Na podlagi 119. in 129. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24), 28. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 30/15) in sprejetega Sklepa o pripravi OPPN spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Potoška vas – šola in levi breg Kotredeščice (Uradni list RS, št. 19/24) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 17. redni seji dne 23. 6. 2025 sprejel
o OPPN – spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta Potoška vas – šola in levi breg Kotredeščice
(podlaga in predmet odloka)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Občinskega prostorskega načrta Občine Zagorje ob Savi sprejmejo spremembe Zazidalnega načrta Potoška vas – šola in levi breg Kotredeščice.
(2) Na delu območja ZS 3/2, kjer je v veljavi zazidalni načrt Potoška vas – šola in levi breg Kotredeščice, ki je bil sprejet v letu 1997, je predvidena izgradnja stanovanjsko poslovnega objekta.
Predmet OPPN je izgradnja stanovanjskega objekta z infrastrukturno ureditvijo, ki je v veljavnem OPN Občine Zagorje ob Savi umeščen v EUP ZS 3/2, kjer je opredeljena namenska raba S-območja stanovanj.
(3) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov 4080.
(4) OPPN je izdelalo podjetje AKA, d.o.o. Trbovlje, pod številko projekta OPPN 01/2023, v maju 2025.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki se nanaša na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev kot tudi vse strokovne podlage, ki so bile upoštevane pri pripravi OPPN ter smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.
(2) Tekstualni del OPPN je urejen v naslednjih poglavjih:
1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom;
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje:
– vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji,
– rešitve načrtovanih objektov in površin,
– pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
6. Način, vrsta in namen prenove naselja;
7. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
8. Etapnost izvedbe prostorske ureditve;
9. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
10. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(3) Grafični del OPPN vsebuje:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela OPN Občine Zagorje ob Savi s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
4. Zazidalna oziroma ureditvena situacija
5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
7. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
8. Načrt parcelacije.
(4) Spremljajoče gradivo OPPN (priloge):
– Prikaz stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta: Geodetski načrt
– Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta: Geološko poročilo št. 262-10/2023, Geomet d.o.o., Celje
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(prostorske ureditve in namembnost območja)
S tem OPPN se znotraj ureditvenega načrta predvidi individualna stanovanjska hiša s pripadajočo zunanjo, komunalno, energetsko in prometno ureditvijo ter se določijo pogoji glede ostalih posegov v prostor.
III. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
(1) Območje OPPN zajema površine stavbnih zemljišč na travniškem pobočju vzhodnega obrobja mesta Zagorje ob Savi, ob Trboveljski cesti, v naselju Selo pri Zagorju, ki se navezuje na obstoječo pozidavo.
(2) Območje sprememb in dopolnitve obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1544/6, 1544/12 in 1544/13-del, vse k.o. 1886-Zagorje-mesto, ki so namenjene stanovanjski gradnji. Površina območja meri ca. 1.400 m², območje je nepozidano.
(3) Navezuje se na sosednja območja preko dovozne ceste s priključkom na občinsko cesto –Trboveljska cesta.
(4) Ureditve priključkov na javno gospodarsko in okoljsko infrastrukturo segajo tudi izven območja OPPN.
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN zajema površine stavbnih zemljišč na travniškem pobočju vzhodnega obrobja mesta Zagorje ob Savi, ob Trboveljski cesti, v naselju Selo pri Zagorju, ki se navezuje na obstoječo pozidavo. Lokacija narekuje načrtovanje objekta za stanovanjsko namembnost. Zazidalna zasnova temelji na nadaljevanju obstoječega koncepta pozidave.
(2) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OPPN ter na zemljišča, potrebna za gradnjo priključkov na GJI.
(3) Nova prostorska ureditev ob upoštevanju podanih lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo ne povečuje negativnih vplivov na obstoječa okoliška območja.
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja stanovanjskega objekta s pripadajočo prometno in infrastrukturno ureditvijo. Dopustna je tudi postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, katerih gradnjo dopušča ta odlok.
(2) Dopustno je izvajanje poslovne dejavnosti (servisne storitve), vendar le kot spremljevalna dejavnost.
(3) Cestni priključek se izvede na JP 982182.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Na ureditvenem območju OPPN je dovoljena stanovanjska gradnja, v kateri se lahko opravlja spremljevalna poslovna dejavnost (nemoteče servisne in uslužnostne dejavnosti, ki se lahko opravljajo v lastni hiši, kot so: frizer, maser, čevljar, pisarniške dejavnosti, projektiranje, računalništvo, vodenje poslovnih knjig, zasebne ambulante in podobne storitvene dejavnosti), pod pogojem, da je na parceli zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest.
