Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 28. člena Statuta Javnega zavoda Triglavski narodni park z dne 14. 12. 2011 in v skladu z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17, 82/20 in 18/23 – ZDU-1O) je direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park dne 16. 6. 2025 sprejel

Ta pravilnik določa ukrepe pomoči, upravičence ter pogoje in postopke za dodelitev pomoči Javnega zavoda Triglavski narodni park (v nadaljevanju JZ TNP) za projekte ohranjanja kmetijstva in podeželja na območju parkovnih lokalnih skupnosti Triglavskega narodnega parka (v nadaljevanju TNP).

Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:

– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2024/3118 z dne 10. decembra 2024 o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 2024/3118 z dne 13. 12. 2024), (v nadaljevanju Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013),

– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljevanju Uredba Komisije (EU) št. 2023/2831),

– državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič popravljeno s Popravkom Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 2024/90118 z dne 21. 2. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 2022/2472),

– druge ukrepe JZ TNP.

V tem pravilniku imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:

– Aktivno kmetijsko gospodarstvo je kmetijsko gospodarstvo, ki ima v rabi kmetijska zemljišča in v tekočem letu redi vsaj 1 glavo velike živine (v nadaljevanju GVŽ).

– Aktivni člani agrarne ali pašne skupnosti so fizične osebe, ki v tekočem letu koristijo planinsko pašo na kmetijskem gospodarstvu – planini, katerega nosilec je agrarna ali pašna skupnost.

– Čakalni seznam je seznam projektov, ki so izpolnili vse pogoje javnega razpisa, a jim, zaradi porabe sredstev, ta niso bila dodeljena.

– Člani kmetije so osebe opredeljene v četrtem odstavku 5. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23; v nadaljnjem besedilu Zakon o kmetijstvu).

– Enotno podjetje so vsa podjetja opredeljena v drugem odstavku 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831.

– Kmetijski proizvodi so proizvodi iz 7. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472.

– Kmetijsko gospodarstvo je kmetijsko gospodarstvo iz Zakona o kmetijstvu.

– Nosilec kmetijskega gospodarstva je nosilec kmetijskega gospodarstva iz zakona, ki ureja kmetijstvo.

– Predelava kmetijskih proizvodov je dejavnost iz 45. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472.

– Primarna kmetijska proizvodnja je proizvodnja iz 44. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472.

– Primarna proizvodnja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture je proizvodnja opredeljena v točki (b) prvega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/2391 z dne 4. oktobra 2023 o spremembi uredb (EU) št. 717/2014, (EU) št. 1407/2013, (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 360/2012 glede pomoči de minimis za predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Uredbe (EU) št. 717/2014 glede skupnega zneska pomoči de minimis, dodeljene enemu podjetju, obdobja njene uporabe in drugih zadev (UL L št. 2023/2391 z dne 5. 10. 2023), (v nadaljevanju Uredba Komisije (EU) št. 717/2014).

– Projekt je predmet podpore, ki je sestavljen iz upravičenih aktivnosti v okviru ukrepov tega pravilnika.

– Trženje kmetijskih proizvodov je dejavnost iz 35. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472.

– Upravičenec je vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore in doseže zadostno število točk pri merilih za izbor vlog.

– Vlagatelj je fizična, pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je vložil vlogo na javni razpis.

Pomoč, ki se dodeli na podlagi tega pravilnika, je namenjena uresničevanju razvojnih usmeritev JZ TNP iz prvega odstavka 10. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17, 82/20 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljevanju ZTNP-1) in na podlagi veljavnega načrta upravljanja TNP-ja (v nadaljevanju načrt upravljanja).

Pomoč, ki se dodeli po tem pravilniku, se zagotovi iz proračuna JZ TNP na podlagi ZTNP-1. Z njo se zagotovi izvajanje naravovarstvenih in razvojnih nalog skladno z veljavnim načrtom upravljanja. Višina sredstev za posamezno koledarsko leto se določi v programu dela in finančnem načrtu JZ TNP.

Pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 in Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 se po tem pravilniku dodeli v obliki nepovratnih sredstev, v obliki dotacij na podlagi javnega razpisa, izvedenega v skladu z določbami IV. poglavja tega pravilnika.

Pomoč v skladu z 21. in 47. členom Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472 se po tem pravilniku dodeli v obliki subvencionirane storitve, na podlagi javnega naročila skladno z zakonodajo na področju javnih financ. Znesek pomoči subvencionirane storitve je bruto ekvivalent nepovratnih sredstev.

Pomoč se dodeli za projekte, povezane z ohranjanjem ali spodbujanjem trajnostne pridelave in predelave ter trženja kmetijskih proizvodov ter lesa in lesnih proizvodov, razvojem trajnostnega turizma ter razvojem podeželja, pri čemer se zasledujejo naslednji cilji:

– ohranjanje kmetijskih zemljišč in kmetijske krajine v TNP;

– spodbujanje razvoja trajnostne pridelave in predelave kmetijskih proizvodov ter lesa in lesnih proizvodov;

– ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali in sort kmetijskih rastlin;

– ohranjanje arhitekturne identitete, tradicionalnih tehnik gradnje ter krajevno značilne stavbne tipologije;

– spodbujanje trajnostnega turizma pri nosilcih znaka kakovosti TNP;

– razvijanje certifikacijskega sistema znak kakovosti TNP;

– spodbujanje izobraževanja in vseživljenjskega učenja za boljšo zaposljivost;

– drugi cilji skladno z ZTNP-1 in načrtom upravljanja.

