Številka:	U-I-161/23-18
Datum:	2. 9. 2025

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Marjete Velepec, Domžale, na seji 2. septembra 2025

1. Člen 7 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 99/22), kolikor pod zap. št. 930 kategorizira javno pot »od Obvozne c. do 9990684« (odsek 716194) v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 1628, 1686, 1793 in 1810, vsa k. o. Ježica, se razveljavi.

2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana, kolikor pod zap. št. 930 kategorizira javno pot »od Obvozne c. do 9990684« (odsek 716194) v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 1660, 1679, 1696, 1786, 1845 in 1864, vsa k. o. Ježica, se zavrže.

3. Pobudnica sama nosi svoje stroške postopka s pobudo.

1. Pobudnica navaja, da izpodbija 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju Odlok). Zatrjuje njegovo neskladje s 33. in 69. členom Ustave, pa tudi z 39. členom Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – v nadaljevanju ZJC). Trdi, da je lastnica oziroma solastnica v izreku navedenih zemljišč, po katerih je z Odlokom kategorizirana javna cesta pod zap. št. 930, odsek 716194 (»od Obvozne c. do 9990684«). Pred kategorizacijo naj Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) s pobudnico ne bi sklenila nobenega pravnega posla ali začela postopka razlastitve. Po pojasnilih pobudnice po nekaterih zemljiščih poteka kolovoz, ki se je uporabljal in se še uporablja zaradi izkoriščanja kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ta kolovoz naj nikoli ne bi bil javna cesta. Po trasi kategorizirane javne ceste naj bi potekala izgradnja kanalizacijskega kanala C0 in pobudnica navaja številne okoliščine v zvezi s tem. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi Odlok, kolikor se nanaša na kategorizirano javno cesto, ki poteka po njenih zemljiščih.

2. MOL v odgovoru na pobudo navaja, da je pobudnica z izpisi iz zemljiške knjige sicer izkazala (so)lastništvo zemljišč, ne pa tudi, da bi po njih potekal odsek javne ceste 716194 oziroma da bi bila znotraj cestnega sveta. Nasprotno, glede na ortofoto posnetke naj zemljišča s parc. št. 1660, 1679, 1686, 1696, 1786, 1845 in 1864, vsa k. o. Ježica, ne bi ležala znotraj cestnega sveta. MOL predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo zavrže, oziroma če meni, da je utemeljena, izda ugotovitveno odločbo na podlagi 48. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20, 92/21 in 22/25 – v nadaljevanju ZUstS).

3. MOL je po pozivu Ustavnega sodišča, naj za zemljišča s parc. št. 1660, 1679, 1686, 1696, 1786, 1845 in 1864, vsa k. o. Ježica, predloži še podatke o poteku javne ceste iz evidence o javnih cestah v smislu 50. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – v nadaljevanju ZCes-2), sporočila, da po podatkih Odloka javna cesta (odsek 716194) poteka po zemljišču s parc. št. 1686, k. o. Ježica, po zemljiščih s parc. št. 1660, 1679, 1696, 1786, 1845 in 1864, vsa k. o. Ježica, pa ne. V naravi naj sicer javna cesta ne bi potekala niti po zemljišču s parc. št. 1686, k. o. Ježica.

4. Pobudnica se je opredelila do odgovora MOL na pobudo in do dodatnih podatkov o poteku javne ceste, ki jih je sporočila MOL. Pobudnica navedbe MOL zavrača in vztraja pri svojih očitkih, ki jih še dodatno pojasnjuje. Trdi, da so na zemljiščih neupravičeno vpisane zaznambe razlastitvenih postopkov. Glede na obsežnost kršitev naj bi bilo treba razveljaviti celoten Odlok. Ustavno sodišče naj tudi naloži MOL »umik vseh neupravičenih zaznamb« v zemljiški knjigi ter vzpostavitev prejšnjega stanja v dejanskem in pravnem pogledu. Pobudnica še navaja, naj Ustavno sodišče odloči o povrnitvi stroškov.

5. Odgovoru na odgovor MOL na pobudo je pobudnica naknadno predložila še izpise s spletne strani Urbinfo (Javni informacijski sistem prostorskih podatkov MOL) za nekatera zemljišča. Teh listin Ustavno sodišče ni poslalo MOL, ker gre za podatke, s katerimi MOL razpolaga in v obravnavani zadevi presoja Ustavnega sodišča na njih niti ne temelji oziroma za presojo ti podatki niso bili odločilni.

6. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo predpisi o kategorizaciji občinskih javnih cest učinkujejo neposredno na pravne položaje lastnikov zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane javne ceste. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (tretji odstavek 24. člena ZUstS).

7. Odlok je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 22. 7. 2022 in je začel veljati petnajsti dan po objavi, tj. 6. 8. 2022 (11. člen Odloka). Pobuda je pravočasna, saj je bila vložena 21. 7. 2023, torej v roku iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS.