(2) Po uredbi o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22) so dovoljene gradnje s klasifikacijami:
– 11100 Enostanovanjske stavbe
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev.
(vrste dopustnih gradenj in del)
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in del:
– novogradnja objekta,
– prizidava objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– sprememba namembnosti delov objekta v skladu z določili tega odloka,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitve objekta oziroma njegovega dela,
– gradnja, odstranitev, rekonstrukcija in vzdrževanje naprav gospodarske javne in druge infrastrukture,
– ureditev zunanjih površin kot so manipulacijske površine, zelenice, parkirišča …
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(2) Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dopustni samo na legalno zgrajenih objektih.
(odmiki od mej sosednjih zemljišč, regulacijski elementi)
(1) Odmiki najbolj izpostavljenih delov načrtovanih objektov od novo predvidenih parcelnih mej so:
– najmanj 4,0 m, z izjemo odmika od parcelne meje s parcelo št. 1544/5, k.o. 1886 Zagorje-mesto, kjer je odmik najbolj izpostavljenega dela objekta 2,6 m – za stanovanjsko hišo;
– najmanj 1,5 m – za enostavne in nezahtevne objekte.
(2) Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik iz prejšnjega odstavka tega člena tudi manjši, pri čemer morajo biti zagotovljeni požarni odmiki. Nezahtevni in enostavni objekti so ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča lahko postavljeni do parcelne meje. Odmik med stanovanjskimi objekti mora biti min. 6,0 m.
(3) Odmiki od parcelnih mej ne veljajo za objekte in naprave gospodarske javne in druge infrastrukture.
(urbanistično arhitekturni pogoji)
(1) Oblikovanje novega objekta mora biti sodobno, izvedeno iz kvalitetnih materialov, zaželena je uporaba naravnih materialov. Oblikovni princip, izbor materialov in barv naj bo usklajen. Barva fasade naj bo praviloma bela ali v svetlejših pastelnih barvnih odtenkih. Izbor barve in materiala za stavbno pohištvo se prilagodi barvi fasade ali strešne kritine. Barva strešne kritine naj bo rdečega ali temnejšega sivo črnega barvnega odtenka.
(2) Ob objektu je dovoljeno izvesti nezahtevne in enostavne objekte za lastne potrebe. Postavitev objektov je možna pod pogojem, da ni ovirano funkcioniranje obstoječih objektov, parkiranje in manipulacija znotraj zemljiške parcele osnovnega objekta ter da ni oviran dostop in preglednost na cesti.
(3) Postavitev in oblikovna podoba spremljajočih nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti skladna z osnovnim objektom, h kateremu sodijo in prilagojena terenu glede na umeščenost v prostor.
(4) Zelene površine se zatravijo. Zaželena je zasaditev enovrstnega listnatega drevja. Dopustno je tudi drugačno oblikovanje zelenih površin, obvezna pa je uporaba avtohtonih rastlinskih vrst.
(5) Na objektih je dovoljeno postavljati fotovoltaične elemente. Module solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno nameščati na strehah pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino.
(stopnja izkoriščenosti zemljišča)
(1) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je največ 0,40.
(2) Faktor zelenih površin (FZP) je najmanj 0,20. Zunanji robovi ureditev proti sosednjim območjem naj se zaključujejo z zasaditvijo nizkorastnih avtohtonih vrst dreves in ozelenitvijo.
(3) Faktor izrabe zemljišča (FZI) na območju OPPN ni določen.
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Objekt je zasnovan kot podolgovati kubus, orientiran v smeri severovzhod–jugozahod, z daljšo stranico vzporedno s plastnicami. Objekt naj bo sodobno zasnovan, z dvokapno streho v naklonu 30–45 stopinj, z možnostjo umestitev strešnih oken in izvedbo frčad z ravno streho.
(2) Objekt je etažnosti K+1+M. Klet je delno vkopana.