Seznam ukrepov:

– Ukrep 1: Izboljšanje pogojev za razvoj kmetijskih gospodarstev

– Ukrep 1.1 Spodbujanje razvoja pridelave, predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter lesa in lesnih proizvodov

– Ukrep 1.2 Izboljšanje pogojev za pašo živali

– Ukrep 1.3 Ohranjanje za območje značilne stavbne tipologije

– Ukrep 1.4 Enkratna pomoč dijakom in študentom

– Ukrep 2: Pomoč za promocijo gostinsko nastanitvenim obratom

– Ukrep 3: Naložbe posebnega pomena

– Ukrep 4: Izobraževanje in usposabljanje nosilcev znaka kakovosti TNP

– Ukrep 5: Pomoč za ukrepe izmenjave znanja in informiranja v kmetijskem in gozdarskem sektorju (21. in 47. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)

Namen ukrepa je ohranjanje kmetijskih zemljišč, spodbujanje trajnostne pridelave in predelave ter trženja kmetijskih proizvodov ter lesa in lesnih proizvodov.

Ukrep se za spodbujanje primarne kmetijske proizvodnje izvaja v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, za spodbujanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter proizvodnje lesa in lesnih proizvodov pa v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831.

Upravičeni stroški so stroški gradnje ali obnove kmetijskih objektov, objektov za pridelavo, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov ter lesa in lesnih proizvodov, stroški opreme, materiala in storitev povezanih s projektom.

Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen strošek.

Upravičenci do pomoči izpolnjujejo merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472, pri čemer so do pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, vpisanih v register kmetijskih gospodarstev (vključno z agrarnimi ali pašnimi skupnostmi), do pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 pa nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Upravičenci imajo na območju TNP v rabi vsaj 20 % kmetijskih zemljišč ter izpolnjujejo vsaj enega od pogojev:

– imajo manj kot 3 hektarje kmetijskih zemljišč v rabi;

– se ukvarjajo z rejo avtohtonih pasem domačih živali;

– so nosilci znaka kakovosti TNP ali v postopku pridobivanja znaka kakovosti TNP.

Pogoji za pridobitev pomoči:

– projekt se lahko izvaja le na območju TNP;

– gradbeno dovoljenje za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, oziroma druga ustrezna dokumentacija;

– soglasja soglasodajalcev za načrtovan poseg, v kolikor gradbeno dovoljenje ni potrebno;

– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;

– predložitev oddane zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;

dokazilo o registraciji dejavnosti kadar se predmet podpore nanaša na dejavnost predelavo kmetijskih proizvodov ter lesa in lesnih proizvodov. Upravičene so dejavnosti skladne z Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji Uradni list RS, št. 57/15, 36/18, 151/22 in 4/25);

– objekt, ki je predmet ureditve, mora biti v lasti ali solasti vlagatelja oziroma mora biti vlagatelj imetnik stavbne pravice. Kadar objekt ni v lasti ali solasti vlagatelja in ta nima stavbne pravice, mora biti vlogi priloženo soglasje lastnika objekta.

Intenzivnost pomoči: znaša največ 85 % upravičenih stroškov projekta. Zaprošena pomoč za posamezen projekt ne sme znašati manj kot 1.000 EUR in ne več kot 20.000 EUR.

Namen ukrepa je optimalno izkoriščanje kmetijskih površin, ki so namenjene paši domačih živali s čimer se izboljšujejo pogoji za kmetovanje, ohranja se kulturna krajina in biotska pestrost ter prispeva k dobrobiti živali na kmetijskem gospodarstvu.

Ukrep se za spodbujanje primarne kmetijske proizvodnje izvaja v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013.

Upravičeni stroški so stroški postavitve oziroma obnove pašnikov za rejo domačih živali ter nakup pripadajoče opreme. Stroški izgradnje ali obnove objektov povezanih s pašo (npr. krmišče, zatočišče za živali, pastirski stan), urejanje in čiščenje pašnih površin vključno z urejanjem dostopnih poti ter druge storitve povezane s projektom.

Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen strošek.

Upravičenci do pomoči izpolnjujejo merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472 ter so nosilci kmetijskih gospodarstev, vpisanih v register kmetijskih gospodarstev (vključno z agrarnimi ali pašnimi skupnostmi), ki imajo na območju TNP v rabi vsaj 20 % kmetijskih zemljišč ter izpolnjujejo vsaj enega od pogojev:

– imajo manj kot 3 hektarje kmetijskih zemljišč v rabi;

– se ukvarjajo z rejo avtohtonih pasem domačih živali;

– so nosilci znaka kakovosti TNP ali v postopku pridobivanja znaka kakovosti TNP.

Pogoji za pridobitev pomoči:

– projekt se lahko izvaja le na območju TNP;

– gradbeno dovoljenje za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, oziroma druga ustrezna dokumentacija;

– soglasja soglasodajalcev za načrtovan poseg, če gradbeno dovoljenje ni potrebno;

– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;

– predložitev oddane zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;

– objekt, ki je predmet ureditve, mora biti v lasti ali solasti vlagatelja oziroma mora biti vlagatelj imetnik stavbne pravice. Kadar objekt ni v lasti ali solasti vlagatelja in ta nima stavbne pravice, mora biti vlogi priloženo soglasje lastnika objekta.

Intenzivnost pomoči znaša največ 85 odstotkov upravičenih stroškov projekta. Zaprošena pomoč za posamezen projekt ne sme znašati manj kot 1.000 EUR in ne več kot 20.000 EUR.

