(4) Soglasje za spreminjanje meje parcele je treba pridobiti tudi, kadar se spreminjajo meje parcel, če so parcele na območju, ki ga občina z odlokom določi kot območje, v katerem je treba pridobiti soglasje za spreminjanje meje parcele.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Območje iz prejšnjega odstavka se določi tako, da ga je mogoče grafično prikazati v katastru nepremičnin. Občina obveznost za pridobitev soglasja na tem območju vpiše na parcele v katastru nepremičnin.«.
Dosedanji peti, šesti in sedmi odstavek postanejo šesti, sedmi in osmi odstavek.
81. člen
198. člen se spremeni tako, da se glasi:
(načrt preskrbe in upravljanja zemljišč)
(1) Načrt preskrbe in upravljanja zemljišč (v nadaljnjem besedilu: načrt preskrbe) je razvojni dokument občine, za celovito načrtovanje in izvajanje ukrepov zemljiške politike.
(2) Z načrtom preskrbe se načrtujejo:
– ukrepi za izvajanje zemljiške politike, ki jih določa ta zakon, na območju celotne občine;
– količinsko in časovno usklajeno zagotavljanje zemljišč in pravic na njih za prostorski razvoj občine;
– finančna sredstva za izvajanje ukrepov zemljiške politike;
– pridobivanje zemljišč, razpolaganje z njimi in upravljanje teh v skladu s predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(3) Načrt preskrbe vsebuje kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni del, pri čemer se šteje, da je kratek rok obdobje do dveh let, srednji rok od dveh do petih let, dolgi rok od pet do 15 let.
(4) Občina načrt preskrbe pripravi na podlagi svojih razvojnih dokumentov in občinskih prostorskih aktov.
(5) Za pripravo načrta preskrbe se pripravi strokovna podlaga, v kateri se:
– analizira izvajanje predhodnega načrta preskrbe;
– analizira stanje stavbnih zemljišč iz evidence stavbnih zemljišč;
– oceni potreba po stavbnih zemljiščih za posamezne dejavnosti kot so: bivanje (stanovanja vseh vrst, zlasti javna najemna stanovanja), gospodarske dejavnosti, družbene infrastrukture itd.;
– primerja razpoložljiva zemljišča in potrebe;
– oceni potreba po nadomestitvenih kmetijskih ali gozdnih zemljiščih zaradi gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki se uporabljajo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– oceni potrebna finančna sredstva za izvajanje ukrepov zemljiške politike in oceni prejeta finančna sredstva iz naslova ukrepov zemljiške politike.
(6) Za pripravo strokovne podlage se uporabijo tudi strokovne podlage, pripravljene v postopkih priprave prostorskih aktov, kot so urbanistična zasnova in ocene demografskega razvoja, gospodarskega razvoja po gospodarskih dejavnostih ter razvoja občinske prometne infrastrukture in drugih občinskih infrastrukturnih omrežij.
(7) Načrt preskrbe vsebuje besedilni in grafični del.
(8) Besedilni del iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj:
– povzetke analiz iz strokovne podlage, določene v petem odstavku tega člena;
– usmeritve za izvajanje ukrepov za zagotavljanje zemljišč in pravic na njih za prostorski razvoj občine, glede na časovna obdobja iz tretjega odstavka tega člena;
– določitev območij izvajanja posameznih ukrepov zemljiške politike.
(9) Grafični del iz sedmega odstavka tega člena vsebuje pregledno karto načrta ukrepov zemljiške politike za vse ukrepe na celotnem območju občine, lahko pa tudi druge grafične prikaze.
(10) Strokovne podlage iz petega odstavka tega člena so spremljajoče gradivo načrta preskrbe.
(11) Načrt preskrbe sprejme občinski svet.
(12) Občina najpozneje v treh letih po sprejemu načrta preskrbe preveri njegovo izvajanje in ga na podlagi ugotovitev dopolni.«.
V 199. členu se drugi odstavek spremeni, tako da se glasi:
»(2) Država lahko določi območje predkupne pravice v območju DPN, uredbe o najustreznejši varianti ali državnega prostorskega ureditvenega načrta. Država lahko določi območje predkupne pravice tudi na območjih za gradnjo javnih najemnih ali oskrbovanih stanovanj, določenih v občinskih prostorskih izvedbenih aktih.«.
V 201. členu se v prvem odstavku na koncu prvega stavka doda nov stavek, ki se glasi:
»Ponudba iz prejšnjega stavka mora vsebovati obvestilo prodajalca o nameravani prodaji nepremičnine določeni osebi, obvestilo o vseh pogojih te prodaje ter njegovo ponudbo državi ali občini za nakup nepremičnine pod enakimi pogoji.«.
V drugem odstavku se v prvem stavku številka »15« nadomesti s številko »30«.