(3) Gabariti stanovanjskega objekta:
– tlorisni gabarit: | podolgovat; |
– višinski gabarit: | K+P+M |
višina kolenčnega zidu max. 1,50 m, višina objekta od kote pritličja do vrha objekta max. 8,0 m
– tlorisne dimenzije: | 9,0 x 13,0 m |
– kota pritličja: | se prilagodi umestitvi objekta v prostor glede na dovozno cesto ob območju OPPN |
(pogoji zunanje ureditve)
(1) Ograjevanje parcel naj bo urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo v višini 1,2 m in so lahko ojačene z žično mrežo. Možna je tudi izvedba ograj do višine 1,2 m, ki pa naj bodo poenotene.
(2) V območju križišča občinske ceste in novega priključka na občinsko cesto je potrebno zagotoviti preglednost ceste in priključka.
(3) Zasaditve, žive meje, samostojne ograje in urbana oprema ne smejo biti umeščeni v 1 m pasu bankine in ne smejo zmanjševati prometno tehničnih in voznih pogojev na občinski cesti ali vplivati na preglednost ceste.
(4) Lokacija odjemnega mesta za zabojnike ločeno zbranih odpadkov se izvede v neposredni bližini novo načrtovanega uvoza na JP 982182, tako da je čim laže dostopen uporabnikom in službi za odvoz odpadkov.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– novi objekti v območju morajo biti priključeni na načrtovano komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so lahko objekti priključeni še na telekomunikacijsko in KKS omrežje.
(2) Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov, pri čemer je treba upoštevati prioritetno priključevanje na komunalno in energetsko infrastrukturo:
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo potekati tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču ter dati služnost upravljavcu posameznega komunalnega voda;
– trase in križanja komunalnih in energetskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur;
– gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno;
– dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov;
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v ureditvenem območju, je dopustno odstraniti, zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov;
– poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih linijskih komunalnih vodov in naprav, če jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku;
– križanja komunalnih vodov se izvedejo podzemno.
(1) Območje OPPN se prometno navezuje na občinsko Trboveljsko cesto LC 480101, od koder se priključevanje območja na zahodni strani območja uredi na JP 982182 (Most Bartec Selo–Trboveljska cesta), z novim priključkom do objekta, ki bo v upravljanju in vzdrževanju lastnikov zemljišča in mora imeti lastno odvodnjavanje.
(2) Vse cestne ter manipulativne površine in parkirišča naj bodo praviloma asfaltirani, možne so tudi druge izvedbe (tlakovanje, betonske izvedbe ...).
(3) Stanovanjski objekt mora imeti minimalno dve parkirni mesti na lastni parceli, v kolikor pa se v objektu opravlja s tem odlokom dovoljena dejavnost, se za vsakih začetih 20 m2 neto površine, ki jo ima dejavnost, zagotovi eno parkirno mesto.
(vodovod in kanalizacija)
(1) Območje se bo oskrbovalo iz javnega vodovodnega sistema Zagorje ob Savi.
(2) Priključitev na javno vodovodno omrežje se izvede na obstoječi hišni priključek iz PE100 dn 40 mm, ki poteka ob kategorizirani JP 982182 MOST BARTEC SELO–TRBOVELJSKA CESTA. Mesto priključevanja na javni vodovod je na JP 982191 SELO 7–PROLETAREC. Tipski vodomerni jašek z vso potrebno vodovodno armaturo se vgradi na parceli št. 1544/6, k.o. Zagorje-mesto, na nepovoznih površinah, čim bližje javnim površinam.
(3) Lokacija vodomernega jaška mora biti na nepovoznih površinah, čim bližje javnim površinam. V jašku morajo biti vgrajeni vodomerji, kompatibilni s sistemom daljinskega odčitavanja Komunale Zagorje in vso ostalo pripadajočo vodno armaturo.
(4) Območje je oskrbovano s kanalizacijskim omrežjem. Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje se izvede na obstoječ hišni priključek iz PVC D160 mm, ki se nahaja ob kategorizirani JP 982182 MOST BARTEC SELO–TRBOVELJSKA CESTA. Priključna cev mora biti iz PVC D 160, do priključnega jaška iz PE D500, ki se izvede na parceli št. 1544/6, k.o. Zagorje-mesto, na nepovoznih površinah, čim bližje javnim površinam.