Namen ukrepa je ohranjanje arhitekturne identitete, tradicionalnih tehnik gradnje ter krajevno značilnih stavbnih tipologij.

Ukrep se za spodbujanje primarne kmetijske proizvodnje izvaja v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, za spodbujanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter proizvodnje lesa in lesnih proizvodov pa v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831.

Upravičeni stroški so stroški materiala in storitev povezani z menjavo ostrešja, delov ostrešja ali strešne kritine na kmetijskem objektu skladno s krajevno značilno stavbno tipologijo (npr. lesena strešna kritina).

Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen strošek.

Upravičenci do pomoči izpolnjujejo merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472 ter so nosilci kmetijskih gospodarstev in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki izpolnjujejo vse sledeče pogoje:

– so vpisana v register kmetijskih gospodarstev;

– imajo na območju TNP v rabi vsaj 20 % kmetijskih zemljišč;

– v objektu izvajajo svojo kmetijsko dejavnost.

Pogoji za pridobitev pomoči:

– projekt se lahko izvaja le na območju TNP;

– objekt, ki je predmet ureditve, mora biti lociran na območju TNP;

– gradbeno dovoljenje za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, oziroma druga ustrezna dokumentacija;

– obstoječi objekt mora biti skladen s stavbno tipologijo območja;

– soglasja soglasodajalcev za načrtovan poseg, v kolikor gradbeno dovoljenje ni potrebno;

– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;

– predložitev oddane zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;

– mnenje kmetijskosvetovalne službe, da upravičenec uporablja objekt za namene kmetijstva in je v kmetijski rabi;

– dokazilo o registraciji dejavnosti, kadar se predmet podpore nanaša na dejavnost predelave kmetijskih proizvodov ter lesa in lesnih proizvodov. Upravičene so dejavnosti skladne z Uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15, 36/18, 151/22 in 4/25);

– objekt, ki je predmet ureditve, mora biti v lasti ali solasti vlagatelja oziroma mora biti vlagatelj imetnik stavbne pravice. Kadar objekt ni v lasti ali solasti vlagatelja in ta nima stavbne pravice, mora biti vlogi priloženo soglasje lastnika objekta.

Intenzivnost pomoči znaša največ 85 % upravičenih stroškov projekta. Zaprošena pomoč za posamezen projekt ne sme znašati manj kot 1.000 EUR in ne več kot 20.000 EUR.

Namen pomoči je izboljšati izobrazbeno strukturo na kmetijskih gospodarstvih ter spodbujati mlade, k izbiri šolanja v izobraževalnih programih biotehniških, kmetijskih, živilskih, veterinarskih, lesarskih, gozdarskih smeri ter drugih smeri povezanih s kmetijstvom.

S tem želimo doseči višji nivo znanj, ki lahko pripomorejo k ustvarjanju novih delovnih mest na kmetijskih gospodarstvih in hitrejšemu prestrukturiranju gorskega kmetijstva.

Ukrep se izvaja v okviru drugih ukrepov JZ TNP.

Upravičenci do pomoči so dijaki in študentje, člani aktivnega kmetijskega gospodarstva s sedežem na območju parka, ki so v tekočem letu vpisani v enega izmed naštetih izobraževalnih programov.

Pogoji za pridobitev pomoči:

– kmetijsko gospodarstvo, katerega član je upravičenec, mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev;

– predložitev oddane zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel, iz katere je razvidno, da ima KMG kmetijska zemljišča v rabi in v tekočem letu redi vsaj 1 GVŽ;

– uspešno zaključeno šolanje v preteklem šolskem letu;

– je v tekočem šolskem letu redno vpisan v enega izmed naštetih srednješolskih, višješolskih ali visokošolskih izobraževalnih programov;

– dijaki in študentje ponovno vpisani v isti letnik, do pomoči niso upravičeni.

Intenzivnost pomoči:

– enkratna pomoč do višine 500 € na dijaka ali študenta v tekočem šolskem letu.

Ukrep se izvaja v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831.

Upravičeni stroški so stroški storitev povezani s promocijo dejavnosti upravičenca.

Upravičenci do pomoči so pravne ali fizične osebe (vključno s kmetijskimi gospodarstvi) z registrirano nastanitveno in/ali gostinsko dejavnostjo. Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen strošek.

Pogoj za pridobitev pomoči: upravičenec je nosilec znaka kakovosti TNP.

Intenzivnost pomoči: največ 85 % upravičenih stroškov projekta. Zaprošena pomoč za posamezen projekt ne sme znašati manj kot 1.000 EUR in ne več kot 5.000 EUR.

Ukrep se za spodbujanje primarne kmetijske proizvodnje izvaja v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, za spodbujanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter proizvodnje lesa in lesnih proizvodov pa v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831.

Naložbe posebnega pomena se izvajajo v okviru ukrepov:

– Ukrep 1.1. Spodbujanje razvoja pridelave, predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter lesa in lesnih proizvodov;

– Ukrep 1.2 Izboljšanje pogojev za pašo živali;

– Ukrep 1.3 Ohranjanje za območje značilne stavbne tipologije.

Upravičeni stroški so stroški ukrepov v okviru katerih se lahko izvajajo.

Upravičenci do pomoči so upravičenci v okviru ukrepov katerih se lahko izvajajo.

Pogoji za pridobitev pomoči so:

– pogoji v okviru ukrepov v okviru katerih se lahko izvajajo,

– mnenje pristojne službe TNP, da je projekt za TNP posebnega pomena.