V tretjem odstavku se v prvem stavku številka »15« nadomesti s številko »30«.
V sedmem odstavku se v prvem stavku številka »15« nadomesti s številko »30«.
V 209. členu se v petem odstavku v prvem stavku za besedilom »razlastitveni upravičenec v« besedilo »30 dneh« nadomesti z besedilom »šestih mesecih«. V zadnjem stavku se za besedo »načrt« beseda »parcelacije« nadomesti z besedo »parcel«.
V šestem odstavku se besedilo »po desetih letih« nadomesti z besedilom »po petih letih«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Določbe četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če poseben zakon to ureja drugače.«.
V 227. členu se v četrtem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– jo je občina že zgradila, zanjo pridobila uporabno dovoljenje, če je to potrebno v skladu s predpisi, ki urejajo graditev in jo predala v upravljanje v obsegu iz programa opremljanja oziroma v obsegu, ki zagotavlja zavezancem raven oskrbe, če se pri podrobnejšem projektiranju ali izvedbi izkaže, da so zaradi tehničnih, funkcionalnih ali drugih rešitev oziroma razmer potrebna odstopanja od rešitev načrtovane komunalne opreme iz programa opremljanja, ali«.
V 230. členu se za šestim odstavkom dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Ne glede na prejšnji odstavek površina gradbene parcele ni merilo pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za stavbe, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, razvrščajo med enostavne objekte.
(8) Ne glede na šesti odstavek tega člena se pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo uporabi računska gradbena parcela:
– za stavbe, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, razvrščajo med nezahtevne objekte in niso pomožni objekti,
– za stavbe, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, razvrščajo med manj zahtevne in zahtevne objekte ter se gradijo na zemljiščih, ki niso stavbna, in niso pomožni objekti,
– v drugih primerih, ko površina gradbene parcele ni določena,
– pri odmeri komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane deveti odstavek.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deseti odstavek, se v drugem stavku beseda »devetega« nadomesti z besedo »enajstega«.
Dosedanji deveti, deseti in enajsti odstavek postanejo enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek.
V dosedanjem dvanajstem odstavku, ki postane štirinajsti odstavek, se v drugem stavku beseda »devetega« nadomesti z besedo »enajstega«.
Dosedanji trinajsti in štirinajsti odstavek postaneta petnajsti in šestnajsti odstavek.
Dosedanji petnajsti odstavek, ki postane sedemnajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(17) Vlada podrobneje predpiše vsebino, obliko in način priprave podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo in vsebino elaborata iz enajstega odstavka tega člena ter način določitve in uporabe računske površine gradbene parcele iz osmega odstavka tega člena.«.
V 232. členu se za osmim odstavkom doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Komunalni prispevek za novo in obstoječo komunalno opremo se ne odmeri za pomožne objekte, ki so enostavne stavbe.«
V dosedanjem devetem odstavku, ki postane deseti odstavek, se za besedilom »enostavne stavbe« črta besedilo »in spremembe namembnosti nezahtevnega objekta«.
Besedilo 233. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Komunalni prispevek zaradi gradnje objekta, razen za gradnjo enostavne stavbe, se odmeri na zahtevo investitorja pred izdajo gradbenega dovoljenja.
(2) Vloga za odmero komunalnega prispevka zaradi gradnje objekta iz prejšnjega odstavka se vloži v elektronski obliki z vsebino iz predpisanega obrazca prek storitev za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se vloga za odmero komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka lahko vloži tudi v fizični obliki pri občini.
(4) Vloga za odmero komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena vsebuje:
– podatke o objektu;
– mnenja pristojnih mnenjedajalcev za priključevanje na komunalno opremo;
– projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, če gre za novogradnjo manj zahtevnega ali zahtevnega objekta;
– dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, če gre za novogradnjo nezahtevnega objekta;
– dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, če gre za spremembo namembnosti objekta.
(5) Vlogi za odmero komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena se lahko priložijo tudi podatki in dokazila o morebitnih preteklih vlaganjih v komunalno opremo in že poravnanih obveznostih plačila komunalnega prispevka ter druga dokumentacija, pomembna za odločitev o odmeri komunalnega prispevka.
(6) Šteje se, da so vlogi priloženi dokumenti iz prve alineje četrtega odstavka in petega odstavka tega člena, če so evidentirani v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona ali vloženi pri občini. Šteje se, da so vlogi priloženi dokumenti iz druge do pete alineje četrtega odstavka tega člena, če so evidentirani v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona.
(7) Odmerna odločba mora biti izdana najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je organ prejel vlogo.
(8) Plačilo komunalnega prispevka v primeru gradnje objekta, razen enostavne stavbe, je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, razen če odmerna odločba ni izdana v roku iz prejšnjega odstavka ali če o pritožbi ni odločeno v roku iz osmega odstavka prejšnjega člena.