(5) Padavinske vode s strešnih, dvoriščnih površin ter drenažna vode se ločeno odvedejo v ustrezno dimenzioniran zadrževalnik voda. Odpadne vode ter višek vode iz zadrževalnika posameznega stanovanjskega objekta se priključijo na obstoječi revizijski jašek meteorne kanalizacije na JP 982182.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za priključitev objekta se izvede NN kabelski vod, ki bo del nizkonapetostne instalacije s priključitvijo na obstoječe nadzemno NN omrežje. Začetna točka priključitve je predvidena omarica na parceli 1544/10, k.o. 1886 Zagorje-mesto. Od tu se v zemljo vkoplje nov podzemni vodnik minimalnega preseka 4 x 70 mm2 iz aluminija, ki poteka do nove prostostoječe omarice, locirane na parceli objekta 1544/6, k.o. Zagorje-mesto. Kabel se mora zaščititi z zaščitno cevjo, kjer pa bo prišlo do križanja opornih zidov ali dovoznih poti, se zaščitna cev obbetonira.
(2) V kolikor predvideni posegi posegajo v območje obstoječih elektroenergetskih objektov in vodov, je potrebno le-te prestaviti. Vse eventualne prestavitve elektroenergetskih objektov in vodov je potrebno projektno obdelati in pridobiti upravno dokumentacijo. Prestavitve elektroenergetskih objektov in vodov izvede upravljavec na stroške investitorja.
(3) Vse stroške popravil poškodb, ki bi nastali na električnih vodih in napravah, kot posledica predmetnega posega, bremenijo investitorja predmetnih del (10. člen Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporaba objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(4) Vsa dela v bližini električnih vodov in naprav so dovoljena samo pod strokovnim nadzorom predstavnika podjetja Elektro Ljubljana d.d. Prav tako je potrebno vsa dela v bližini električnih vodov in naprav vpisati v gradbeni dnevnik, vpis pa mora biti parafiran s strani pooblaščenega predstavnika podjetja Elektro Ljubljana d.d.
(telekomunikacijsko in KKS omrežje)
Na območju se nahaja optično telekomunikacijsko omrežje, na katerega je možno priključiti načrtovani objekt.
(1) Znotraj območja je predvideno individualno centralno ogrevanje stanovanjskega objekta.
(2) Predvidena je izgradnja nizkoenergijske oziroma pasivne stavbe z uporabo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo, s poudarkom na obnovljivih virih energije (toplotne črpalke, geosonde, sončni zbiralniki ipd.) in kogeneracije.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE, ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(varstvo narave ter kulturne dediščine)
(1) Obravnavano območje ne posega na območju Natura 2000 oziroma ni na območju naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, primernih za biotsko raznovrstnost. Presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ni potrebno izvesti.
(2) Območje prostorskega načrta ne posega na registrirane enote kulturne dediščine in ni v območju varstva kulturne dediščine.
(3) Splošne usmeritve za varstvo arheoloških ostalin:
– strokovni nadzor nad posegi: Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o točnem datumu zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti (tajnistvo.lj@zvkds.si) obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj sedem dni pred pričetkom zemeljskih del.
– odkritje arheološke ostaline: Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(varovanje tal, voda ter protipoplavni ukrepi)
(1) Varstvo tal: Vse parkirne in manipulativne površine za vozila morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi. Padavinske vode s strešnih, dvoriščnih površin ter drenažna vode se ločeno odvedejo v ustrezno dimenzioniran zadrževalnik voda.
(2) Varstvo voda: Obravnavano območje ne spada v območje varstva vodnih virov. Varstvo voda pred onesnaženjem je zagotovljeno s komunalno ureditvijo. Potrebno je upoštevati določila za odvajanje in čiščenje odplak.
(3) Varstvo pred poplavami: Območje OPPN se nahaja tik ob poplavnem območju potoka Kotredeščica, ozek pas je na severozahodnem delu parcele na dosegu 100 in 500-letnih poplav. V fazi projektiranja objekta se predvidi protipoplavno zaščito do varne kote Q100 + 50 cm.
(1) Učinkovito varstvo zraka na območju OPPN se izvaja z gradnjo energetsko učinkovitih stanovanjskih objektov (gradnja nizkoenergijskih in pasivnih stavb) ter uporabo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb. Za potrebe po toplotni energiji naj se uporabljajo ekološko nesporni ter obnovljivi viri energije. Pri gradnji je potrebno upoštevati zakonska določila o varstvu zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene vrednosti emisij. Emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, skladno z veljavno zakonodajo.
(2) Z izgradnjo načrtovanega objekta in ostalih ureditev ni pričakovati preseženih dovoljenih ravni hrupa ter onesnaženja zraka. Pri projektiranju in izvedbi objektov so investitorji dolžni upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22 – ZVO-2), na podlagi katere območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna raven hrupa 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. Ker gre za stanovanjsko območje, posegi v okolje, ki bi bili moteči zaradi povzročanja hrupa, niso dopustni.