Intenzivnost pomoči: največ 85 % upravičenih stroškov projekta. Zaprošena pomoč za posamezen projekt ne sme znašati manj kot 1.000 EUR in ne več kot 50.000 EUR.

Namen je zagotoviti višjo izobrazbeno raven nosilcev znaka kakovosti TNP.

TNP pred objavo javnega razpisa, na podlagi javnega naročila izbere izvajalca in vsebine izobraževanj.

Ukrep se za spodbujanje primarne kmetijske proizvodnje izvaja v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, za spodbujanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter proizvodnje lesa in lesnih proizvodov pa v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831.

Upravičeni stroški so stroški storitev izobraževanja, usposabljanja in ogledov dobrih praks.

Upravičenci do pomoči so nosilci Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka (v nadaljevanju ZKTNP), zaposleni pri nosilcu ZKTNP, vključno s člani kmetije ter aktivnimi člani agrarne in pašne skupnosti.

Pogoj za pridobitev pomoči: dokazilo, da je upravičenec nosilec znaka kakovosti.

Intenzivnost pomoči: največ 100 % upravičenih stroškov projekta.

Cilj ukrepa je krepitev poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami, konferencami in mentoriranjem, predstavitvenimi dejavnostmi, informacijskimi ukrepi in spodbujanjem inovacij kmetijskega in gozdarskega sektorja in zagotavlja skladnost z opisom sistema znanja in področju kmetijstva (AKIS) iz strateškega načrta SKP 2023–2027 za Slovenijo s krepitvijo upravljanja kmetij, finančnih spretnosti in podjetništva, prilagajanja in blaženja vplivov podnebnih sprememb, zdravja rastlin in živali ter ohranjanja in varovanja naravnih virov ter biotske raznovrstnosti, prenosom znanja med kmeti ter med prenosniki in prevzemniki. Krepitev sistema AKIS na področju uresničevanja zavez evropskega zelenega dogovora in prehoda na trajnostne kmetijske sisteme je skladna z razvojnimi usmeritvami TNP opredeljenimi v 10. členu ZTNP-1.

Pomoč za predstavitvene dejavnosti lahko krije ustrezne naložbene stroške.

Pomoč dodeljena po tem ukrepu mora imeti spodbujevalni učinek. Šteje se, da ima pomoč spodbujevalni učinek, če upravičenec predloži pisno vlogo za pomoč pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. Za pomoč za ukrepe informiranja v kmetijskem sektorju, ki vključuje dajanje informacij nedoločenemu številu upravičencev se ne zahteva, da ima spodbujevalni učinek, oziroma se šteje, da ima spodbujevalni učinek.

Pomoč mora biti dodeljena na podlagi objektivno opredeljenih pogojev dostopna vsem upravičencem na območju opredeljenem v 1. členu tega pravilnika.

Pomoč za upravičene stroške iz točke A naslednjega odstavka ne vključuje neposrednih plačil upravičencem. Dodeli se v obliki subvencionirane storitve, pri čemer se pomoč izplača izvajalcu storitve.

Upravičeni stroški:

A. stroški dejavnosti organizacije poklicnega usposabljanja, dejavnosti pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami, konferencami in mentoriranjem ter stroške predstavitvenih dejavnosti ali dejavnosti informiranja.

B. V primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami so upravičeni tudi stroški:

– gradnje, nakupa, vključno z zakupom, ali izboljšanja nepremičnin, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

– nakupa ali zakupa strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

– splošni stroški, povezani z izdatki iz prve in druge alineje točke B, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti. Študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru prve in druge alineje točke B;

– pristojbin za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.

Stroški iz predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami, so upravičeni samo v obsegu, v katerem so nastali za predstavitveni projekt, in za obdobje trajanja predstavitvenega projekta.

Za upravičene stroške predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami se štejejo le stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju projekta in so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel.

Pri pomoči za predstavitvene projekte v zvezi naložbami davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen strošek.

Upravičenci do pomoči: so fizične in pravne osebe, ki so dejavne v primarni kmetijski proizvodnji, gozdarski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih in gozdarskih proizvodov ter izpolnjujejo merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472.

Pogoji za izbor izvajalca

– Subjekti, ki izvajajo ukrepe izmenjave znanja in informiranja, zagotovijo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje navedenih nalog.

– Dejavnosti lahko opravljajo tudi skupine proizvajalcev ali druge organizacije, ne glede na njihovo velikost. Če dejavnosti zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja dejavnosti opredeljenega v upravičenih stroških tega člena.

– Vsebina in način izvedbe dejavnosti izmenjave znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja ali informiranja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca in druge morebitne obveznosti izvajalca se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.

– Izvajalec usposabljanja ali informiranja mora priložiti program dejavnosti izmenjave znanja in informiranja s predračunom stroškov, ter dokazila o ustrezno usposobljenosti izvajalca storitve.

– Izvajalci ukrepa so pravne in fizične osebe ne glede na njihovo velikost, ki so ustrezno registrirana in zagotavljajo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje navedenih dejavnosti.

Pogoji za pridobitev pomoči: upravičenci morajo s svojim delovanjem prispevati k trajnostnemu upravljanju z okoljem in naravo skladno s cilji TNP.

Intenzivnost pomoči znaša največ 100 % upravičenih stroškov projekta. V primeru predstavitvenih projektov je najvišji znesek pomoči omejen na 100 000 EUR prek treh obračunskih let.

Upravičeni stroški morajo biti skladni z ZTNP-1.