(9) Občina v primeru odmere komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena, najpozneje naslednji dan po plačilu komunalnega prispevka potrdi plačilo komunalnega prispevka v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona.
(10) Občina komunalni prispevek zaradi gradnje enostavne stavbe odmeri po uradni dolžnosti po izdaji soglasja k priglašenemu posegu v prostor v skladu z 284. členom tega zakona. Če občina komunalnega prispevka zaradi gradnje enostavne stavbe ne odmeri v 60 dneh od izdaje soglasja k priglašenemu posegu v prostor ali če o pritožbi zoper odmerno odločbo ni odločeno v roku iz osmega odstavka prejšnjega člena, se šteje, da je komunalni prispevek plačan.
(11) Vsebino obrazca vloge iz petega odstavka tega člena podrobneje predpiše minister.«.
V 234. členu se v tretjem odstavku v drugem stavku za besedo »vložena« črta beseda »popolna«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na osmi odstavek 230. člena tega zakona se pri izračunu komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena upošteva dejanska površina gradbene parcele, če zavezanec dokaže, da je dejanska površina gradbene parcele iz gradbenega dovoljenja ali katastra nepremičnin manjša od računske gradbene parcele.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Komunalni prispevek iz prvega odstavka tega člena se odmeri najpozneje v dveh letih od izboljšanja opremljenosti zemljišča, pri čemer začne rok za odmero teči, ko je komunalna oprema zgrajena, je zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje in je predana v upravljanje. Če za gradnjo komunalne opreme gradbeno oziroma uporabno dovoljenje ni potrebno, se šteje, da je zemljišče opremljeno z dodatno vrsto komunalne opreme, ko je ta predana v upravljanje. Če občina v dveh letih od izboljšanja opremljenosti zemljišča komunalnega prispevka ne odmeri, se ne glede na peti odstavek 226. člena tega zakona objekt priključi brez pogoja plačila komunalnega prispevka.«.
Besedilo 235. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Akontacija komunalnega prispevka za novo komunalno opremo se odmeri po uradni dolžnosti na območju opremljanja, ki je opremljeno s komunalno opremo iz programa opremljanja.
(2) Akontacija komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka se odmeri lastniku urejenega zazidljivega zemljišča. Ne glede na določbe 156. člena tega zakona se za potrebe odmere akontacije za urejeno zazidljivo zemljišče šteje tudi neurejeno zazidljivo zemljišče, ki samostojno po velikosti in obliki ne izpolnjuje pogojev za urejeno zazidljivo zemljišče, vendar te pogoje izpolnjuje skupaj s sosednjimi zemljišči v lasti istega lastnika oziroma lastnikov.
(3) Občina lahko odmeri akontacijo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo, če je ta zgrajena, je zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje, razen, če uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, ni treba pridobiti, in je predana v upravljanje vsa komunalna oprema na obračunskih območjih, na katerih leži zemljišče, za katero se odmerja akontacija.
(4) Akontacija komunalnega prispevka se lahko odmeri tudi, če urejeno oziroma neurejeno zazidljivo zemljišče iz drugega odstavka tega člena še ni vpisano v evidenco stavbnih zemljišč v skladu s tem zakonom. V tem primeru se razvojna stopnja določi v odločbi o odmeri akontacije.
(5) Akontacija komunalnega prispevka se odmeri od površine urejenega zazidljivega oziroma neurejenega zazidljivega zemljišča iz drugega odstavka tega člena.
(6) Plačana akontacija komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka zaradi gradnje.
(7) Način izračuna akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo in način upoštevanja plačane akontacije iz prejšnjega odstavka podrobneje predpiše vlada.
(8) Občina na zahtevo zavezanca izda potrdilo o plačani akontaciji komunalnega prispevka.«.
Besedilo 236. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Komunalni prispevek zaradi legalizacije objekta se odmeri na zahtevo investitorja oziroma lastnika objekta pred izdajo odločbe o legalizaciji ali dovoljenja za objekt daljšega obstoja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(2) Vloga za odmero komunalnega prispevka zaradi legalizacije objekta se vloži v elektronski obliki z vsebino iz predpisanega obrazca prek storitev za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se vloga za odmero komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka lahko na občino vloži v fizični obliki.
(4) Vloga za odmero komunalnega prispevka zaradi legalizacije objekta vsebuje:
– podatke o objektu;
– dokumentacijo za legalizacijo objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(5) Vlogi za odmero komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka se lahko priložijo tudi podatki in dokazila o morebitnih preteklih vlaganjih v komunalno opremo in že poravnanih obveznostih plačila komunalnega prispevka ter druga dokumentacija, pomembna za odločitev o odmeri komunalnega prispevka.
(6) Šteje se, da so vlogi priloženi dokumenti iz prve alineje četrtega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka, če so evidentirani v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona ali oddani občini.