(1) Z izgradnjo načrtovanih objektov in ostalih ureditev ni pričakovati preseženih dovoljenih ravni hrupa ter onesnaženja zraka.
(2) Pri projektiranju in izvedbi objektov so investitorji dolžni upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22 – ZVO-2), na podlagi katere območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna raven hrupa 60 (dBA) podnevi in 50 (dBA) ponoči. Ker gre za stanovanjsko območje, posegi v okolje, ki bi bili moteči zaradi povzročanja hrupa, niso dopustni.
(1) Na območju OPPN je organizirana javna služba odvoza ločeno zbranih odpadkov (embalažnina in organski odpadki). Najbližji ekološki otok za zbiranje odpadnega papirja in stekla se nahaja v oddaljenosti cca. 140 m Selo pri Zagorju HŠ1. Lokacija odjemnega mesta za zabojnike ločeno zbranih odpadkov se izvede v neposredni bližini novo načrtovanega uvoza na JP 982182.
(2) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo, je potrebno deponirati in ravnati z njimi skladno z Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 34/08, 61/11 in 44/22 – ZVO-2).
(erozija in plazovita ogroženost)
(1) Območje OPPN je opredeljeno kot območje običajnih zaščitnih ukrepov s področja erozije. Nahaja se tudi na opozorilnih območjih velike in zelo velike verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov.
(2) Za potrebe izdelave OPPN je že izdelan geološko geotehnični elaborat, ki opredeljuje ukrepe za preprečevanje erozije in plazenja hribine/zemljine v času gradnje in uporabe stavbe, prometnic in okoliških ureditev ter podaja ustrezne usmeritve za odvodnjavanje padavinskih voda.
(3) V kolikor bodo pri projektiranju in gradnji objektov upoštevani omilitveni ukrepi, priporočila in ne bo nenadzorovanih in nepredvidenih posegov, izvedba objektov, ki jih obravnava OPPN, ne bo povečala erozijske ogroženosti obravnavanega območja.
(4) Ugotovitve iz geološkega poročila, ki je bil izdelan za potrebe OPPN pod št. 262-10/2023, Geomet d.o.o., Celje, je potrebno striktno upoštevati. Pri izvajanju predvidenih gradenj je obvezen stalen geološko geomehanski nadzor.
(5) Predlagano je temeljenje objekta na pasovnih temeljih, ki se morajo prilagoditi raščenim tlem – kompaktnemu zbitemu pesku. Na zaledni strani se zbiti peski nahajajo na predvideni koti temeljenja objekta, na sprednjem delu objekta bo potrebno izvesti poglobitev do zbitih peskov.
(6) Glede na izvedene geološke raziskave naj se objekt temelji pod cono zmrzovanja, ki je na lokaciji gradnje na globini 0,95 m) (TSC 06.512:2003).
(7) Zgornji oporni zid se prav tako temelji v zbitih peskih. Zgornje glinaste plasti so ob prisotnosti precejne vode podvržene zdrsom. Nepravilno izvajanje izkopa gradbene jame in neustrezno odvajanje vod, ne izključuje pojava površinskih zdrsov.
(8) Globina gradbene jame bo večja od 3 m. Izvajanje izkopov začasnih izkopov v glinah se lahko izvede pod naklonom 1:2.
(9) Objekt bo z zaledno steno vkopan v pobočje. Zaradi pritiskov zaledne zemljine in zasipa je potrebno vkopane stene objekta in opornih zidov ustrezno dimenzionirati na delovanje aktivnega zemeljskega pritiska, upoštevaje ocenjene karakteristične vrednosti materialov, podane v preglednici 4, ki naj se korigirajo z ustreznim varnostnim koeficientom in morfologijo zaledja.
(10) Pri izvedbi opornih zidov je potrebno:
– zagotoviti, da bo temeljenje na celotnem pasovnem temelju v zbitih peskih,
– izza vkopanih sten obvezno izvesti drenažo z iztokom zalednih voda,
– vsa zemeljska dela in temeljenje objekta izvajati v suhem obdobju v najkrajšem možnem času, saj se geomehanske karakteristike temeljnih tal ob povečani vlagi bistveno poslabšajo,
– izkop in izvedbo opornega zidu izvajati v kampadah po največ 3 m (naenkrat je lahko odprta le ena kampada),
– predvideti varovanje gradbene jame, oziroma preveriti možnost širokega izkopa in potreba po varovanju gradbene jame (cesta v zaledju).