Upravičeni stroški so stroški, ki so upravičencu dejansko nastali v zvezi s projektom, so bili zaračunani in plačani, storitev pa izvršena oziroma blago dobavljeno, in sicer vse v obdobju od 1. januarja do 31. oktobra tekočega leta.

Stroški gradnje in obnove kmetijskih objektov so upravičeni pod pogojem, da so za njihovo izvedbo pravočasno in v skladu s predpisi pridobljena vsa soglasja in dovoljenja ter druga potrebna dokumentacija.

Do pomoči po tem pravilniku niso upravičeni tisti:

– ki so v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji;

– ki so v težavah ter dobivajo državno pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje;

– ki so za iste upravičene stroške že pridobili ali nameravajo pridobiti sredstva iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov, če bi se s takšno kumulacijo pomoči presegla največja dovoljena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči;

– ki delujejo v cestnoprometnem sektorju in zaprošajo za subvencioniranje stroškov za nabavo vozil za cestni prevoz;

– ki imajo zapadle neplačane davčne obveznosti (davke, prispevke in druge obvezne dajatve);

– ki ne izplačujejo redno plač in obveznih prispevkov za delavce;

– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.

Podrobnejši pogoji glede upravičencev in upravičenih stroškov, njihovem dokazovanju ter pogoji in merilih za izbor projektov ter dodelitev pomoči se določijo v javnem razpisu. Višina dodeljene pomoči in intenzivnost pomoči se, skladno s pogoji posameznega ukrepa, natančneje določita v javnem razpisu.

Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 niso upravičena podjetja, ki so dejavna:

– v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture opredeljeni v členu 5, točki (a) in (b), Uredbe komisije (EU) št. 1379/2013,

– v predelavi in trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, nabavljenih ali danih na trg,

– v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov,

– v predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, v enem iz naslednjih primerov:

a. kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so nabavljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je dalo na trg zadevno podjetje;

b. kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.

Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.

Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, pod pogojem če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali ločevanje računovodskih izkazov zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831.

Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti:

– ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ter do drugih pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je občina ali do države,

– ki nimajo plačanih vseh obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ter nimajo poravnanih obveznosti do delavcev (redno izplačilo plač in socialnih prispevkov).

Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, prisilno poravnavo, stečaj ali likvidacijo, v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.

Skupni znesek pomoči de minimis, ki ga država članica dodeli enotnemu podjetju, ne sme presegati 300.000,00 eur v obdobju zadnjih treh let.

Pomoč se za namene zgornje meje, ki je določena v prejšnjem odstavku tega člena, izrazi v gotovinskih nepovratnih sredstvih. Vsi uporabljeni zneski so bruto zneski, tj. pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Če se pomoč ne dodeli v obliki nepovratnih sredstev, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev.

Če bi dodelitev nove pomoči de minimis presegla ustrezno zgornjo mejo, ta nova pomoč ne more biti deležna ugodnosti iz Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831.

V primeru združitev ali pripojitev se vsa prejšnja pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli od podjetij, udeleženih v združitvi, upošteva pri ugotavljanju, ali nova pomoč de minimis za novo ali prevzemno podjetje presega zgornjo mejo iz sedmega odstavka tega člena, Pomoč de minimis, ki je bila zakonito dodeljena pred združitvijo ali pripojitvijo, ostane zakonita.

Če se podjetje razdeli na dve ali več ločenih podjetij se pomoč de minimis, dodeljena pred razdelitvijo, dodeli podjetju, ki je bilo deležno, in to je načeloma podjetje, ki prevzame dejavnosti, za katere se je pomoč de minimis uporabila. Če taka dodelitev ni mogoča, se pomoč de minimis dodeli sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih podjetij na dejanski datum razdelitve.

Pomoč de minimis ne glede na datum plačila pomoči de minimis podjetju velja za dodeljeno takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom.

Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2832.

Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z uredbama Komisije (EU) št. 1408/2013 in št. 717/2014 do ustrezne zgornje meje iz 3(2) člena Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831.

Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831, se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za tvegano financiranje, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o skupinskih izjemah ali sklepu Komisije. Pomoč de minimis, ki ni dodeljena za določene upravičene stroške ali je tem stroškom ni mogoče pripisati, se lahko kumulira z drugo državno pomočjo, dodeljeno na podlagi uredbe o skupinskih izjemah ali sklepa Komisije.

Pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 se ne dodeli:

– če je določena na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg,

– za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,

– če se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi deje prednost pred uvoženimi.

Do pomoči niso upravičeni subjekti, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US in 102/23) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.

Skupni znesek pomoči de minimis, dodeljen upravičencu oziroma enotnemu podjetju v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, ne sme presegati zgornje meje iz drugega odstavka 3. člena Uredbe komisije (EU) št. 1408/2013 in nacionalne omejitve za Slovenijo iz Priloge Uredbe komisije (EU) št. 1408/2013 ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, to je pred odbitkom davka ali drugih dajatev.

Da se ne preseže zgornje meje in nacionalne omejitve iz prejšnjega odstavka se lahko pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 posameznemu upravičencu ustrezno zniža.

V primeru združitev, pripojitev in razdelitev subjektov se pri dodelitvi pomoči de minimis upoštevajo določbe devetega in desetega odstavka 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013.

Pomoč po tem pravilniku, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, se v zvezi z istimi upravičenimi stroški lahko združuje z drugo državno pomočjo ali pomočjo de minimis v skladu s 5. členom Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013.

Če je upravičenec dejaven v primarni kmetijski proizvodnji in je poleg tega dejaven v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831, se pomoč de minimis iz tega pravilnika, dodeljena primarni kmetijski proizvodnji v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis v skladu z Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831, če z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831.