(7) Šteje se, da so vlogi priloženi dokumenti iz druge alineje četrtega odstavka tega člena, če so evidentirani v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona.
(8) Odmerna odločba mora biti izdana najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je organ prejel vlogo.
(9) Plačilo komunalnega prispevka zaradi legalizacije objekta je pogoj za izdajo odločbe o legalizaciji objekta ali dovoljenja za objekt daljšega obstoja, razen če odmerna odločba ni izdana v roku iz prejšnjega odstavka ali če o pritožbi ni odločeno v roku iz osmega odstavka 232. člena tega zakona.
(10) Občina najpozneje naslednji dan po plačilu komunalnega prispevka v storitvi za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena tega zakona potrdi plačilo komunalnega prispevka.
(11) Vsebino obrazca vloge iz petega odstavka tega člena podrobneje predpiše minister.«.
Za 236. členom se doda nov 236.a člen, ki se glasi:
(domneva poravnanih obveznosti plačila komunalnega prispevka)
Za objekt, za katerega v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, velja domneva izdanega gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja, se šteje, da ima poravnan komunalni prispevek za komunalno opremo, na katero je priključen, ali mu je omogočena njena uporaba.«.
93. člen
V 237. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Lastnik mora zahtevi iz prejšnjega odstavka predložiti dokazilo o legalnosti objekta in soglasje upravljavca komunalne opreme, iz katerega je razvidno, da je priključitev možna.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pri odmeri komunalnega prispevka iz prvega odstavka tega člena se podatek o bruto tlorisni površini objekta in namembnosti objekta pridobi iz uradnih evidenc. Če zavezanec dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina objekta manjša od bruto tlorisne površine objekta navedene v uradnih evidencah, se pri izračunu komunalnega prispevka upošteva površina objekta iz elaborata za vpis v uradno evidenco, če je vložena vloga za vpis spremembe v uradno evidenco.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane peti odstavek, se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Pri odmeri komunalnega prispevka se uporabi podatek o površini gradbene parcele stavbe iz gradbenega dovoljenja ali katastra nepremičnin. Če gradbena parcela ni znana, se uporabi računska gradbena parcela.«.
V 238. členu se v tretjem odstavku številka »36« nadomesti s številko »60«.
V petem odstavku se številka »24« nadomesti s številko »48«.
V 240. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Komunalni prispevek za novo in obstoječo komunalno opremo se ne plača za obstoječo stavbo, ki se ji poveča bruto tlorisna površina zaradi energetske ali statične sanacije ali se ji prizidajo zunanje stopnice ali zunanje dvigalo.«.
Besedilo 241. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Občina lahko predpiše oprostitev plačila komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, in sicer:
– delno ali celotno oprostitev za posamezne vrste stanovanjskih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov;
– delno ali celotno oprostitev za posamezne vrste nestanovanjskih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov;
– delno ali celotno oprostitev za posamezne vrste gradbeno inženirskih objektov, v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov;
– delno ali celotno oprostitev za prizidavo obstoječega objekta.
(2) Občina lahko predpiše oprostitev plačila komunalnega prispevka za novo oziroma obstoječo komunalno opremo:
– za javna najemna stanovanja in javna najemna oskrbovana stanovanja, katerih investitor je država, pravna oseba javnega prava, katere ustanoviteljica je država ali občina, ali pravna oseba s statusom neprofitne stanovanjske organizacije, ki je v 100-odstotni neposredni lasti države, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava;
– za stavbe, namenjene izvajanju javne gasilske službe v skladu s predpisi, ki urejajo gasilstvo;
– za stavbe, namenjene izvajanju javnih služb za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– za objekte, katerih investitor so država, društva ali pravne osebe zasebnega prava, katerih delovanje je v javnem interesu;
– za stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, katerih investitor je država, občina ali pravna oseba, katere ustanoviteljica je država ali občina.
(3) Če primeri iz prejšnjega odstavka predstavljajo le del objekta, se oprostitev plačila komunalnega prispevka upošteva le za ta del objekta.«.
Besedilo 242. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če investitor plača komunalni prispevek za novo komunalno opremo zaradi gradnje, in gradbeno dovoljenje ni bilo izdano oziroma je prenehalo veljati, ni upravičen do vračila komunalnega prispevka. Poravnane obveznosti plačila komunalnega prispevka se investitorju ali njegovemu pravnemu nasledniku upoštevajo pri naslednji odmeri na predmetnem zemljišču ali na funkcionalno zaokroženem območju, na katerem je več med seboj prostorsko in funkcionalno povezanih objektov, če gre za gradnjo na kompleksnih območjih.