– naklon brežine nad objektom po končani izvedbi naj ne preseže razmerja 2:3 z obveznim humuziranjem in zatravitvijo,
– po izgradnji objekta zatraviti in zasaditi vse na novo izdelane brežine,
– trajne vkope brez dodatnih podpornih ukrepov v glinah izvajati v naklonih 1:3, v peskih in gruščih pa v naklonih 2:3 ter jih zatraviti ali ustrezno proti erozijsko zaščititi.
(11) Po končani gradnji je potrebno vse za gradnje postavljene provizorije in začasne deponije odstraniti. Na novo izdelana pobočja ustrezno utrditi in jih zatraviti oziroma ustrezno vegetacijsko urediti.
(12) Predvidi naj se zadrževalnik meteornih voda, preliv iz zadrževalnika naj se spelje v vodotok.
(13) Na najnižji točki kletne etaže je potrebno okoli objekta izvesti drenažo na stiku raščena tla/nasip.
(14) Ob pasovnem temelju je potrebno izvesti horizontalno drenažo, prekrito z drenažnim zasutjem, ki se povije z ločilnim geotekstilom, ki bo preprečil mešanje materialov.
Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja potresne varnosti. Seizmični pospešek tal na območju OPPN (g) je 0,225 po karti potresne nevarnosti Slovenije Agencije RS za okolje iz leta 2021.
(varstvo pred požarom in drugimi nesrečami)
(1) V OPPN so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa:
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja iz objektov so zagotovljeni z ustrezno dimenzioniranimi, razmeščenimi in označenimi izhodi, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti, na predvidena zbirna mesta, izven cone nevarnosti.
– potrebni odmiki med objekti na ureditvenem območju so zagotovljeni tako, da je onemogočeno širjenje in prenos požara z objekta na objekt.
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene z ustreznimi dostopnimi potmi, dovoznimi potmi za gasilska vozila, postavitvenimi in delovnimi površinami, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa.
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje bodo omogočile načrtovane rešitve.
(2) Zagotovljen je dovoz po utrjenih prometnih površinah, ki bi ob morebitnem požaru omogočile gasilcem dovoz, dostop in postavitev vseh potrebnih gasilskih in reševalnih sredstev na zunanjih površinah objektov. Vse intervencijske površine in poti so speljane tako, da omogočajo dovoz do objektov.
(3) Zagotovljeni so zadostni odmiki med posameznimi objekti.
(4) Za evakuacijo je zagotovljeno zadosti prostih zunanjih površin.
(5) V primeru požara se za gašenje uporablja voda iz vodovodnega omrežja in pripeljana voda z gasilskimi vozili.
(6) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala (23. člen Zakona o varstvu pred požarom – Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12, 61/17 – GZ, 189/20 – ZFRO, 43/22).
(7) V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče (64. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 97/10, 21/18 – ZNOrg, 117/22) in Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96, 54/15).
(8) Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna, ob upoštevanju veljavnih predpisov, ki veljajo za objekte, ki se projektirajo.
Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela v izmeri 564 m2. Načrt parcelacije je sestavni del grafičnega dela.
VII. FAZNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Faznost izvedbe ni predvidena.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE IZVAJANJA OPPN
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca tudi:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih omrežjih, objektih in napravah,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(2) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
IX. ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih, oblikovalskih in prostorskih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju tehničnih, tehnoloških, funkcionalnih, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere oziroma spremeniti arhitekturna zasnova.
(2) Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev morajo biti usklajena z veljavnimi predpisi in ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji mora soglašati tisti mnenjedajalec, v katerega pristojnost posega odstopanje.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
(5) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od načrtovanih dimenzij objekta. Odstopanja navzdol niso omejena, navzgor so omejena do največ +10 %, vendar objekti ne smejo segati izven gradbene meje in ne smejo presegati dovoljenega faktorja zazidanosti parcele.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta)
Za območje urejanja ni posebnih zahtev glede usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
Za območje uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu Potoška vas-šola in levi breg Kotredeščice (UVZ št. 18/1997) v delih, ki veljajo za območje tega prostorskega načrta.
OPPN je stalno na vpogled pri Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska uprava in pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 350-02/2024-17
Zagorje ob Savi, dne 23. junija 2025