Če je upravičenec dejaven v primarni kmetijski proizvodnji ter v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, se pomoč de minimis iz tega pravilnika, dodeljena primarni kmetijski proizvodnji v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, lahko združuje s pomočjo, dodeljeno primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014, do najvišje zgornje meje iz katere koli od uredb iz tega odstavka, če z ločevanjem stroškov ali računov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014.

Do pomoči po tem pravilniku v okviru ukrepa v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 niso upravičeni subjekti, ki so naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.

Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne dodeli:

– za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo,

– če je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

Pomoč po tem pravilniku, ki se dodeli v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472, se lahko združuje z vsako drugo državno pomočjo ali pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški v skladu z 8. členom Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472.

JZ TNP pred odobritvijo pomoči preveri znesek že dodeljene pomoči de minimis za posameznega upravičenca v centralnem registru pomoči de minimis za kmetijstvo in ribištvo, ki ga vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za pomoč de minimis v drugih gospodarskih sektorjih pa v centralnem registru pomoči de minimis, ki ga vodi Ministrstvo za finance.

Za upravičence, ki so enotno podjetje, JZ TNP predhodno preveri, ali že dodeljena pomoč de minimis za vse subjekte v okviru enotnega podjetja ne presega zgornjih mej iz Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 in Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831.

JZ TNP v 15 dneh po dodelitvi pomoči de minimis poroča o dodeljenih pomočeh ministrstvoma iz prvega odstavka tega člena na način, ki ga ministrstvi objavita na svojih spletnih straneh.

Vlagatelj mora k vlogi predložiti naslednja dokazila na podlagi de minimis pomoči:

– pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih vlagatelj oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi uredb de minimis v zadnjem triletnem obdobju;

– pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;

– seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;

– izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano, na dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831.

JZ TNP bo z odločbo pisno obvestil upravičenca:

– da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 ali

– da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013,

– o odobrenem znesku de minimis pomoči.

JZ TNP se zavezuje, da bo prekinil dodelitev in/ali izplačilo katere koli pomoči v okviru priglašene sheme pomoči kateremu koli subjektu, ki je pred tem koristil nezakonito pomoč, ki je bila s sklepom Evropske komisije razglašena za nezdružljivo, dokler zadevni subjekt ne vrne ali vplača na blokiran račun skupnega zneska nezakonite in nezdružljive pomoči ter ustreznih obresti za vračilo.

JZ TNP bo hranil dokumentacijo o dodeljeni pomoči po tem pravilniku 10 let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja individualna pomoč po tem pravilniku.

Za namene ocenjevanja pravočasno prispelih in popolnih prijav na javni razpis direktorica oziroma direktor JZ TNP (v nadaljevanju direktor) s sklepom imenuje strokovno komisijo, ki ima od tri do sedem članic oziroma članov (v nadaljevanju član) upoštevajoč potrebe javnega razpisa.

Pred začetkom opravljanja nalog član strokovne komisije podpiše izjavo o nepristranskosti in varovanju zaupnih ter osebnih podatkov, s katerimi bi se lahko seznanili pri opravljanju dela.

Če član strokovne komisije kadarkoli med svojim delom ugotovi, da je s prijaviteljem na javni razpis (v nadaljevanju razpis) interesno povezan v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja, zakonske zveze, zunaj zakonske ali partnerske zveze ali da se nahaja v navzkrižju interesov, o tem takoj obvesti direktorja in se izloči iz obravnavanja projekta, pri katerem je prišlo do takšne situacije. Direktor po potrebi imenuje nadomestnega člana strokovne komisije.

JZ TNP nudi strokovni komisiji tehnično, strokovno in administrativno podporo, ki jo ta potrebuje pri svojem delu.

Razpis se izvaja po naslednjih fazah:

1. uvedba postopka:

– sprejem sklepa o začetku razpisa;

– objava razpisa;

2. administrativni pregled popolnosti in upravičenosti vlog:

– sprejem prispelih vlog;

– odpiranje in evidentiranje projektov, pregled popolnosti in pravočasnosti vlog;

– pozivanje na dopolnitev nepopolnih vlog in razjasnitve;

– preverjanje dopolnitev in razjasnitev vlog;

– izdaja sklepov o zavrženju vlog, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa;

3. ocenjevanje vlog:

– ocenjevanje vlog;

– sestava poročila in predloga strokovne komisije za dodelitev sredstev;

4. izbor vlog, ki se jim dodelijo sredstva;

5. izdaja sklepov in sklepanje pogodb.

O začetku postopka na podlagi zapisnika strokovne komisije v katerem strokovna komisija oceni, da je vsebina razpisne dokumentacije pripravljena tako, da je možno pričakovati uspešen javni razpis, odloči direktor s sklepom, s katerim sprejme besedilo javnega razpisa, in razpisno dokumentacijo ter določi datum objave.

Razpisna dokumentacija vsebuje najmanj:

– podatki o nalogi oziroma projektu, ki je predmet dodelitve sredstev;

– okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;

– način določanja deleža, ki ga prejme posamezni prejemnik;

– vzorec pogodbe;

– navedba potrebnih dokumentov, ki jih mora vlagatelj predložiti za dokazilo, da izpolnjuje pogoje za kandidiranje na javni razpis;

– navedba vrste meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev, način njihove uporabe in pomen posameznih meril;

– navedba o tem, kdo s sklepom odloči o dodelitvi sredstev in kdo odloča o pritožbi zoper ta sklep.