(2) Če investitor plača komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, je upravičen do vračila komunalnega prispevka, če ga je plačal za objekt, za katerega:
– gradbeno dovoljenje ni bilo izdano ali je prenehalo veljati;
– ni bila izdana odločba o legalizaciji, ali
– se je gradbeno dovoljenje spremenilo tako, da je komunalni prispevek po spremembi manjši od plačanega komunalnega prispevka in je razlika večja od 100 eurov.
(3) Vračilo iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavi v petih letih po plačilu komunalnega prispevka, če gradbeno dovoljenje ali odločba o legalizaciji ni bilo izdano, v petih letih po prenehanju veljavnosti gradbenega dovoljenja ali v petih letih po spremembi gradbenega dovoljenja.
(4) Vračilo iz drugega odstavka tega člena lahko zahteva investitor, ki je komunalni prispevek plačal, ali njegovi pravni nasledniki.
(5) Če vračilo komunalnega prispevka iz drugega odstavka tega člena ni bilo izvedeno, občina po preteku roka iz tretjega odstavka tega člena, upošteva poravnane obveznosti plačila komunalnega prispevka pri naslednji odmeri komunalnega prispevka na predmetnem zemljišču.
(6) Poravnane obveznosti plačila komunalnega prispevka veljajo v primerih iz prvega odstavka tega člena ali, če investitor ni zahteval vračila plačila komunalnega prispevka iz drugega odstavka tega člena, 20 let od njihovega plačila.
(7) Prejšnji odstavek se ne uporablja na območjih, na katerih je bilo priznano plačilo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo zaradi izpolnitve obveznosti po pogodbi o opremljanju.
(8) Občina pri odmeri komunalnega prispevka upošteva pretekla vlaganja ali že poravnane obveznosti plačila komunalnega prispevka, če gre za odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta na tem zemljišču. Pri tem je lahko obstoječi objekt v času odmere že odstranjen.
(9) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka mora v primeru uveljavljanja preteklih vlaganj ali že poravnanih obveznosti iz prejšnjega odstavka, občini predložiti dokazila o obstoju in legalnosti objekta, ki je predviden za odstranitev ali je bil odstranjen.
(10) Pretekla vlaganja ali že poravnane obveznosti iz osmega odstavka tega člena se upoštevajo največ 20 let od odstranitve objekta.
(11) V primeru iz osmega odstavka tega člena občina po uradni dolžnosti ponovno odloči o odmeri komunalnega prispevka, če v roku dveh let po pridobitvi uporabnega dovoljenja za nov objekt, obstoječi objekt še ni odstranjen.
(12) Občina lahko predpiše delno ali celotno upoštevanje preteklih vlaganj v komunalno opremo oziroma že poravnanih obveznosti plačila komunalnega prispevka za posamezno vrsto komunalne opreme v obliki finančnih ali drugih sredstev.
(13) Občina lahko predpiše, kako se pri odmeri komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča upoštevajo pretekla vlaganja v sisteme za komunalno samooskrbo.
(14) Pri odmeri komunalnega prispevka zaradi legalizacije objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, se pri objektu, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, vendar je ta zgrajen v nasprotju z njim, upošteva že poravnan komunalni prispevek ali plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča.
(15) Način upoštevanja preteklih vlaganj in že poravnanih obveznosti iz tega člena podrobneje predpiše vlada.«.
V 245. členu se za besedo »Občina« črta beseda »lahko«.
V 265. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Zbirka prostorskih aktov se povezuje s katastrom nepremičnin, registrom predpisov in registrom pravnih aktov lokalnih skupnosti.«.
V 276. členu se v prvem odstavku za sedmo alinejo dodata novi osma in deveta alineja, ki se glasita:
»– podatki iz zbirk podatkov v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in varstvom naravnih vrednot v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, in
– podatki iz drugih zbirk podatkov nosilcev urejanja prostora in mnenjedajalcev.«.
V 278. členu se v prvem odstavku v drugem stavku za besedo »ministrstvo« črtata vejica in besedilo »potrdi pa Komisija za prostorski razvoj«.
280. člen se črta.
V 282. členu se v četrtem odstavku v prvem stavku za besedo »prejetja« črta beseda »popolne«.
Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Ne glede na prostorske izvedbene akte je dopustno izvesti poseg na ali ob obstoječem objektu, ki ga je treba izvesti zaradi izpolnjevanja bistvenih zahtev za objekte, če se neto tlorisna površina objekta ne poveča ter namembnost objekta ne spremeni. Ne glede na prejšnji stavek se neto tlorisna površina lahko poveča za toliko, kolikor je neto tlorisna površina zunanjega dvigala ali zunanjega stopnišča, če je njuna gradnja potrebna zaradi izpolnjevanja bistvenih zahtev.
(8) Neposredno uporabna temeljna pravila urejanja prostora so pravila iz petega in šestega odstavka 21. člena zakona, pravila iz 35. člena zakona ter pravila iz prejšnjega odstavka.«.