8. V obravnavani zadevi ni sporno, da je pobudnica lastnica oziroma solastnica zemljišč s parc. št. 1628, 1660, 1679, 1686, 1696, 1786, 1793, 1810, 1845 in 1864, vsa k. o. Ježica. Ker predpisi o kategorizaciji javnih cest lahko neposredno učinkujejo na pravne položaje lastnikov zemljišč, po katerih potekajo javne ceste, je Ustavno sodišče štelo, da pobudnica izpodbija Odlok v delu, kolikor se nanaša na navedena zemljišča. Navedbi pobudnice, da bi bilo treba glede na obsežnost kršitev razveljaviti celoten Odlok, tako ni mogoče slediti.

9. Splošen ugovor MOL, da pobudnica ni izkazala poteka javne ceste po njenih zemljiščih, ni upošteven. MOL pa je glede zatrjevanega poteka javne ceste po zemljiščih s parc. št. 1660, 1679, 1686, 1696, 1786, 1845 in 1864, vsa k. o. Ježica, konkretizirano ugovarjala, da po teh zemljiščih ne poteka javna cesta, in predložila je tudi ortofoto posnetke. Ustavno sodišče jo je zato pozvalo, naj sporoči še podatke o poteku javne ceste po teh zemljiščih iz evidence o javnih cestah. MOL je po pozivu pojasnila, da po podatkih Odloka javna pot poteka le po zemljišču s parc. št. 1686, k. o. Ježica, po zemljiščih s parc. št. 1660, 1679, 1696, 1786, 1845 in 1864, vsa k. o. Ježica, pa ne. Iz ustavnosodne presoje že izhaja, da je za ugotovitev, ali izpodbijani odlok sporno javno cesto določa (kategorizira) na določenem zemljišču, upoštevna ureditev v evidenci o javnih cestah (banka cestnih podatkov).¹ To pomeni, da je odločilnega pomena, kakšen je potek sporne javne ceste na podlagi podatkov Odloka oziroma evidence o javnih cestah. Glede na navedeno je treba ugotoviti, da na zemljiščih s parc. št. 1660, 1679, 1696, 1786, 1845 in 1864, vsa k. o. Ježica, ni zatrjevane javne ceste. V tem delu podatki iz evidence o javnih cestah ne pritrjujejo trditvam pobudnice o poteku sporne javne ceste. Pobudnica zato ne izkazuje pravnega interesa za pobudo, kolikor se nanaša na navedena zemljišča, in Ustavno sodišče je pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

10. V delu, kolikor se pobuda nanaša na zemljišča s parc. št. 1628, 1686, 1793 in 1810, vsa k. o. Ježica, je Ustavno sodišče pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.

11. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.

12. ZCes-2 pojem in status javnih cest ureja v 3. členu. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa. V prvem odstavku 49. člena ZCes-2 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 49. člena ZCes-2 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – ZCes-1), ki je veljal v času sprejetja Odloka, in pred tem tudi že ZJC. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

13. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila.² Tudi v obravnavani zadevi MOL pred kategorizacijo javne ceste oziroma javne poti po zemljiščih s parc. št. 1628, 1686, 1793 in 1810, vsa k. o. Ježica, teh zemljišč ni pridobila v last. Po povedanem je torej 7. člen Odloka, kolikor kategorizira javno pot v delu, ki poteka po teh zemljiščih, v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 7. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave.

14. Iz navedenih razlogov je Ustavno sodišče razveljavilo 7. člen Odloka, kolikor se nanaša na zemljišča s parc. št. 1628, 1686, 1793 in 1810, vsa k. o. Ježica (1. točka izreka).

15. Ustavno sodišče se glede na takšno odločitev ni spuščalo v presojo drugih očitkov pobudnice in tudi ni sledilo njenim predlogom, naj MOL naloži izbris zaznamb razlastitvenih postopkov v zemljiški knjigi ter vzpostavitev prejšnjega (dejanskega in pravnega) stanja zemljišč. V obravnavani zadevi je namreč Ustavno sodišče presojalo le ustavno skladnost samega Odloka, kolikor je določal sporno kategorizacijo javne ceste.

16. Pobudnica je predlagala, naj Ustavno sodišče odloči o povrnitvi stroškov. V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUstS v postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. O povrnitvi stroškov Ustavno sodišče odloči na določeno zahtevo stranke. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo.³ Ker pobudnica stroškov ni konkretno navedla oziroma jih ni specificirala, do njihovega povračila ni upravičena in jih nosi sama (3. točka izreka).

17. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena, tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: podpredsednica dr. Neža Kogovšek Šalamon ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno.

¹ Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-16/23 z dne 20. 3. 2025 (Uradni list RS, št. 22/25), 10. in 14. točka obrazložitve.

² Npr. odločba Ustavnega sodišča št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013 (Uradni list RS, št. 16/13).

³ Glej prvi in drugi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – ZPP), ki se v postopku pred Ustavnim sodiščem uporablja na podlagi prvega odstavka 6. člena ZUstS.