Besedilo javnega razpisa vsebuje najmanj:

– ime oziroma naziv in sedež neposrednega uporabnika, ki dodeljuje sredstva;

– pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;

– predmet javnega razpisa;

– navedba osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev;

– okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;

– določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev;

– rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev;

– datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje le-teh;

– rok, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa;

– kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani prejmejo razpisno dokumentacijo.

Javni razpis z razpisno dokumentacijo se objavi na spletni strani JZ TNP. Za datum objave javnega razpisa se šteje datum objave razpisne dokumentacije na spletni strani JZ TNP.

Razpisna dokumentacija mora biti ves čas dosegljiva vsem zainteresiranim na spletni strani in na sedežu JZ TNP.

Vloga za dodelitev sredstev mora biti predložena vloga v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti označen z »ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša oziroma s pripisom iz katerega je razvidno, da gre za prijavo na javni razpis.

JZ TNP sprejema vloge na razpis po pošti ali osebno v tajništvu na upravi JZ TNP.

Vloge, prispele na razpis, odpre strokovna komisija. Odpiranje vlog in administrativni pregled praviloma ni javen. Pri administrativnem pregledu vlog morajo biti prisotni vsaj trije (3) člani komisije.

O odpiranju in administrativnem pregledu prispelih vlog se sestavi zapisnik, ki vsebuje najmanj:

– naslov, prostor in čas odpiranja prispelih vlog;

– predmet javnega razpisa;

– imena navzočih predstavnikov komisije;

– imena oziroma naziv vlagateljev vlog (potencialnih prejemnikov sredstev) po vrstnem redu prispetja vlog;

– ugotovitve o popolnosti in pravočasnosti vlog in

– navedbo tistih vlagateljev, ki niso dostavili popolne vloge ali so jo posredovali prepozno.

Če strokovna komisija ugotovi, da je pravočasna vloga upravičene osebe formalno nepopolna, JZ TNP pozove prijavitelja, da vlogo dopolni v osmih (8) dneh od prejema poziva k dopolnitvi. Po izteku roka za dopolnitev, strokovna komisija odpre dopolnitve projektov in preveri popolnost in pravočasno dopolnjenih vlog ter o tem sestavi zapisnik, ki vsebuje najmanj:

– seznam prispelih vlog z navedbo evidenčne številke vloge, nazivom oziroma imenom prijavitelja ter naslovom projekta, katerih prijavitelji so bili pozvani k dopolnitvi, ker je bila vloga formalno nepopolna in

– za vsako vlogo iz prejšnje alineje ugotovitev ali so bile dopolnitve pravočasne in ali je vloga po dopolnitvi v celoti dopolnjena, tako, da je formalno popolna.

Vloga, je pravočasna, če je oddana v roku, določenem v besedilu razpisa oziroma roku, ki je bil določen za dopolnitev vloge.

Vloga je popolna, če vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih določa besedilo razpisa. Za popolno se šteje tudi nepopolna vloga, ki jo je prijavitelj v celoti dopolnil v osmih (8) dneh od prejema poziva k dopolnitvi.

Nepopolno vlogo, ki jo vlagatelj v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavrže.

Strokovna komisija oba zapisnika iz prejšnjega člena tega Pravilnika posreduje direktorju, ki s posamičnim sklepom zavrže vlogo, ki ni pravočasna ali ki ni bila popolna ali ki je ni vložila upravičena oseba.

Strokovni pregled in ocenjevanje pravočasnih in popolnih vlog upravičenih oseb izvede strokovna komisija.

Vloge, prispeli na razpis, se ocenjujejo po vrstnem redu njihovega prispetja.

Strokovna komisija oceni vloge glede na v razpisu določen namen, cilje in merila.

Strokovna komisija mora o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju vlog voditi zapisnik. Na podlagi ocene opravljenega pregleda pripravi poročilo o ocenjevanju, ki vsebuje za vsako ocenjevano vlogo najmanj:

– evidenčno številko;

– ime prijavitelja,

– naslov vloge,

– kratek vsebinski povzetek vloge (predvidne dejavnosti, predvideni učinki itd.),

– število doseženih točk za vsako merilo, kot je določeno v razpisu in vsebinsko obrazložitev podane ocene,

– navedbo, ali se dodelitev pomoči zavrne ali odobri in v kolikor se odobri, tudi predlog o višini dodeljenih sredstev,

– morebiten komentar k ocenjevanju, ki je po mnenju strokovne komisije pomemben za odločitev o dodelitvi pomoči.

Poročilo iz prejšnjega odstavka podpišejo vsi člani strokovne komisije.

Na podlagi poročila strokovne komisije direktor o vsakem projektu izda odločbo s katerim odloči o dodelitvi pomoči in višini dodeljenih sredstev.

Zoper sklep iz 26. člena in iz prvega odstavka tega člena lahko upravičenec v roku osmih (8) dni od prejema vloži pritožbo, o kateri dokončno odloči Svet JZ TNP na podlagi poročila in mnenja Strokovnega sveta JZ TNP.

Imena upravičencev, ki so jim bila odobrena sredstva in imena projektov, ki so jih ti prijavili na razpis, ter višina odobrenih sredstev, se objavijo na spletni strani zavoda po izdaji odločb iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

Sredstva, ki na posameznem ukrepu javnega razpisa ostajajo, se lahko prerazporedijo na drug ukrep znotraj posameznega javnega razpisa.

Projekti uvrščeni na čakalni seznam se lahko sofinancirajo, v kolikor se na razpolago sprostijo dodatna sredstva.