V 284. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(6) Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena je obvezna priglasitev začetka gradnje začasnega skladiščnega objekta, občina pa izda soglasje k priglašenemu posegu samo, če ta leži na območju, ki se ureja z občinskim prostorskim izvedbenim aktom.«.
Sedmi odstavek se črta.
Dosedanji osmi odstavek postane sedmi odstavek.
Za 284. členom se doda nov 284.a člen, ki se glasi:
(mnenja nosilcev urejanja prostora, ki so mnenjedajalci v skladu s predpisi o graditvi)
(1) Mnenjedajalec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ali izvajanja posega v prostor, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, ne sme uveljavljati zahtev, ki so v nasprotju z določili prostorskega izvedbenega akta, pri pripravi katerega je sodeloval kot nosilec urejanja prostora in k njemu podal pozitivno mnenje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek prepoved uveljavljanja zahtev iz prejšnjega odstavka ne velja na območju, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, sprejetimi na podlagi ZUN.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena prepoved uveljavljanja zahtev iz prvega odstavka tega člena ne velja na območju, na katerem je bil po uveljavitvi prostorskega izvedbenega akta sprejet sorodni predpis, v skladu in na način, določen v 62. členu tega zakona ali drug predpis, ki vpliva na odobritev posega v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ali izvajanja posega v prostor, za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno iz prvega odstavka tega člena, če je treba izvesti podrobnejšo presojo vplivov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če gre za izvršitev sodbe sodišča ali odpravo kršitve iz obrazloženega mnenja Evropske komisije.«.
V 285. členu se v drugem odstavku za besedo »glede« doda besedilo »izvajanja katastrskih postopkov spreminjanja meje parcele in«.
V tretjem odstavku se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»Občinski inšpektor ali skupni občinski inšpektor, ki deluje v okviru skupne občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: občinski inšpektor), je pristojen za inšpekcijski nadzor nad:«.
Tretja alineja se spremeni tako, da se glasi:
»− prenehanjem izvajanja začasnih posegov v prostor kot začasna raba, po preteku predpisanega časa za njihovo postavitev in uporabo;«.
V 286. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku besedilo »prve in druge« nadomesti z besedilom »prve, druge in tretje«.
V 289. členu se v prvem odstavku v prvi alineji za besedilom »partner ali« črta beseda »bližnji«.
V 291. členu se v naslovu člena za besedilom »v zvezi« doda besedilo »s spreminjanjem meje parcele in«.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Z globo od 500 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če spreminja meje parcele v nasprotju s prvim odstavkom 195.a člena tega zakona.
(5) Z globo od 300 do 1.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.«.
Za 291. členom se doda nov 291.a člen, ki se glasi:
(prekršek zaradi neupoštevanja obveznosti odstranitve začasnega posega v prostor)
(1) Z globo od 1.000 do 14.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če gre za pravno osebo, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 2.000 do 15.000 eurov, če po preteku predpisanega časa za začasno rabo iz sedme alineje drugega odstavka 137. člena tega zakona ne odstrani začasnega posega v prostor.
(2) Z globo od 1.000 do 14.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 100 do 1.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
V 294. členu se v tretjem odstavku v drugi alineji za besedilom »v skladu s« beseda »četrtim« nadomesti z besedo »tretjim«.
298. člen se spremeni tako, da se glasi:
(končanje postopkov priprave prostorskih aktov)
(1) Postopki priprave občinskih prostorskih aktov, začeti na podlagi ZPNačrt, katerih priprava se je v skladu s prvim, drugim, tretjim in četrtim odstavkom 273. člena ZUreP-2 nadaljevala po dosedanjih predpisih, se končajo po ZPNačrt.
(2) Postopki priprave občinskih prostorskih aktov, začeti na podlagi ZUreP-2, se končajo po ZUreP-2. V postopku priprave občinskega prostorskega načrta se lahko določi tudi območja iz prvega odstavka 305. člena zakona ob upoštevanju četrtega odstavka 305. člena zakona.
(3) Postopki priprave državnih prostorskih aktov, začeti na podlagi ZUreP-1, ZPNačrt, ZUPUDPP in ZUreP-2 se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona.
(4) Postopki iz prejšnjega odstavka se nadaljujejo glede na že opravljena dejanja v postopku.
(5) Postopka priprave lokacijskih načrtov, ki sta se začela v skladu z ZUOPZP in za katera sta izdana Odlok o programu priprave lokacijskega načrta za vplivno območje plazu Macesnik v Občini Solčava (Uradni list RS, št. 92/03, 85/07 in 59/11) in Odlok o programu priprave lokacijskega načrta za vplivno območje plazu Slano Blato v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 23/04 in 31/17), se nadaljujeta po tem zakonu, pri čemer se postopek nadaljuje glede na že opravljena dejanja v postopku.
V 301. členu se v prvem odstavku letnica »2027« nadomesti z letnico »2028«.
V 305. členu se drugi odstavek črta.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »prvega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »prejšnjega odstavka«.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
Peti odstavek se črta.
Za 310. členom se črtata 5. poglavje: DELOVANJE KOMISIJE ZA PROSTORSKI RAZVOJ« in 311. člen.
V 326. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Do uskladitve predpisov, ki urejajo upravne takse, se upravna taksa obračuna po tarifi, kot je v skladu s predpisi, ki urejajo upravne takse, določena za lokacijsko informacijo za gradnjo objektov in izvajanje drugih del (tarifna št. 36).«.
V 327. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Do zakonske ureditve metodologije ocenjevanja vrednosti nepremičnin, škod na njih in drugih stroškov ter izvajalcev tega ocenjevanja izvajajo ocenjevanje odškodnin iz 216. člena tega zakona cenilci iz 49. člena tega zakona, pri čemer upoštevajo naslednje podatke in stanje:
– o nepremičninah in o njihovi posplošeni vrednosti, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in množično vrednotenje nepremičnin vodijo v javnih evidencah, ter druge podatke, ki jih pridobijo od lastnikov nepremičnin oziroma nosilcev pravic na njih, ter skladnost navedenih podatkov s primerljivimi nepremičninami na dan uvedbe razlastitvenega postopka;
– stanje nepremičnin v naravi na dan uvedbe razlastitvenega postopka;
– namensko rabo prostora pred uveljavitvijo akta, ki je podlaga za razlastitev, in
– mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti na dan uvedbe razlastitvenega postopka.«.
V 328. členu se v drugem odstavku za besedilom »izpolnjevanje pogojev za« doda besedilo »neurejeno zazidljivo in«, za besedilom »urejeno zazidljivo zemljišče iz« se črta besedilo »prvega odstavka«.
Besedilo 331. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ne glede na deveti odstavek 232. člena in 233. člen zakona se do vzpostavitve storitev za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena zakona komunalni prispevek zaradi gradnje objekta odmeri na zahtevo investitorja, ki se vloži v fizični obliki. Investitor obvesti upravni organ za gradbene zadeve o vloženi zahtevi.
(2) Upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, seznani občino z uvedbo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, če investitor upravnemu organu ni sporočil, da je postopek odmere komunalnega prispevka že uveden. Če občina še ni uvedla postopka odmere komunalnega prispevka na zahtevo investitorja, uvede postopek in investitorju odmeri komunalni prispevek na podlagi obvestila upravnega organa.
(3) Vlogi investitorja ali obvestilu iz prejšnjega odstavka se priloži dokumentacija iz četrtega odstavka 233. člena zakona. Če želi investitor uveljavljati pretekla vlaganja predloži tudi dokumentacijo iz petega odstavka 233. člena zakona.
(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena investitor upravnemu organu, pristojnemu za gradbene zadeve, predloži dodaten izvod dokumentacije iz prejšnjega odstavka.
(5) Rok za izdajo odmerne odločbe je 30 dni od prejema vloge investitorja iz prvega odstavka tega člena ali obvestila iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Občina izda potrdilo o plačanem komunalnem prispevku, s katerim investitor pred upravnim organom za gradbene zadeve izkazuje plačilo komunalnega prispevka.
(7) Če odmerna odločba ni izdana v roku iz petega odstavka tega člena ali če o pritožbi ni odločeno v roku iz osmega odstavka 232. člena zakona, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.«.
Besedilo 332. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ne glede na deveti odstavek 232. člena in 236. člen zakona se do vzpostavitve storitev za elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev) iz petega odstavka 263. člena zakona komunalni prispevek zaradi legalizacije objekta odmeri na zahtevo investitorja, ki se vloži v fizični obliki. Investitor obvesti upravni organ za gradbene zadeve o vloženi zahtevi.
(2) Upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, seznani občino z uvedbo postopka legalizacije objekta, če investitor upravnemu organu ni sporočil, da je postopek odmere komunalnega prispevka že uveden. Če občina še ni uvedla postopka odmere komunalnega prispevka na zahtevo investitorja, uvede postopek in investitorju odmeri komunalni prispevek na podlagi obvestila upravnega organa.
(3) Vlogi investitorja ali obvestilu iz prejšnjega odstavka se priloži dokumentacija iz četrtega odstavka 236. člena zakona. Če želi investitor uveljavljati pretekla vlaganja predloži tudi dokumentacijo iz petega odstavka 236. člena zakona.
(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena investitor upravnemu organu, pristojnemu za gradbene zadeve, predloži dodaten izvod dokumentacije iz prejšnjega odstavka.
(5) Rok za izdajo odmerne odločbe je 30 dni od prejema vloge investitorja iz prvega odstavka tega člena ali obvestila iz drugega odstavka tega člena.