Na podlagi dokončne odločbe o odobritvi sredstev JZ TNP z upravičencem, ki mu je bila odobrena pomoč, sklene pogodbo s katero se uredi izvedba v vlogi prijavljenega projekta ter medsebojne pravice in obveznosti JZ TNP in upravičenca. Pogodba se sklene za določen čas glede na določbe razpisa.

Pogodba iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj:

– podatke o pogodbenih strankah (naziv oziroma ime, naslov, davčna številka in zastopnik),

– namen in cilje, ki jih mora doseči upravičenec,

– trajanje pogodbe,

– vrednost projekta in višino dodeljene pomoči,

– obseg, roke in način zagotavljanja sredstev,

– časovni načrt porabe sredstev,

– obveznosti poročanja upravičenca glede izvedbe projekta in porabe dodeljene pomoči, kar zajema najmanj zaključno poročilo o poteku in rezultatih projekta in o porabi dodeljene pomoči z dokazili,

– navedbo elementov zahtevka in dokazil za izplačilo dodeljene pomoči,

– skrbnike pogodb pogodbenih strank,

– določbo, da mora upravičenec JZ TNP na njegovo zahtevo posredovati pojasnila ali dokumentacijo glede izvedbe projekta,

– pravico JZ TNP, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo dodeljene pomoči,

– določbo, da mora upravičenec obvestiti JZ TNP o spremembah, ki utegnejo vplivati na izpolnitev njegovih obveznosti, določenih v pogodbi, v osmih dneh, ko je zanje izvedel,

– določbo, da mora upravičenec ob nenamenski porabi dodeljenih sredstev ali v primeru odstopa JZ TNP od pogodbe zaradi kršitve pogodbe s strani upravičenca, vrniti že izplačana sredstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi,

– določbe o sankcijah zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti,

– protikorupcijsko klavzulo po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri),

– določbo o obveščanju javnosti, da je projekt sofinanciran s strani JZ TNP in

– podpis in datum podpisa pogodbenih strank.

JZ TNP pošlje pogodbo upravičencu in ga pozove k podpisu.

Upravičenec mora podpisano pogodbo vrniti v sedmih (7) dneh od prejema, sicer se šteje, da je odstopil od prijave na javni razpis in da je JZ TNP prost obveznosti, ki zanj izhajajo iz odločbe o dodelitvi pomoči.

Skrbnika določena v pogodbi sta odgovorna za spremljanje izpolnjevanja pogodbenih obveznosti upravičenca in namenske porabe dodeljene pomoči.

Pogodbene obveznosti upravičenca so:

– da mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji;

– je dolžan v pogodbeno določenem roku obvestiti JZ TNP v kolikor je prišlo do sprememb pri izvajanju projekta (delna sprememba ali odstop do projekta);

– je dolžan, na povabilo JZ TNP, sodelovati v komunikacijskih aktivnostih Zavoda;

– je dolžan, na povabilo JZ TNP, sodelovati v raziskavah in analizah Zavoda (npr. ankete o učinkih razpisa);

– mora hraniti dokumentacijo še pet (5) let oziroma deset (10) let po zadnjem izplačilu, če je bila pomoč izplačana na podlagi uredb de minimis.

Če pride do spremenjenih okoliščin, ki utegnejo vplivati na izpolnitev obveznosti upravičenca, Iahko JZ TNP, ob upoštevanju vseh okoliščin, sklene z upravičencem dodatek k pogodbi ali odstopi od pogodbe in zahteva vrnitev že izplačanih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev do vračila.

Upravičenec je dolžan JZ TNP predložiti poročila o poteku in rezultatih izvedbe predmeta pogodbe v skladu s pogodbo in v pogodbi določenimi roki.

V primeru dvoma Iahko skrbnik pogodbe na strani JZ TNP zahteva dodatna pojasnila oziroma dokazila, ki so povezana s predmetom pogodbe.

V primeru, da upravičenec ne izpolni pogodbe, izvede predvidenih aktivnosti projekta ali ne predloži ustreznih dokazil, ni upravičen do izplačila sredstev.

JZ TNP Iahko od upravičenca zahteva, da vrne prejeta sredstva tudi, če upravičenec do pomoči ob prijavi na razpis in sklenitvi pogodbe ni dal resničnih podatkov, ali v primeru drugih kršitev pogodbe.

Namensko porabo sredstev pridobljenih po tem Pravilniku, spremlja in preverja organ, ki ga določi direktor.

V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:

– da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;

– da prejemnik pomoči aktivnosti ni izvedel;

– da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;

– da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.

V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, prejemnik izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve koledarski leti od datuma ugotovljene nenamenske porabe sredstev.

Če upravičenec ne izvaja projekta in o tem ne obvesti JZ TNP v pogodbeno določenem roku izgubi pravico kandidiranja na katerem koli ukrepu tega Pravilnika za naslednji dve koledarski leti od roka za vložitev zahtevka.

Prejemnik sredstev mora izvajati dejavnost vsaj še pet (5) let po prejemu sredstev, sicer mora vrniti sredstva.

Če upravičenec v petih (5) letih po izplačilu sredstev odtuji nepremičnino, ki je bila predmet sofinanciranja na podlagi tega Pravilnika, mora vrniti vsa prejeta sredstva na podlagi tega Pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani JZ TNP.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja na območju Triglavskega narodnega parka z dne, 30. 5. 2023.

Uradni list RS, št. 46/2025 z dne 24. 6. 2025

1899. Pravilnik o pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja na območju Triglavskega narodnega parka, stran 5309.