(6) Občina izda potrdilo o plačanem komunalnem prispevku, s katerim investitor pred upravnim organom za gradbene zadeve izkazuje plačilo komunalnega prispevka.
(7) Če odmerna odločba ni izdana v roku iz petega odstavka tega člena ali če o pritožbi ni odločeno v roku iz osmega odstavka 232. člena zakona, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo odločbe o legalizaciji objekta ali dovoljenja za objekt daljšega obstoja.«.
V 336. členu zakona se v drugem odstavku za besedo »člena« besedilo »Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/2017; v nadaljnjem besedilu ZAID)« nadomesti z besedo »ZAID«.
V 337. členu zakona se v prvem odstavku na koncu stavka črta besedilo »in jih predložiti v obravnavo Komisiji za prostorski razvoj«.
V 341. členu zakona se v prvem odstavku črta tretja alineja.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(odstranitev objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje)
Lastnik objekta, naprave ali predmeta za oglaševanje na površinah iz spremenjenega 35. člena zakona mora objekt, napravo ali predmet za oglaševanje odstraniti najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Če lastnik iz prejšnjega stavka ni znan, mora objekt, napravo ali predmet za oglaševanje v roku in prejšnjega stavka, odstraniti lastnik zemljišča, na katerem je objekt, naprava ali predmet za oglaševanje.
(objavljanje tekstualnih in grafičnih vsebin v prehodnem obdobju)
Do vzpostavitve pogojev za objavljanje tekstualnih in grafičnih vsebin v Uradnem listu RS oziroma uradnem glasilu občine, se:
– državni prostorski akt in regionalni prostorski plan objavita v Uradnem listu RS, občinski prostorski akt pa v uradnem glasilu občine tako, da se v njem objavi tekstualni del, grafični del pa z navedbo identifikacijske številke, pod katero je v celoti objavljen v prostorskem informacijskem sistemu;
– se v primeru razlik med analogno in digitalno obliko prostorskega akta šteje, da je veljavna tista različica, ki je objavljena v Uradnem listu RS ali uradnem glasilu občine. Če se razlike pojavijo pri grafičnem delu sprejetega prostorskega akta, se kot veljavna šteje različica, objavljena v prostorskem informacijskem sistemu.
126. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo delovati projektne skupine pri državnem prostorskem načrtovanju.
Spremenjen četrti odstavek 124. člena zakona se uporablja tudi za postopke priprave prostorskih aktov, ki so se začeli in se nadaljujejo v skladu z ZPNačrt in ZUreP-2.
(določanje in evidentiranje gradbenih parcel)
(1) Določbe spremenjenega 191., 192., 193., 194. in 195. člena ter novega 191.a člena zakona se za novozgrajene stavbe in za določanje gradbene parcele obstoječim stavbam začnejo uporabljati z vzpostavitvijo sistema eGraditev, v skladu zakonom, ki ureja graditev.
(2) Določbe spremenjenega 191., 192., 193., 194. in 195. člena ter novega 191.a člena zakona se za prizidave, rekonstrukcije in spremembe namembnosti obstoječih stavb ter legalizacijo začnejo uporabljati 6. januarja 2028.
(sprejetje načrta preskrbe)
Občina sprejme načrt preskrbe iz spremenjenega 198. člena zakona najpozneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
(sprejetje odloka o taksi na neizkoriščeno stavbno zemljišče)
Občina sprejme odlok iz tretjega odstavka 247. člena zakona do 31. decembra 2027.
Nosilci urejanja prostora morajo pripraviti smernice iz prve alineje spremenjenega tretjega odstavka 41. člena zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(izdaja podzakonskih predpisov)
(1) V devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona vlada izda predpise iz:
– sedmega odstavka spremenjenega 16. člena zakona;
– devetega odstavka spremenjenega 164. člena zakona;
– sedemnajstega odstavka spremenjenega 230. člena zakona;
– sedmega odstavka spremenjenega 235. člena zakona;
– petnajstega odstavka spremenjenega 242. člena zakona.
(2) V devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona minister izda predpisa iz:
– enajstega odstavka spremenjenega 233. člena zakona;
– enajstega odstavka spremenjenega 236. člena zakona.
(uskladitev z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev)
Prvi in drugi odstavek 10. člena, prvi odstavek 13. člena in prvi odstavek 14. člena, prvi odstavek 18. člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (Uradni list RS, št. 131/23, 81/24, 109/24 in 57/25), ki se nanašajo na odstopanje od tretjega odstavka 128. člena, prve alineje prvega odstavka 130. člena, 138. člena ter 163. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP), se nanašajo tudi na odstopanje od določb istih členov tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 801-08/25-9/26
Ljubljana, dne 18. septembra 2025
EPA 2209-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
